DIPLOMSKO DELO

PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIČNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ERIKA MEDVEŠEK

BIOTEHNIČNA FAKULTETA

Študijski program: Biologija in gospodinjstvo

UREJEN PROSTOR VRTCA

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez Erika Medvešek

Ljubljana, junij, 2016

4

IZJAVA

Podpisana Erika Medvešek, študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Biologija in gospodinjstvo, izjavljam, da je napisano diplomsko delo z naslovom Urejen prostor vrtca pri mentorici doc. dr. Beatriz Gabrieli Tomšič Čerkez moje lastno delo.

Vsi uporabljeni viri in literatura so v diplomskem delu konkretno navedeni.

Ljubljana, 2016 PODPIS:

5

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici, doc. dr. Beatriz Gabrieli Tomšič Čerkez, za strokovno mentorsko vodenje in napotke pri nastajanju diplomskega dela

Prav tako se zahvaljujem vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic, ki so sodelovale pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov.

Zahvala za podporo in potrpežljivost pri študiju gre predvsem moji družini ter prijateljem.

6

IZVLEČEK

Iz svojih pedagoških izkušenj se zavedam, kako pomemben je prostor, kjer se zadržujejo otroci. Prav, da je takšen prostor prijeten in prilagojen otrokom. Pravni predpisi določajo, kakšen naj bo takšen prostor. Iz svojih izkušenj dobro vem, da se nekateri vrtci le ne držijo vseh pravil. Zato sem podala v raziskovanje razmer v vrtcih v Sloveniji. Želela sem tudi raziskati, kakšna mnenja o svojem delovnem okolju imajo sami vzgojitelji. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena umestitev zgradbe vrtca v okolico, sama zgradba vrtca ter prostori v vrtcu. V sklopu vsega tega sem predstavila tudi Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Osredotočila sem se na prostore, kjer se zadržujejo otroci.

V empiričnem delu sem opredelila, ali prostori ustrezajo Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca ter ali se vzgojitelji prijetno počutijo v prostorih kjer večino dneva preživijo s skupino otrok. Zanimalo me je, ali se morda za organizacijo vzgojnega procesa poleg igralnice poslužujejo tudi ostalih prostorov kot so garderoba, hodnik in skupni prostori. Izpostavila sem tudi prostorsko povezavo igralnice z zunanjim prostorom. Zanima me tudi urejenost sanitarnih prostorov pri igralnicah prvega in drugega starostnega obdobja.

Ključne besede: kurikulum za vrtec, počutje v prostoru, igralnica vrtca, zgradba vrtca, gradbeni material.

7

ABSTRACT

From my experience working in the field of pedagogy, I realize how important is a place frequented. By children I believe that this place must be pleasant and adapted to children. Certain normativs about how sholuld be such a space exist. From my experience, I know that some kindergartens do not adhere to all the rules. Therefore, I made a survey on the situation in kindergartens in Slovenia. I also wanted to explore the opinion of educators about their working environment. The theoretical part of the thesis presents the placement of the kindergarten in its surroundings, the structure of the kindergarten itself and its facilities. In this context, I present a brief overview on the regulations on norms and the minimum technical requirements for space and equipment for the kindergarten. I focuse on places frequented by children.

In the empirical part, I have identified, whether spaces correspond to the Rules on norms and minimum technical requirements for space and equipment for the kindergarten and whether teachers feel comfortable with the places where they spent most of the days with a group of children. I also wondered whether other areas such as changing rooms, hallways and common spaces are included in the organization of the educational process in addition to playrooms. I also highlighted the spatial connection between the playroom and the outdoors space. I was also interested in the regulation of sanitary facilities in playrooms for children of the first and second age group.

Keywords: kindergarten curriculum, wellbeing in space, kindergarten playroom, kindergarten building, building materials

8

KAZALO

1. UVOD ... 11

2. TEORETIČNI DEL... 12

2.1 Otrok in prostor ... 12

2.2 Otrok in njegove potrebe v vrtcu... 13

2.3 Kurikulum za vrtce ... 14

2.3.1 Prostor kot element kurikula ... 15

2.4 Kakšna hiša naj bo vrtec? ... 16

2.5 Pomen ergonomskega oblikovanja za otroške vrtce ... 17

2.6 Prostor kot kazalnik kakovosti vrtca ... 18

2.7 Vključevanje otrok v načrtovanje in organizacijo prostora ... 19

2.8 Zgradba vrtca ... 19

2.8.1 Glavni oblikovalski cilji načrtovanja zgradbe ... 19

2.8.2 Lokacija ... 20

2.8.3 Okoliška merila ... 20

2.8.4 Načrtovanje notranjih prostorov ... 21

2.8.5 Oddaljenost stavbe vrtca od sosednjih stavb ... 22

2.8.6 Tip zgradbe vrtce in zmogljivost zgradbe ... 22

2.8.7 Gradbeni material ... 25

2.8.8 Vpliv zgradbe na okolje ... 27

2.9 Notranji prostori ... 28

2.9.1 Prostori za otroke ... 30

2.10 Tehnični pogoji prostorov ... 42

2.10.1 Barve ... 42

3. EMPIRIČNI DEL ... 45

3.1. Namen ... 45

3.2. Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega problema ... 45

3.2.1. Raziskovalna vprašanja ... 45

3.2.2. Raziskovalne hipoteze ... 46

3.3. Metodologija ... 47

3.3.1. Raziskovalne metode ... 47

3.3.2. Raziskovalni vzorec ... 47

3.3.3. Postopki zbiranja podatkov ... 47

9

3.3.4. Organizacija zbiranja podatkov ... 47

3.3.5. Vsebina metodološke značilnosti ... 48

3.3.6. Postopki obdelave podatkov ... 48

3.4. Rezultati in interpretacija ... 49

3.5. Preverjanje raziskovalnih hipotez ... 69

4. SKLEP ... 72

5. SEZNAM LITERATURE ... 74

6. VIRI SLIK ... 76

7. PRILOGE ... 78

KAZALO SLIK

Slika 2: Oblike zgradb vrtca ... 24

Slika 3: Tipi zgradb vrtca ... 24

Slika 4: Gradbeni material ... 25

Slika 5: Nadomestni vrtec v kontejnerju (kovina) ... 26

Slika 6: Modularni vrtec (les) ... 26

Slika 7: Starejši tip gradnje (mavčne plošče + omet) ... 27

Slika 8: Tloris vrtca ... 29

Slika 9: Urejen garderobni prostor ... 32

Slika 10: Igralnica prve starostne skupine ... 33

Slika 11: Igralnica druge starostne skupine ... 34

Slika 12: Kabine s školjkami ... 36

Slika 13: Kopalnica z umivalniki ... 37

Slika 14: Previjalni prostor s pogledom v igralnico ... 37

Slika 15: Terasa prehodna iz igralnice in brez ograje ... 38

Slika 16: Vrtec z ograjeno teraso katera omogoča druženje otrok iz več skupin ... 39

Slika 17: Garderoba kot osrednji prostor lahko služi različnim dejavnostim... 40

Slika 18: Telovadnica ... 41

Slika 19: Barvita igralnica ... 43

10

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Spol anketirancev ... 49

Graf 2: Število let delovnih izkušenj ... 50

Graf 3: Vrsta vrtca ... 51

Graf 4: Starost zgradbe ... 52

Graf 5: Starostna skupina ... 54

Graf 6: Število otrok v prvi starostni skupini ... 55

Graf 7: Število otrok v drugi starostni skupini ... 56

Graf 8: Število otrok v kombiniranem oddelku ... 57

Graf 9: Velikost igralnice ... 58

Graf 10: Ali je igralnica dovolj velika ... 59

Graf 11: Širjenje dejavnosti v druge prostore ... 60

Graf 12: Dostop do terase ... 62

Graf 13: Osrednji prostor ... 63

Graf 14: Urejenost sanitarnih prostorov ... 64

Graf 15: Urejenost garderobnega prostora ... 65

Graf 13: Počutje v igralnici ... 66

KAZALO TABEL

11

1. UVOD

Pomembnosti bivalnega prostora vrtca, kjer se večino dneva in kar nekaj let svojega življenja zadržujejo otroci, se zavemo šele takrat, ko vidimo njihovo zadovoljstvo in razigrano razpoloženje. Ugoden in prijeten prostor je še kako pomemben za razvoj otrok v njihovem predšolskem obdobju. Večina namensko grajenih vrtcev je že v začetni fazi gradnje objekta postavljena v okolico, katera da otrokom čim boljši stik z naravnim okoljem. Prostori vrtca so oblikovani za dejavnosti z vsakdanjimi nalogami kot so nega, hranjenje, igra in počitek. Skozi desetletja razvoja predšolske vzgoje v Sloveniji pa so se spreminjali tudi dejavniki, ki so vprašanju prostora vrtca dali povsem novo dimenzijo (naraščanje števila otrok, vključenih v vrtce, sprememba vzgojnih paradigem in kurikuluma, sprememba normativnih aktov itd.).

Vemo, da so majhni oziroma neprimerni prostori lahko zelo neprijetni. Iz izkušenj dela v vrtcu vem, da je plašnim ter boječim otrokom zelo težko omogočen umik v zasebnost.

Tudi sicer lahko gneča na majhnem prostoru povzroči utesnjeno, nelagodno počutje, hkrati pa vpliva tudi na kvaliteto izvedbenega kurikula.

S tem diplomskih delom želim opozoriti na pomen prostora kot pomembnega dejavnika kvalitete bivanja v vrtcu, hkrati pa spodbuditi vzgojitelje, da širijo dejavnosti še v ostale prostore vrtca. To temo želim predstaviti zato, ker sem v svoji praksi velikokrat naletela na igralnice, ki so bile premajhne glede na velikost skupine otrok, ponekod je bila oprema v igralnicah tudi dotrajana in večkrat nevarna za otroke. Posledično sem se tako tudi sama srečevala z neprijetnimi občutki utesnjenosti kot omejenosti pri izvajanju pedagoške dejavnosti. Naj to diplomsko delo pospremi želja, da bi imeli otroci varno in prijetno okolje, ki bo hkrati spodbudno tako za njihovo počutje kot tudi razvoj.

12

2. TEORETIČNI DEL

2.1 Otrok in prostor

»Zavedanje prostora ni konkretno vključeno v nas same, temveč je naučen sklop dejavnosti, ki jih izvajamo. Te dejavnosti pripomorejo, da sebe primerjamo z okoljem, ki nas obdaja. Ob teh primerjavah so ključnega pomena naša čutila, spomin in zavest.

Zavest o prostoru ni mišljena kot nekaj poduhovljenega, bolj imamo v mislih jasen občutek posameznika o svoji lokaciji, da loči ali stoji na nogah ali na glavi« (Tomšič Čerkez in Zupančič, 2011).

Avtorja tud pravita, da je pri otroku razumevanje prostora posledica koordinacije gibov, v tem se vidi tesna povezava med razvojem razumevanja prostora in razvojem senzomotorične inteligence. Otrok z razdaljo loči objekte in jih tudi povezuje. Skupaj z čutili kot so vid in tip, tudi vonj, okus in senzibilnostjo kože mu obogatijo razumevanje sveta in njegov prostorski značaj. Gibanje po prostoru je vedno pogojeno z materialnimi značilnostmi, pobudami in tudi preprekami, ki jih kompozicija elementov v prostoru vsebuje.

Odrasli smo si že sposobni predstavljati mentalne sheme o tem, kje stvari so in kako se njihove lokacije povezujejo. Otroci pa vendarle doživljajo stvari in objekte še vedno emocionalno mnogo bolj kot prostorsko. Pogled na svet iz otroških oči je poseben kajti majhni otroci se gibljejo v svetu velikanskih stvari, večina teh ni oblikovanih za njih. So pa »orjaki« v svetu lastnih igrač in igral (Prav tam).

Prostor igre je za otroke neke vrste labirint, v katerem otrok odkriva vedno nove situacije, ki zanj postajajo pomembne izkušnje in na osnovi katerih gradi podobo prostora. Otrokom ponudimo neobičajne situacije, oblike, kontakt z materialom, barvo, teksturo idr (Prav tam).

»Podobe prostora definirajo tudi materiali, ki z lastnimi kvalitetnimi, kot so tekstura, barva struktura in faktura, ponujajo posebne doživljajske situacije in poudarjajo toplino, hladnost, mehkobo, trdoto, lagodje ali nelagodje gledalca oz. uporabnika prostora. Ker

13

mlajši otroci poudarjajo doživljajske naravnanosti prostora bolj kot formalne ali oblikovne, je ta vidik oblikovanja igralnega prostora izjemno pomemben« (Tomšič Čerkez in Zupančič, 2011).

2.2 Otrok in njegove potrebe v vrtcu

»Otrokov razvoj, tako miselni kot fizični, poteka skozi določene zaporedne faze, ob tem pa se razvijajo različni psihični procesi (govor, mišljenje, čustva). Otroku morajo biti v vrtcu za različne dejavnosti namenjeni različni prostori, ki so tem dejavnostim prilagojeni (prostor za igranje, hranjenje, počitek …)« (Zupančič in Kavčič, 2007).

Otroška igra otroku pomaga dosegati nove zmožnosti, doživetja, izkušnje, spoznanja in razmišljanje, ob igri pa otrok izraža svojo individualnost. Tako otroška igra kombinira miselne in fizične dejavnosti (npr. igra z žogo), dovolj časa pa moramo nameniti tudi pogovoru (pripovedovanje, opisovanje, razlaga, igra vlog), saj pogovor spodbuja govorne in jezikovne zmožnosti otroka (Prav tam).

Za igro moramo otroku v vrtcu zagotoviti čim več prostora, na voljo mora imeti kotiček za igranje z vrstniki, mizice za katerimi lahko ustvarja z materiali in kotičke, v katere se lahko umakne v osamo, če si zaželi samostojne igre. Za otrokov razvoj je potrebno veliko gibanja, zato je pomembno, da je vrtec umeščen v naravno okolje, kjer so mogoči sprehodi v bližnjo naravi (gozd, travnik, polje,…), da je zunaj primerno urejeno igrišče z raznovrstnimi igrali, za deževne dni pa naj bo v vrtcu urejena tudi telovadnica, ki otroku omogoča še več dejavnosti (Prav tam).

Obroki v vrtcu naj potekajo čim bolj umirjeno, brez nepotrebnega čakanja in pripravljanja, pri obrokih se naj ne hiti. Dopušča naj izbiro in možnost, da so otroci pri postrežbi samostojni, če to želijo. Pri hranjenju se izogibamo tekmovanju in nepotrebnemu primerjanju otrok. V vrtcu je lahko lastna ali razdelilna kuhinja, otroci pa imajo lahko na voljo jedilnico ali pa obroki potekajo kar v igralnice. Pozorni smo tudi na posebne navade družin (npr. vegetarijanska prehrana) (Prav tam).

14

V vrtcu je vsekakor potreben prostor za počitek. Vsak otrok je individualna oseba in ima svoje potrebe po počitku – zato počitek časovno ne omejujemo ampak čas počitka prilagodimo potrebam otroka. Rešitev je zagotovljen prostor s posteljami, ki otrokom nudi počitek. Ta je najbolj potreben v jaslih, saj tam otroci potrebujejo največ spanca. V igralnicah se prostor za spanje zagotovimo z mobilnim pohištvom, ki se lahko tudi zloži, na voljo pa morajo biti ležalniki ali blazine, na katerih lahko otroci spijo (Prav tam).

»V vrtcu je priporočljivo tudi sodelovanje s starši, ki morajo preko oglasnih tabel in publikacij spremljati dogajanje v vrtcu. Osebje mora upoštevati zasebnost družine, njihovo kulturo, vrednote, navade in običaje. Primerno je sodelovanje s starši tudi izven časa varstva, to so različne dejavnosti v okviru vrtca, predstave in organizirani izleti Table, ki starše informirajo o dogajanju v vrtcu, morajo biti na vidnem mestu, najbolje pri vhodu v vrtec« (Zupančič in Kavčič, 2007).

2.3 Kurikulum za vrtce

Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni dokument, kateri ima svojo osnovo v analizah, predlogih in rešitvah, katere so uokvirile koncept na sistem predšolske vzgoje v vrtcih, kot tudi na sprejetih načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževanja. Je tudi dokument, ki spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, ter z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcu (Kurikulum za vrtce, 1999).

V kurikulumu so prepoznavna temeljna načela in cilji predšolske vzgoje, kot tudi spoznanja, da otrok dojame in razume svet celostno, da se razvija in uči v aktivni povezavi s svojim socialnim in fizičnim okoljem, da v vrtcu v interakciji z vrstniki in odraslimi razvija lastno družbenost in individualnost (Prav tam).

15

2.3.1 Prostor kot element kurikula

Zelo pomemben element Kurikuluma za vrtce, v katerem je poudarjena pravica do izbire, je razporeditev prostora in časa, ki sledi nekaterim pomembnim načelom:

 organizacija zdravega, varnega in prijetnega prostora (tako notranjih prostorov kot zunanjih površin),

 zagotavljanje zasebnosti in intimnosti,

 zagotavljanje fleksibilnosti in stimulativnosti prostora (ureditev igralnice naj se spreminja glede na starost otrok in glede na dejavnost, ki v igralnici poteka) (Kurikulum za vrtce, 1999).

Prostor mora biti organiziran fleksibilno, da nudi možnosti za organizacijo različnim dejavnostim, katere potekajo v vsej skupini hkrati, za dejavnosti, katere potekajo v manjših skupinah, vedno pa mora biti zagotovljen tudi prostor, kamor se lahko otrok za določen čas umakne v osamo.

Tako je priporočljivo, da so v vsaki igralnici na voljo razni paravani, improvizirane pregrajevalne stene ali stojala, lahko tudi nizke omare, police, s katerimi je mogoče prostor pregrajevati v več manjših delov, kotičkov, zalivov, ki nastajajo in se spreminjajo glede na dejavnost in jih praviloma sooblikujejo tudi otroci (Prav tam).

Zaželjeno je, da so v stalnih kotičkih oz. v igralnicah ves čas na voljo veliko različnih igrač in drugi nestrukturirani igralni materiali kot so: knjige, slike, kiparski izdelki. Vse igrače in nestrukturirani material naj bo ves čas v dosegu otrok. V kotičkih z vodo, peskom, mivko in drugimi materiali za oblikovanje in ustvarjanje pa so na razpolago tudi zaščitna oblačila.

V igralnicah in hodnikih v vrtcu naj bodo razstavljeni izdelki otrok, v katerih je prepoznavna njihova samostojnost in ustvarjalnost, ter z reprodukcijami umetniških izdelkov. V rednih časovnih razmakih, je mogoče organizirati tudi galerijo (Prav tam).

»Za zasledovanje načela odprtosti oz. fleksibilnosti in izbire sta pomembni tako količina kot vrsta prostora, zunanja in notranja ureditev, dostopnost zunanjih površin, število in

16

raznolikost notranjih prostorov – vse skupaj v veliki meri soodloča kakovost življenja v vrtcu« (Kurikulum za vrtce, 1999).

2.4 Kakšna hiša naj bo vrtec?

Vrtci so hiše, kjer večina naših otrok prvič vstopa v javne ustanove in tam preživi nekaj svojih najnežnejših let.

»Prostorske izkušnje vrtca se subtilno vgradijo v otrokov spomin. Kakovostno zasnovani objekti/prostori z izkušnjo njihove uporabe in bivanja v njih vzgajajo otrokov odnos do prostora in širšega okolja že v prvih letih njegovega življenja ter pomenijo enega izmed gradnikov njegove osebnosti in temelj za kulturno osveščenost prihodnjih generacij« (Nardoni Kovač in Zaviršek Hudnik, 2014, str. 8).

Namen vrtcev je danes pomemben tako z vidika povečane potrebe po novih objektih kot z vidika tehnološke, prostorske in energetske prenove starejših objektov (Prav tam).

»21. stoletje zaznamuje razvoj novih tehnologij, ki vplivajo na vsakodnevno življenje kot tudi na razumevanje pomena in vloge vrtca. Tradicionalni prostor varovanja otrok, skupinskega učenja in splošnih pravil so nadomestili novi inovativni pedagoški pristopi, ki temeljijo na obravnavanju otrok kot individualnih osebnosti z lastnim ustvarjalnim potencialom. Družbenim, tehnološkim pedagoškim in okoljskim spremembam se morajo prilagoditi tudi stavbe in njihovi prostori, katerih zasnova in oblivanje sta v neposredni povezavi z učenjem in razvojem otrok – je prostor, ki uči« (Briški in Gregorski, 2014, str. 9).

Slovenski vrtci že kar nekaj časa vpeljujejo inovativne, sodobne metode vzgoje in učenja otrok, medtem ko sama arhitektura teh objektov ne uspeva slediti uveljavljenim spremembam pedagoškega procesa. Danes časovna refleksija omogoča kritično distanco do že zgrajenega in zapisanega kot tudi premislek o nadgradnji načrtovalskih pristopov.

S pedagoškimi metodami usklajene usmeritve spodbujajo odprtost, združljivost in prilagodljivost igralnic, ukinjajo se hodniki, souporabo »vmesnih prostorov«, zasnovo mobilnega pohištva itn. Razmišljati je potrebno tudi o možnostih združevanja

17

predšolske vzgoje v vrtcih z drugimi vsebinami (npr. medgeneracijski centri) kot tudi o bolj pogosti souporabi prostorov (popoldanske dejavnosti) (Prav tam).

»Prostor vrtca 21. stoletja je kot kompleksno mesto s trgi in ulicami, katerih dobra zasnova, program in življenjski utrip so posledica dogajanj različnih strok, ki lahko le medsebojno povezavo soustvarjajo kakovostno okolje oziroma »dobrega tretjega učitelja« (Prav tam).

2.5 Pomen ergonomskega oblikovanja za otroške vrtce

»Ergonomija je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s tem, kako napraviti človeku njegovo okolje varno in udobno ter kako povečati človekovo učinkovitost pri delu.

Povezuje torej znanstvene discipline, ki raziskujejo človeka in njegove sposobnosti (anatomijo, fiziologijo, psihologijo idr.) s tistimi, ki oblikujejo človekovo okolje (inženirstvo, oblikovanje, arhitektura)« (Kermavnar, 2014, str. 10).

Pri načrtovanju je pomembno, da upoštevamo raznolikost ljudi. Še posebej zahtevno je načrtovanje za otroke, saj se posamezniki iste starosti v otroštvu zaradi razlik v rasti in razvoju veliko bolj razlikujejo med sabo kot odrasli ljudje. Nesmotrno pa je največji poudarek pri načrtovanju za otroke pripisati varnosti (Prav tam).

»Antropometrično moramo biti pri načrtovanju posebno pozorni na sekularni trend, ki se je spreminjal do osemdesetih let prejšnjega stoletja (povečanje povprečne telesne mase in dolžine pri novorojenčkih, povečanje povprečne telesne višine in ostalih mer pri otrocih, hitrejša rast in telesni razvoj). Od rojstva do odrasle dobe se poleg višine spreminjajo tudi proporci telesa, zato otroka ne smemo dojemati zgolj kot pomanjšanega odraslega človeka.

Zaradi pomembnih razlik v stopnji v stopnji telesnega in duševnega razvoja delimo otroštvo v šest obdobij« (Kermavnar, 2014, str. 10).

 razvojno obdobje dojenčka in malčka (od rojstva do približno dveh let in pol),

 zgodnje otroštvo (3 do 6 let),

 srednje otroštvo (6 do 9 let),

18

 pozno otroštvo (9 do 12 let),

 razvojno obdobje mladostništva (od 11., 12. leta do približno 18. leta)

Veliko pozornost pri načrtovanju zgradbe vrtca moramo posvečati (varnim) razmikom in odprtinam v ambientu ter dimenzijam in gladki, zaobljeni obliki pohištva. Nadvse pomembno je načrtovati okolje za prosto gibanje otrok, zadovoljiti njihove individualne želje in podpirati njihovo raznolikost. Ne smemo pa pozabiti na nevarnost v igralnici, katero povzročajo uporabljeni materiali in nameščeno pohištvo (Prav tam).

2.6 Prostor kot kazalnik kakovosti vrtca

Prostor kot strukturni kazalnik vpliva in določa kakovost vrtca, zato posvečajo prostoru vrtci posebno pozornost že vrsto let. Pri uvajanju kurikula za vrtce so v vrtce postopno uvedli prenovo v estetskem, vsebinskem in funkcionalnem smislu. Uvedli so različne kotičke, ki so otrokom nudili različne vsebine in oblike igre, otrokom je bil na voljo kotiček za umik od skupine v zasebnost, poleg igralnic so začeli uporabljati tudi ostale prostore vrtca, kot so velike garderobe, vezni hodniki, osrednji prostori in telovadnice.

Ob oblikovanjem prostora so v nekaterih vrtcih ugotovili, da bi bilo treba bolj poglobljeno pristopiti k zagotavljanju fleksibilnosti, intimnosti in aktivne udeležbe otrok pri oblikovanju lastnega življenjskega prostora. Pri oblikovanju in urejanju prostora so sodelovali vsi delavci vrtca, pogosto tudi starši (Zore, 2014, str. 12).

»Pri urejanju in načrtovanju prostora je v vrtcih danes opaziti veliko fleksibilnost, okolje vrtca je za otroke zelo spodbudno in bogato s raznovrstnimi simboli. Ker sta otrok in okolje v procesu stalnega medsebojnega vplivanja in spreminjanja, otrokovo okolje skrbno načrtujemo in spreminjamo, interese in dejavnosti, ne pozabimo vključiti otroke k urejanju in spreminjanju prostora. Urejenost prostorov, v katerih preživijo svoj večji del dneva, naj otrokom omogoča dobro počutje, pozitivne odnose in ponuja ustrezne izzive za vse vrste učenja (Prav tam).

19

2.7 Vključevanje otrok v načrtovanje in organizacijo prostora

Bolj kot smo dostopni otrokom in upoštevamo njihove pobude, večja je njihova želja po soudeležbi. V načrtovanje in organizacijo prostora v vrtcu lahko vključujemo otroke prav vseh starosti. Mlajše opazujemo med samo igro in jim, glede na to, kaj nam sporočajo z njo, prilagodimo prostor (prehodni del igralnice uredimo tako, da je namenjen aktivnemu gibanju in igri, v mirnejšem delu namestimo ogledalo, ponudimo preproge; spodnjo polico odprtih omar namenimo igri otrok; s pohištvom in tkanino pregradimo igralnico, da se otroci lahko igrajo igralnice; z oblazinjenimi elementi poudarimo občutek domačnosti in udobja). Starejše otroke navajamo na občutek, da je njihovo sodelovanje z nami zelo pomembno, spodbujamo jih k razmišljanju o prostoru (kombinacija postavitev miz, postavitev kotičkov, preprog, blazin) in spodbujamo k izražanju njihovih želja v zvezi s spremembami (npr. risanje preprostih tlorisov). Ker so ideje njihove, otroci z velikim veseljem sodelujejo pri premikanju in preurejanju pohištva, premeščanju in razvrščanju gradiva za igro, poimenovanje kotičkov in

»preizkušanje« igre v novonastalih delih igralnice, umivalnice, hodnika, garderobe (Rakovič, 201, str. 13).

Z vključevanjem otrok v načrtovanje in organizacijo, prostor v vrtcu »zaživi«. Otroci postajajo vse bolj zavzeti in samostojni uporabniki, strokovni delavci pa spoštljivi in navdihujoči usmerjevalci (Prav tam).

2.8 Zgradba vrtca

2.8.1 Glavni oblikovalski cilji načrtovanja zgradbe Kakovost vrtčevskega okolja je mogoče doseči z načrtovanjem glede na značilnosti:

 ustvarjanje okolja, ki omogoča osebju, da se osredotoči na skrb za otroke

- zasnova mora zagotoviti elemente, ki spodbujajo močne in pozitivne

odnose med vzgojiteljem in otroki,

20

 odziv na lokalne razmere (klima, tradicija, oblikovanje preferenc),

 velikosti igralnic glede na velikost skupin,

 uporaba kvalitetnih in ugodnih materialov,

 spodbujanje energetske varčnosti,

 vzpostavitev okolja - kot dom, da bi se izognili ustvarjanju institucionalnega vzdušja (Kotnik in Božinovski, 2011).

2.8.2 Lokacija

Vrtci so običajno nahajajo v stanovanjskih območjih, da izpolnjujejo potrebe otroškega varstva in izobraževanja otrok iz tega območja. Razdalja med domom in vrtca mora biti običajno med 500 m in 1000 m in ne dlje kot 30 minut hoje za otroke stare 3 leta. Ali je lokacija primerna za nov vrtec, je odvisno tudi od rasti prebivalstva in kakšno je obstoječe stanje vrtčevskega okoliša (Kotnik in Božinovski, 2011).

2.8.3 Okoliška merila

Bistvenega pomena pri izbiri zemljišča je, da je parcela gradbena, ima dovozne poti, prostor za parkirišče, gospodarsko dvorišče ter prostor za otroško igrišče.

Ostala merila glede lokacije in zahtev zemljišča so:

 na otroka zagotovljenih najmanj 25 m² zemljišča, izjemoma tudi manj, če so v neposredni bližini vrtca zelene površine, ki jih je mogoče uporabljati za igro, vendar ne manj kot 15 m² na otroka,

 otrokom mora biti zagotovljena varnost tako na poti v vrtec, kakor tudi na bližnje rekreacijske in parkovne površine ter na celotnem zemljišču vrtca,

21

 zemljišče mora biti na lokaciji, kjer hrup in koncentracija škodljivih snovi v zraku ne presežeta maksimalno dovoljenih mej, predpisanih za stanovanjska naselja,

 vrtec je v bližini stanovanjskih naselij in če je le mogoče, se dopolnjuje s podobnimi zavodi, šolami ali z rekreacijskimi površinami in parki (Kotnik in Božinovski, 2011).

Zemljišče je primerno za vrtec, če izpolnjuje naslednje pogoje:

 mirna okolica stran od hrupa, prahu, dima, industrije in glavnih cest,

 naravno območje, ki omogoča čim večjo uporabo zelenih površin,

 sončne in zavetrne lege, vendar okolje s čim kvalitetnejšem zrakom,

 okolje brez megle in vlage, območje ni mokrišče ter poplavno območje,

 okolica ni naravni habitat nevarnih živalskih vrst ali območje zaščitene vegetacije,

 dostop do telekomunikacijske, elektro in vodne infrastrukture (Prav tam).

2.8.4 Načrtovanje notranjih prostorov

Vrtec mora biti načrtovan in zgrajen tako, da je zagotovljena čim boljša osvetlitev z upoštevanjem mikroklimatskih pogojev območja. Bivalni prostori ne smejo biti orientirani v območju med 315 in 45 stopinjami odklona od severa, razen če so s tem zagotovljene posebne vrednote, kot na primer razgled, mir, varnost pred negativnimi vplivi sosednjih objektov in podobno. Na področjih, kjer sta prisotna stalna vročina in pripeka, so igralnice lahko na severni strani stavbe, kjer sta manjša pripeka in senčna stran (Kotnik in Božinovski, 2011).

22

2.8.5 Oddaljenost stavbe vrtca od sosednjih stavb

Da bi ustvarili kakovostne prostore okoli vrtca, kot je mogoče, zlasti za igralne površine, mora biti oddaljenost vrtca do vsake sosednje stavbe enaka ali večja od dvakratne višine sosednje stavbe. To ohranja stavbo vrtca in preprečuje, da bi bila zgradba vrtca v senci sosednji stavb (Kotnik in Božinovski, 2011).

Slika 1: Oddaljenost stavbe vrtca od sosednjih zgradb.

2.8.6 Tip zgradbe vrtce in zmogljivost zgradbe

Tipi zgradb vrtca so različne, običajno se zgradba zliva z okoliškimi zgradbami.

Zasnova prostora vrtca v obliki črke O denimo, zagotavlja popolnoma zaščiteni notranji, odprt zračni prostor za igro, medtem ko zasnova prostora vrtca v obliki črke E ponuja pol zaprte terase in neposredno sonce iz treh smeri.

Tipi zgradbe vrtca:

23

 samostojni objekt,

 del druge stavbe (npr. šola),

 podaljšanje druge stavbe,

 so lahko na strehi druge zgradbe.

Tradicionalno vrtci so enonadstropne stavbe in mnoge se še danes gradijo na ta način. Vendar pa se vse več sodobnih vrtcev gradi z več nadstropji. To je še posebej pogosto v gosto pozidanih mestnih območjih, na majhnih zemljiščih, kjer se prihrani denar in prostor za zunanje igralne površine. V večnadstropnih vrtcih so v zgornjih nadstropjih prostori za osebje (osebje, uprava vrtca), medtem ko se površine za otroke nahajajo v pritličju (Kotnik in Božinovski, 2011).

»Zmogljivost nove stavbe praviloma ne sme biti večja od šestih oddelkov in ne manjša od dveh oddelkov. Prostor vrtca za en oddelek otrok se uredi le v drugih stavbah.

Zmogljivost stavbe je lahko tudi večja, vendar samo, če je možno zagotoviti na otroka minimalno 15 m² za igrišče vrtca, pri čemer je osnova za izračun 22 otrok na oddelek.

Stavba vrtca mora biti oblikovana tako, da zagotavlja, da na igrišču in stavbi vrtca (v skupnih prostorih za otroke, v spremljajočih prostorih in komunikacijskih poteh) ne bo prihajalo do večjega hkratnega števila otrok, kot bi to bilo v vrtcu s šestimi oddelki.

»Stavba vrtca ima lahko največ eno etažo nad pritličjem. Prostori za otroke prvega starostnega obdobja, razvojnega oddelka in oddelkov, v katerih so gibalno ovirani otroci, so v pritličju« (Uradni list RS, 73/2000).

24

Slika 2: Oblike zgradb vrtca

Slika 3: Tipi zgradb vrtca

25 2.8.7 Gradbeni material

Izgradnja vrtca vključuje uporabo različnih materialov, kot so les, opeke, betona, jeklo, sendvič plošče (kovina + steklena volna+ kovina) in plastika (polikarbonatne deske). Les se vedno bolj uporablja kot gradbeni material, ki je okolju prijazen. Materiali morajo biti topli in morajo biti za otroke prijetni. Zaradi higienskih razlogov morajo biti materiali, ki se uporabljajo za notranjost, enostavni za čiščenje in razkuževanje. Kakovostne materiale se priporoča zaradi njihove vzdržljivosti, zaradi česar so stroškovno učinkoviti na dolgi rok (Kotnik in Božinovski, 2011).

Pri izvedbi tal in izbiri gradbenih proizvodov je treba upoštevati, da je material trden, nedrseč ter ga je mogoče čistiti. Stik med podom in steno mora biti narejen tako, da ga lahko preprosto očistimo. Talne obloge v mokrih prostorih (kuhinja, pralnica) morajo biti nedrseče in nagnjene proti odtokom s talnimi sifoni (Prav tam).

Stene v igralnicah in garderobah so do višine 1,20 m obložene z materialom, kateri daje občutek toplote in je odporen na mehansko obrabo, v sanitarnih prostorih je uporabljen material, ki je za vodo nepropusten. Stenske obloge morajo biti pralne. V športni igralnici morajo biti stene in vogali od tal v višini 160 cm zavarovana z mehko oblogo (Prav tam).

Praktično vsak gradbeni material je primeren: opeka, beton, jeklo, les in celo plastika (čeprav slednja redkeje). Struktura materiala ne sme omejiti dejavnosti vrtca, niti ne ustvarjati varnostnih težav. Če so stebri, naj bodo daleč od otroških področij. Zunanja

26

lupina stavbe mora biti dobro izolirana pred neprijetnimi vremenskimi vplivi in hrupom, njegova površina pa ne sme biti groba ali robustna (Prav tam).

Slika 4: Vrtec kjer je uporabljena kovina (zunajost: sendvič plošče (kovina + steklena volna + kovina), steklo; notranjost: polikarbonatne deske, steklo). Lokacija:

vrtec Ajda, Ravne na Koroškem; avtorji: Jure Kotnik, Andrej Kotnik, Tjaša Mavrič,

Tina Marn; leto izgradnje: 2011

Slika 5: Modularna zasnova vrtca (zunajost: les, beton; notranjost: les, mavčne plošče, omet, keramika). Avtor: Jelovica, leto izgradnje: 2011, lokacija: Trzin

27

Slika 6: Starejši tip gradnje (zunanjost: beton; notranjost: mavčne plošče, omet, keramika)

2.8.8 Vpliv zgradbe na okolje

Trend gradnje vrtcev vse bolj upošteva načelo okoljske prijaznosti. Tukaj je nekaj smernic o tem, kako naj bo zgradba vrtca okolju prijazna:

 MATERIALI: uporaba naravnih, okolju prijaznih materialov, predvsem lesa;

 RASTLINE: sajenje listavcev ima največji učinek, saj zeleni listi filtrirajo poletne sončne žarke;

 OSVETLITEV: dobro oblikovane odprtine lahko zagotovijo dovolj dnevne svetlobe, kar zmanjša potrebo po umetni svetlobi in tako prihrani energijo;

28

 OGREVANJE: pasivni solarni, sončno-termalne plošče in geotermalne toplotne črpalke sodijo med tehnologijo obnovljivih energetskih virov, katere služijo za ogrevanje stavbe in ustvarjajo toplo vodo;

 DEŽEVNICA: zbiranje in uporaba deževnice;

 ZASNOVA OBLIKOVANJA: oblikovanje stavbe, tako da je zračna zaščitena pred neposrednim vplivom sonca v poletnih mesecih in s tem zmanjšana potreba po klimatizaciji. Otrokom zagotovimo vidni stik z vrtom, da se naučijo ceniti naravo in kako skrbeti za okolje (naravni gradbeni materiali naj bodo vidni; spodbujamo otroke k ločevanju odpadkov in recikliranju; poudarimo pomen sončnih kolektorjev na strehi vrtca, itd (Kotnik in Božinovski, 2011).

2.9 Notranji prostori

Prostori v vrtcu so oblikovani glede na starost otrok. Otrokom in vzgojiteljem morajo omogočati različne dejavnosti, in sicer načrtovane, spontane, skupne, skupinske in individualne. Prostori so oblikovani tako, da je med njimi čim večja povezanost in preglednost otrok.

29

V stavbi vrtca so prostori za otroke prve in druge starostne skupine. Poleg prostorov za otroke se nahajajo še ostali prostori kot so: prostori za strokov delavce, upravni prostori, gospodarski prostori in komunikacijske poti.

Slika 4: Tloris Trimo modularnega vrtca. Avtorji: Blaž Boldin, Ada Finci Terseglav, Urška Hvalica, Eva Remec, Jure Sadar, Gašper Sadar

LEGENDA: Tloris je zasnovan okoli centralne avle (A), ki se s svojo transparentnostjo povezuje z okoljem. Nanjo je pravokotno pripet pas učilnic (B) (zasnova križ).

Po dve učilnici si delita eno sanitarno enoto (C), ki je zamaknjena od hodnika in s tem ustvarja manjši igralni prostor na hodniku.

Servisni prostor (D) je organiziran v pritličju, nad njim je postavljena lamela z zbornico (E) in kabineti (F) za vzgojitelje.

Tabela 1: Prostorski program za vrtce (minimalne neto zazidalne površine v m2), (Uradni list RS, 73/2000)

Število oddelkov 2 3 4 5 6

Normativno število otrok 44 66 88 110 132

IGRALNI PROSTORI

30

1. Igralnica za otroke 84 126 168 210 252

2. Osrednji prostor in športna igralnica 56 56 76 95 114

3. Dodatni prostor za dejavnosti otrok 0 16 20 25 30

SKUPAJ m²/otroka

140 3,2

198 3

264 3

330 3

396 3

OSTALI PROSTORI a) Prostori za otroke

4. Sanitarije za otroke 22 33 40 51 58

5. Garderobe za otroke 16 24 32 40 45

b) Skupni prostori za otroke

6. Prostor za individualno delo z otroki 8 8 8

7. Shramba za rekvizite 8 8 10 10 10

8. Sanitarije za otroke na igrišču 2 2 4 4 4

c) Prostori za strokovne delavce

9. Skupni prostor za strokovne delavce 25 25 35 35 35

10. Prostor za vodjo enote 10 10 10 10 10

11. Prostor za svetovalnega delavca 12 12 12 12 12

12. Kabinet za vzgojna sredstva in pripomočke

9 9 9 12 12

V diplomskem delu se osredotočam in natančno opišem prostore, kjer se vsakodnevno nahajajo otroci in starši. Izpustila sem prostore uprave kajti neposredno ne vplivajo na kvaliteto bivanja otrok v vrtcu.

2.9.1 Prostori za otroke

V Uradnem listu RS je navedeno, da mora vsaka skupina otrok imeti svojo igralnico.

Obenem pa ima vrtec vsaj en prostor, kjer se lahko med sabo srečujejo otroci iz vseh skupin. Ta prostor se uporablja tudi kot prostor za telovadbo, če vrtec nima že za to namenjenega prostora.

31

Dodatni prostor za dejavnosti otrok se lahko preuredi za povečanje igralnic ali osrednjega prostora oziroma uredi več manjših igralnic. Igralnice in ostali prostori, namenjeni dejavnostim otrok, morajo biti visoki najmanj 3 m svetle višine, merjene od gotovega poda do gotovega stropa (Uradni list RS, 73/2000).

»Na otroka se zagotovijo praviloma 4 m² vendar ne manj kot 3 m² notranje igralne površine. V notranjo igralno površino se šteje vsa površina namenjena vzgojnim dejavnostim otrok v stavbi vrtca, npr. igralnica, dodatni prostor za dejavnosti otrok in osrednji prostor. V igralno površino se ne vštevajo tla, na katerih je vgrajeno oziroma pritrjeno pohištvo (npr. težke omare), stalni prostor za fizioterapevtske vaje in počitek v razvojnem oddelku, ter površina tal, namenjena garderobi otrok, določena v 20. členu tega pravilnika, če je le ta del osrednjega prostora« (Prav tam).

Osrednji prostor naj ima zelo razgiban tloris, tako da je v njem mogoče imeti različne dejavnosti, kot so lutkovne predstave, skupinske dejavnosti, kot tudi starševski kotiček, kjer se lahko starši pogovarjajo med seboj, medtem ko čakajo na svoje otroke (Kotnik in Božinovski, 2011).

2.9.1.1 Garderoba

Garderoba za otroke je umeščena v osrednji prostor tako, da jo ima vsaka skupina poleg igralnice. Njena najmanjša površina za en oddelek je 8 m². Osnovno izhodišče za oblikovanje prostora je dolžina garderobnih elementov in prosta talna površina za prehode. Prehodi med garderobnimi elementi morajo biti široki najmanj 100 cm oziroma 120 cm, če je garderoba namenjena otrokom razvojnega oddelka (Uradni list RS, 73/2000 ).

V garderobi mora biti prostor namenjen za oblačila in obutev, dolg vsaj 20 cm na otroka, klop za preobuvanje, podstavki za obutev in obešalniki. Otroku je lahko namenjena individualna omarica, kjer se nahaja obešalnik, prostor za copate, čevlje in igrače. Otrokov prostor v garderobi mora biti jasno označen z njegovim znakom ali imenom in opremljen tako, da lahko otrok shrani svoje igrače (Prav tam).

32

Garderoba prvega starostnega obdobja poleg garderobnih elementov vsebuje tudi previjalno mizo, umivalnik in koš za plenice (Prav tam).

2.9.1.2 Igralnica

Igralnice so neposredno povezane z osrednjim prostorom. Zasnovane so tako, da v njih oblikujmo več kotičkov za igro otrok v manjših skupinah ali individualno igro.

Pomembno je, da so tlorisi razgibani. Površina igralnice je 50 m², ne sme pa biti manjša od 42 m² (Uradni list RS,73/2000).

Slika 5: Primer urejenega garderobnega prostora

33

Prostor za nego otrok prvega starostnega obdobja se lahko uredi kot predelek igralnice, lahko pa se prostor za nego uredi v sanitarijah, če je iz njega zagotovljen pregled nad dogajanjem v igralnici.

V razvojnem oddelku je del igralnice namenjen opremi za fizioterapevtske vaje in del stalnemu kotičku za počitek.

Dojenčki potrebujejo odprte prostore, kjer se lahko plazijo, raziskujejo in so v interakciji s svojimi vzgojitelji. Predšolski otroci potrebujejo več prostora kjer se lahko vključujejo v bolj kompleksne dejavnosti (Kotnik in Božinovski, 2011).

Tlorisna oblika igralnice je načeloma zelo razgibana, saj je zelo pomembno, če lahko

igralnico prilagodimo vsem starostnim skupinam. Pomembno je tudi, da je sama oprema zelo barvita in mobilna (Prav tam).

Osnovno pohištvo igralnice:

 mize in stoli, zložljive postelje in drugo spalna oprema,

 omare za shranjevanje igrač, knjig in otroških osebnih predmetov,

 police, predelne stene,

 oglasne deske, table za pisanje s kredo, Slika 6: Primer igralnice prve starostne skupine

34

 ogledala,

 miza in stol za vzgojitelje,

 omare za shranjevanje učnih gradiv (Prav tam).

Igralnica za dojenčke mora imeti prostor za hranjenje, nego ter sanitarne prostore za vzgojitelje. Vso pohištvo, ki je v ločenih prostorih, mora biti takšno, da ima osebje še vedno pregled nad otroki. Pohištvo za vrtce je brez ostrih robov, ampak so ti zaobljeni.

Visoke in težke omare je potrebno fiksirati na tla in stene. Osnova za oblikovanje pohištva vrtca je starostna skupina, vključno s posameznimi elementi v prostoru (vrata, okna) in pohištva (stoli, mize, korita itd.) (Prav tam).

2.9.1.5. Sanitarije

Sanitarni prostori za otroke prvega in drugega starostnega obdobja so urejene v prostoru, ki je razdeljen na prostor z umivalniki in prostor s straniščnimi kabinami. Za otroke prvega starostnega obdobja je prostor za nego del sanitarij. Prostor za nego naj bo urejen čim bližje vhodu v sanitarije, v neposredni bližini je umivalnica z vgrajenimi Slika 7: Primer igralnice druge starostne skupine

35

umivalniki, najbolj odmaknjene od vhoda v sanitarije pa so straniščne kabine z vrati, ki se odpirajo navzven in so brez mehanizmov za zaklepanje ali samozapiranje in pisoar s pregrado. Stranice kabin merijo 110 cm x 80 cm, višina pregrade straniščnih kabin in pisoarja pa omogoča preglednost odraslim osebam. Prehod pred kabinami je širok najmanj 120 cm, prehod med dvostransko urejenimi kabinami pa je širok najmanj 160 cm. Tečaji vrat na straniščnih kabinah, morajo biti zaščiteni, da otroku tečaj ne poškoduje prstov (Uradni list RS, 73/2000).

Sanitarni prostori morajo biti obloženi z materiali, kateri se lahko razkužujejo in čistijo.

Jekleni elementi so lahko iz nerjavečega jekla. Tla in stene je najbolj priporočljivo, da so obložene s keramičnimi ploščicami (Prav tam).

Najmanjša površina sanitarij ne sme biti manjša od 11 m² na oddelek, oziroma 12 m² za razvojni oddelek in oddelek otrok prvega starostnega obdobja, če je v sanitarijah urejen tudi prostor za nego. Sanitarni prostori, ki so skupni za dva oddelka, se zagotovi 18 m² oziroma 20 m² površine za razvojni oddelek in oddelek otrok prvega starostnega obdobja, če je v sanitarijah urejen tudi prostor za nego (Uradni list RS, 73/2000).

Oprema sanitarnih prostorov mora biti oblikovana glede na starost otrok. V sanitarijah za otroke prvega starostnega obdobja so:

 po dva umivalnika za vsak oddelek; rob umivalnika je 50 cm nad tlemi,

 stenska ogledala nad umivalniki,

 kad z ročno prho in z nedrsečo podlago, katere zgornji rob je 85 cm nad tlemi ali kabina s prho,

 umivalnik za vzgojiteljico,

 dve straniščni školjki otroške velikosti,

 izlivna školjka z izplakovalnikom in prho na zvijavi cevi,

 polica za kahlice,

 držalo za papirnate brisače,

 milnik,

 previjalna miza in odlagalne površine za higienske pripomočke, če je v sanitarijah urejen prostor za nego otrok (Kotnik in Božinovski, 2011).

36

V sanitarijah za otroke drugega starostnega obdobja so:

 po dva umivalnika na oddelek, rob umivalnika je 60 cm nad tlemi, pipe 75 cm nad tlemi,

 stenska ogledala nad umivalniki,

 prostor za shranjevanje pribora za umivanje zob,

 kabina s prho (zadošča ena za vse oddelke vrtca),

 dve straniščni školjki na oddelek, ena mora biti otroške velikosti, druga je lahko normalne velikosti, izplakovalni mehanizmi morajo biti postavljeni tako, da jih otroci dosežejo,

 pisoar za fantke s foto celico,

 držalo za papirnate brisače,

 milnik (Kotnik in Božinovski, 2011).

Slika 8: Kabine s školjkami

37 Slika 9: Kopalnica z umivalniki

Slika 10: Previjalni prostor s pogledom v igralnico

2.9.1.5. Terasa

38

Terasa vrtca meri najmanj 24 m² in mora biti dostopna iz igralnice in z nadstreškom zavarovana pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Nadstrešek pokriva celotno površino terase. Najbolj praktični primer senčenja terase je tenda, ker se lahko uporabi za senčenje same igralnice, v primeru dežja se preprosto zvije k zunanji steni. Omogočati mora senčenje terase, tako da minimalno zmanjšuje naravno osvetljenost igralnice.

Svetla širina vrat med igralnico in teraso meri najmanj 90 cm. Terasa višja od terena igrišča ali je v nadstropju, mora biti ograjena s 120 cm visoko ograjo, kadar je terasa del igrišča, je ograja visoka 60 cm. Ograja mora biti izdelana tako, da onemogoča plezanje.

Ograja je lahko iz lesa, kovine, plastike in ostalih varnih materialov. Vsi elementi ograje morajo biti zaobljeni ter zaščiteni pred morebitnimi poškodbami otrok (Uradni list RS, 73/2000).

Slika 11: Terasa prehodna iz igralnice in brez ograje.

39 Slika 12: Vrtec z ograjeno teraso.

2.9.1.5. Osrednji prostor

Vrtec mora vsebovati tudi osrednji prostor, kjer se srečujejo otroci vseh starostnih skupin. Takšen prostor je namenjen za izvajanje raznovrstnih dejavnosti, kot so lutkovne predstave, prireditve in srečevanju staršev. V tem prostoru se nahaja kotiček za starše, kjer so na voljo vse informacije o delovanju vrtca in sprotne informacije o delovanju oddelka. Če vrtec ne premore telovadnice, se v tem prostoru opravlja gibalne dejavnosti. Zato mora imeti prostor vsaj 56m² površine, biti mora brez podpornih stebrov in brez garderobne opreme. Osrednji prostor ima tudi prostor za hrambo igrač in športnih rekvizitov (Kotnik in Božinovski, 2011).

»Če ima vrtec poleg osrednjega prostora tudi športno igralnico, meri talna površina najmanj 80 m², praviloma dimenzij 8 m × 10 m. Krajša stena meri najmanj 6,5 m, prostor mora biti visok najmanj 3,6 m, če ima poševen strop, pa sme biti najnižji del visok 2 m svetle višine, merjene od gotovega poda do gotovega stropa. Nosilni stebri ne smejo segati v prostor,« (Uradni list RS, 73/2000)

40

»V vrtcu je najmanj en dodati prostor na tri igralnice, namenjen za različne dejavnosti otrok. V osrednjem prostoru se nahaja oprema, ki omogoča oblikovanje kotičkov, ter oprema za skupne dejavnosti otrok in odraslih. Osrednji prostor, ki se uporablja kot športna igralnica, naj bo v njem tudi A-lestev, letvenik, večnamensko plezalo, univerzalne in polivalentne blazine, deske različnih širin, ki se kombinirajo z letvenikom in A-lestvijo in mini plezalna stena, kanvas (mali) z zaščito, univerzalne blazine ter druga manjša športna oprema. Vrtec, ki ima poleg osrednjega prostora tudi športno igralnico, velja navedena oprema zanjo,« (Uradni list RS, št.73, 2000)

Slika 13: Garderoba kot osrednji prostor lahko služi različnim dejavnostim.

Lokacija: vrtec Šmartno; avtor: Jure Kotnik; leto izgradnje: 2014.

41

Slika 14: Telovadnica. Lokacija: vrtec Šmartno; avtor: Jure Kotnik; leto izgradnje:

2014.

2.9.1.6 Prostor za individualno delo z otroki

Prostor za individualno delo z otroki, ki potrebujejo svetovanje ali pomoč, mora biti v bližini igralnic. Imeti mora direktno, zadostno in naravno svetlobo ter zračenje. Prostor mora biti izoliran pred hrupom. Za ta namen se lahko uporablja tudi upravni prostori, denimo zbornica, pisarna svetovalnega delavca ...

V prostoru za individualno delo z otroki, ki potrebujejo svetovanje ali pomoč, so miza z dvema stoloma za odrasle, miza in stoli za delo z otroki, omara za vzgojne ter specialne pripomočke in sredstva, odprte police za otroške knjige in igrače, blazina za vaje na tleh, umivalnik za otroke, stenska omara za higienske pripomočke, ogledalo in dva električna priključka (Uradni list RS, 73/2000).

42

2.10 Tehnični pogoji prostorov

Stene v igralnicah in garderobah morajo biti obložene (vsaj 1,2 m) z gradbenim proizvodom, ki daje občutek toplote, prijetnosti in je odporen na mehansko obrabo (pluta, plastični premaz, les). V sanitarnih prostorih so stene obložene z materialom, ki je odporen na vlago in je lahko čistiti in razkuževati. Največkrat so to keramične ploščice (Uadni list RS,73/2000).

Steklene predelne stene niso varne, v primeru če so v prostorih za otroke, so vsaj 1,2 m na tlemi. Ogledala morajo biti iz takšnih materialov, da se ne razbijejo hitro. Biti morajo zavarovana s folijo, da se ob morebitnem razbitju otroci ne poškodujejo z majhnimi delci (Prav tam).

Prostori, kjer se izvajajo športne aktivnosti, so vogali sten vsaj 1,6 m od tal, zaščiteni z mehkimi ščiti, kateri preprečujejo poškodbe pri otrocih.

Okna so na višini 60 cm nad tlemi, v nadstropju 90 cm. Krila oken se odpirajo vsaj 1,25 m nad tlemi, da se ob prezračevanju otrok ne zaleti v okensko krilo. 30% oken se mora odpirati preko spodnje osi okna. Okna v igralnici morajo biti zaščitena do višine otrok, v prostorih kjer se izvajajo športne dejavnosti je zaščitena celotna okenska površina (Prav tam).

Vrata igralnic prav tako tudi vhodna vrata se odpirajo proti izhodu. Zunanja vrata imajo nadstrešek in morajo biti opremljena z napravo za avtomatsko zapiranje. Vsa vrata morajo imeti na ob tečajih zaščito pred poškodbami prstov. Nihajna vrata niso dovoljena (Prav tam).

2.10.1 Barve

Barva kakor tudi tekstura materiala imata velik vpliv na otroke. Umirjene in tople barve imajo pomirjujoč učinek ter ustvarjajo občutek topline. Barve se lahko uporablja na stenah hodnika in igralnice, vendar z njimi ne smemo pretiravati, saj lahko to povzroči nemirno razpoloženje pri otrocih. Osnovnih barv, zlasti rdeče in oranžne barve, se je

43

potrebno izogibati. Prostori, kjer se nahajajo otroci, naj ne bodo preveč barviti, saj so barvite že njihove igrače. Izogibamo se kompleksnim vzorcem. Barve se lahko uporablja za ločevanje področij v vrtcu: področje, kjer se nahajajo otroci, prostori za strokovne delavce in upravni prostori (Kotnik in Božinovski, 2011).

»Občutek za dotik je zelo pomemben v kognitivnem razvoju. Nizko ležeče površine morajo biti oblikovana iz različnih tekstur za spodbujanje otrok, zlasti dojenčkov in malih malčkov. Mehke teksture je potrebno uporabljati v mirnih območjih in spalnih območjih, katere spodbujajo sproščeno in mirno počutje, medtem ko so trde teksture primerne za velike površine (Prav tam).«

»Poleg barve in teksture na otroško razpoloženje vplivajo tudi elementi, kot so akustika, razsvetljava in višina stropa. Za okolje za živahno aktivnost uporabimo žive barve in veliko svetlobe. Umirjene barve, zvočno absorbcijske površine, nizki stropi prisostvujejo k pomirjajočemu vzdušju otrok (Prav tam).«

Slika 15: Barvita igralnica

44

Potrebno je, da vrtec ni samo preprosta zgradba, kamor otroci prihajajo vsakodnevno v varstvo. Zgradba vrtca naj bo že v prijetnem okolju, kjer otroke privablja in že ob jutranjem prihodu dobi občutek prijetnega okolja. Samo situiranje zgradbe vrtca je bistvenega pomena. Še kako dobrodošlo je okolje vrtca, kjer je narava in raznovrstnost ekosistemov, kjer so otroci deležni izkustvenega učenja. Ravno tako je pomembna oblika zgradbe in njena fasada. Današnja moderna gradnja in moderni elementi gradbenih materialov pripomorejo k barviti in razgibani obliki zgradbe. Današnji čas sili k uporabi zaključnih materialov, kateri so ravno tako barviti, trpežni in enostavni za čiščenje. Saj se vse bolj poudarja čistoča in mikrobiološka neoporečnost. Ob enem morajo zaključni materiali izražati ustrezen občutek na določenem mestu (na občutek topel zaključni material v kotičku, kjer otroci spijo).

Pri načrtovanju prostorov, ker se vsakodnevno nahajajo številčne skupine otrok, je še kako pomembno zagotavljanje varnosti. Oblikovanje zgradbe vrtca, igrišča, igralnic ter ostalih prostorov temelji na Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Vse bolj je v uporabi material, kateri je za okolje in samo zgradbo vrtca energetsko varčen.

45

3. EMPIRIČNI DEL 3.1. Namen

Z raziskovalnim delom diplomskega dela sem želela ugotoviti, ali prostori v vrtcu ustrezajo Pravilniku in minimalnim tehničnim pogojem za prostor in opremo vrtca. Ob tem sem raziskala, kakšno je počutje vzgojiteljev v njihovem delovnem okolju. V raziskavi sem ugotavljala material, iz katerega je vrtec zgrajen in primerjala uporabo gradbenega materiala glede na starost zgradbe.

3.2. Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega problema

3.2.1. Raziskovalna vprašanja 1. Spol

2. Število let delovnih izkušenj

3. Vrsta vrtca, v katerem ste zaposleni (javni, zasebni) 4. Približna starost zgradbe vrtca, v katerem ste zaposleni?

5. Material, iz katerega je zgrajen notranji in zunanji del zgradbe vrtca (les, opeka, beton, mavčne plošče …) ?

6. V kateri starostni skupini opravljate pedagoško delo?

7. Koliko otrok imate v oddelku?

8. Koliko m² meri vaša igralnica?

9. Ali se vam zdi, da je igralnica dovolj velika za otroke v oddelku?

10. Če se vam zdi, da je igralnica premajhna, ali dejavnosti širite tudi v kakšne druge prostore vrtca ( hodnik, garderoba, igrišče,..)?

46 11. Kateri prostori so to?

12. Ima vaša igralnica dostop do zunanje terase?

13. Se v vrtcu nahaja tudi osrednji prostor za različne namembnosti?

14. Se sanitarije nahajajo v sklopu vaše igralnice ali so skupne?

15. V garderobi mora biti prostor za oblačila in obutev dolg vsaj 20cm na otroka, klop za preobuvanje, podstavek za obutev in obešalniki. Ali ta opis ustreza garderobnemu prostoru vaše skupine?

16. Se pri opravljanju pedagoškega procesa počutite dovolj udobno in prostorno v vaši igralnici?

Prosim, da odgovor na kratko tudi utemeljite in morda dopišite še kakšno idejo za boljše delovno okolje.

3.2.2. Raziskovalne hipoteze

H1: Igralnice ustrezajo Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca.

H2: Prevladujoči gradbeni material zgradbe vrtca je opeka.

H3: Vrtci imajo osrednji prostor, kjer se družijo otroci celotnega vrtca.

H4: Igralnice so dovolj velike za otroke.

H5: Igralnice imajo dostop do zunanje terase.

H6: Vzgojitelji svoje dejavnosti širijo tudi v druge prostore vrtca.

H7: V oddelku prve starostne skupine se prostori sanitarij nahajajo v sklopu igralnice. V oddelkih druge starostne skupine so prostori sanitarij skupni.

H8: Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev se v svojem delovnem okolju počutijo udobno pri izvajanju vzgojno izobraževalnega procesa.

47

3.3. Metodologija

3.3.1. Raziskovalne metode

Uporabila sem deskriptivno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda z anketo. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik vsebuje 16 vprašanj. Od tega je 8 vprašanj zaprtega tipa, 7 odprtega tipa in 1 kombiniranega tipa.

3.3.2. Raziskovalni vzorec

V raziskavo, ki sem jo izvedla med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, sem vključila skupine vrtca, v katero sta vključeni vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice. Tako sta vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice rešili skupaj en anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil razdeljen v različne vrtce, starejše, mlajše in tudi v vrtce različnih okolišev (mesto, podeželje). Tako sem vključila v raziskavo tri določene vrtce. Objavila sem tudi spletno anketo, katero sem objavila na spletni strani vzgojiteljic. Vrnjenih sem dobila 82 rešenih anketnih vprašalnikov. Od tega je bilo vrnjenih 33 anketnih listov ter 49 spletnih anket.

3.3.3. Postopki zbiranja podatkov

Kot postopek zbiranja podatkov sem uporabila kvantitativno tehniko, in sicer z anketnim vprašalnikom.

3.3.4. Organizacija zbiranja podatkov

Skupinam, kjer so bile vključene vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, sem razdelila anketne vprašalnike. Anketni vprašalnik so morale izpolniti v 14 dnevih. Tako sem se sama osebno vrnila v vrtce in pobrala anketne vprašalnike. Anketo sem izvedla tudi preko spletne organizacije vzgojiteljic in vzgojiteljev, kjer sem objavila spletno anketo.

48 3.3.5. Vsebina metodološke značilnosti Vprašanja so bila zaprtega in odprtega tipa.

3.3.6. Postopki obdelave podatkov

Podatke sem v celoti obdelala na ravni opisovanja – kvalitativno. Rezultate sem obdelala v frekvenčni distribuciji. Prikazala sem jih tabelarično in grafično.

49

3.4. Rezultati in interpretacija

Spol

Graf 1: Spol anketirancev

Pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov so sodelovale samo vzgojiteljice (100 %).

Kljub temu da se v raziskavo želela vključiti tudi moški spol, se je izkazalo, da moj namen ni bil uspešen.

Tudi podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je bilo v šolskem letu 2014/2015 od vseh zaposlenih vzgojiteljev in vzgojiteljic 2,3 % moškega spola, medtem ko je bilo 97,7 % ženskega spola (Statistični urad RS, 2016).

100%

0%

ŽENSKI MOŠKI

50 Število let delovnih izkušenj

Graf 2: Število let delovnih izkušenj

Anketni vprašalnik so izpolnjevale anketiranke, katere imajo pretežno delovne izkušnje do 10 let, in sicer teh je bilo 62,7% vseh anketirank. Vzgojiteljice oziroma pomočnice vzgojiteljic, katere imajo delovne izkušnje od 11 let do 20 let, je bilo 15,7 %. Od 21 let do 30 let delovnih izkušenj je imelo 11,76 % sodelujočih. Delovno dobo od 31 let do 40 let je imelo 9,80 % sodelujočih vzgojiteljic oziroma pomočnic vzgojiteljic.

51 Vrsta vrtca, v katerem ste zaposleni?

Graf 3: Vrsta vrtca

Od vseh sodelujočih anketirank je zaposlenih 18,18% v zasebnih vrtcih. Večina, in to kar 81,81 % anketirank, je zaposlena v javnih vrtcih.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, je bilo v šolskem letu 2014/2015 v Sloveniji 900 enot javnega vrtca in 79 enot zasebnega vrtca (Statistični urad RS, 2016).

81,81%

18,18%

JAVNI ZASEBNI

52

Približna starost zgradbe vrtca, v katerem ste zaposleni?

Graf 4: Starost zgradbe

Anketiranke so v veliki večini zaposlene v zgradbah starih tja do 40 let. Starost zgradbe od 1 leta do 20 let je navedlo 38,18 % anketirank in starost zgradbe od 21 let do 40 let je navedlo 34,54 % anketirank. Starejše zgradbe od 41 let do 60 let je navedlo 16,36 % anketirank. Presenetili so me podatki, kjer so anketirane navedle starost 61 let in starejši, teh je bilo 10, 9 % vseh anketirank. Navedene so bile tudi starosti 100 let in starejše (gre za enoto, ki je locirana v zgradbi župnišča).

38,18%

34,54%

16,36%

10,90%

1 leto do 20 let 21 let 40 let 41 let do 60 let 61 let in starejše

53

Material, iz katerega je zgrajen notranji in zunanji del zgradbe vrtca?

Ker so bili navedeni različni odgovori in v različnih kombinacijah, jih po pogostosti pojavljanja navajam v alinejah:

 opeka (42),

 beton (29),

 mavčne plošče + omet (12),

 les (10),

 sendvič plošče (kovina + steklena volna + kovina (2).

V odgovorih je bil naveden tudi montažni tip gradnje. Takšen odgovor se je pojavljal predvsem pri vrtcih, kateri so stari v razponu starosti od 30 do 40 let.

54

V kateri starostni skupini opravljate pedagoško delo?

Graf 5: Starostna skupina

Največ anketirank (45,45 %) opravlja svoj poklic v drugi starostni skupini, v kateri so otroci stari od 3 let do 6 leta oz. do vstopa v šolo. V prvi starostni skupini, kjer so otroci stari od 11 mesecev do 3 let, opravlja svoj poklic 43,63 % anketirank. Nekaj anketirank (10,90 %) opravlja pedagoški poklic v kombiniranih oddelkih. V kombinirane oddelke so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, je bilo v šolskem letu 2014/2015 največ (61,65 %) vzgojiteljev oz. pomočnikov vzgojiteljic zaposlenih v oddelkih druge starostne skupine, ostali (38,34 %) pa v oddelkih prve starostne skupine (Statistični urad RS, 2016).

43,63%

45,45%

10,90%

PRVA STAROSTNA SKUPINA

DRUGA STAROSTNA SKUPINA

HETEROGEN ODDELEK

55 Koliko otrok imate v oddelku?

Graf 6: Število otrok v prvi starostni skupini

Med anketiranimi je bilo navedeno, da je največ skupin (59 %), katere presegajo normative oz. je v skupini 14 otrok. Sledi ji število skupin (18,18 %) z dvanajstimi otroki v skupini. Navedene so bile še skupine z trinajstimi otroki (0,45 %), desetimi (0,45 %), osmimi (0,45 %) in šestimi (0,45 %) otroki.

0 0,45%

59%

0,45%

18,18%

0,45%

0,45% 0,45%

15 otrok 14 otrok 13 otrok 12 otrok 10 otrok 8 otrok 6 otrok