UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
ODDELEK ZA PRIMERJALNO IN SPLOŠNO JEZIKOSLOVJE
NEŽA PETAROS
Računalniško podprta analiza poezije Iga Grudna
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
ODDELEK ZA PRIMERJALNO IN SPLOŠNO JEZIKOSLOVJE
NEŽA PETAROS
Računalniško podprta analiza poezije Iga Grudna
Diplomsko delo
Mentorja:
doc. dr. Darja Pavlič izr. prof. dr. Vitomir Štruc
Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Slovenistika
Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Splošno jezikoslovje
Ljubljana, 2021
Zahvala
Zahvala gre najprej mentorjema, doc. dr. Darji Pavlič in izr. prof. dr. Vitomirju Štrucu, ki sta omogočila nastanek tega diplomskega dela in me pri pisanju usmerjala z dragocenimi nasveti.
Zahvaljujem se jima za razpoložljivost, odzivnost in priložnost, ki sta mi jo ponudila s tem, da sta sprejela mentorstvo.
Da zaključujem študij, je zagotovo najbolj zaslužna moja družina, mama Matejka, tata Tomaž in sestra Vida, ki so me spodbujali in podpirali takrat, ko je bilo težko in je bilo dvomov več kot opornih točk. Tatiju gre posebna zahvala tudi za vso tehnično pomoč pri pripravi tega diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi vsem, s katerimi sem preživljala ljubljanske dni: najprej cimrom iz
»zamejskega« stanovanja na Rimski 8, družbi prijateljev ljubljanskih večerij ter sošolcem za skupna učenja in druženja.
Izvleček
Računalniško podprta analiza poezije Iga Grudna
Diplomsko delo analizira pesniški opus Iga Grudna s pomočjo računalniških orodij, torej se posveča računalniško podprti analizi literarnih besedil. Digitalna revolucija, ki je v teku že nekaj desetletij, se namreč postopoma uveljavlja na vseh področjih, tudi v humanistiki. Vstopanju digitalnih orodij v svet humanistike pravimo digitalna humanistika. Z njo je povezana teorija o oddaljenem branju literature, ki predstavlja nasprotje t. i. natančnemu branju.
Ključne besede: Igo Gruden, digitalna humanistika, poezija, računalniško podprta analiza poezije, konkordančnik
Abstract
Computer-assisted analysis of the poetry of Igo Gruden
The thesis presents a computer analysis of the work of the Slovene poet Igo Gruden and therefore deals with the computer-assisted analysis of literary works. The digital revolution we are witnessing in the last decades is spreading into more and more fields, including the humanities. The intersection between digital technologies and humanities disciplines is called digital humanities. This field is connected with the theory of distant reading as opposed to the so-called close reading.
Keywords Igo Gruden, digital humanities, poetry, Computer-assisted analysis of poetry, concordancer
Kazalo
1. Uvod ... 3
2. Računalniško podprta analiza poezije ... 4
2.1. Digitalna humanistika ... 4
2.2. Kaj je digitalna humanistika ... 4
2.3. Novosti v humanistiki ... 4
2.4. Oddaljeno branje ... 6
2.5. Objektivnost digitalnih literarnih študij ... 7
2.6. Prednosti in slabosti računalniške analize ... 7
2.7. Digitalne literarne študije ... 8
2.8. Digitalna analiza sloga literarnega besedila ... 9
3. Igo Gruden ... 10
3.1. Življenjepis ... 10
3.2. Značilnosti Grudnove poezije ... 13
3.2.1. Narcis ... 13
3.2.2. Primorske pesmi ... 14
3.2.3. Miška osedlana ... 15
3.2.4. Dvanajsta ura ... 15
3.2.5. Pesnikovo srce ... 16
3.2.6. V pregnanstvo ... 16
3.2.7. Na Krasu ... 17
3.3. Uspeh in prepoznavnost ... 17
4. Predstavitev raziskovalnega dela ... 18
4.1. Opis metode ... 18
4.1.1. Priprava korpusa za obdelavo ... 18
4.1.2. AntConc ... 19
4.2. Seznam besed ... 19
4.4. Združitev slovničnih oblik v slovarsko obliko ... 22
4.5. Analiza pojavnosti besed po posameznih zbirkah ... 24
4.5.1. Narcis ... 24
4.5.2. Primorske pesmi ... 26
4.5.3. Miška osedlana ... 27
4.5.4. Dvanajsta ura ... 28
4.5.5. Pesnikovo srce ... 29
4.5.6. V pregnanstvo ... 30
4.5.7. Na Krasu ... 31
4.6. Konkordančni izris ... 32
4.7. Lastna imena ... 34
4.7.1. Osebna lastna imena ... 34
4.7.2. Zemljepisno lastno ime ... 35
5. Zaključek ... 38
6. Viri in literatura ... 39
7. Tabele ... 41
8. Slike ... 41
1. Uvod
Diplomsko delo se posveča računalniško podprti analizi poezije Iga Grudna. Z različnimi računalniškimi programi spremlja pojavnost besed v njegovih pesmih in primerja njegove zbirke med sabo. Pri tem se poslužuje različnih računalniških programov, najprej konkordančnika AntConc, za bolj poglobljeno analizo pa uporabi Excel.
Najprej se delo posveča digitalni humanistiki in vprašanju vstopanja digitalnih orodij na humanistična področja, predvsem v literaturo in natančneje v poezijo. Kajti digitalna revolucija, ki smo ji priča že nekaj desetletij, se pojavlja na vseh področjih: uporabnikom digitalnih orodij pa ponuja najrazličnejše možnosti in nove priložnosti.
Sledi predstavitev pesnika, njegovega življenjepisa in posameznih zbirk, poslužujoč se tradicionalnih metod literarne vede. Natančna predstavitev avtorjevega življenjepisa in avtobiografskosti njegovih pesniških zbirk je tudi izhodišče za računalniško podprto analizo pesmi.
Računalniško podprta analiza zbirk skuša dokazati, da je iz najpogostejših besed razvidno, da je pesnik preživel dve svetovni vojni, odslužil vojaški rok, študiral v tujini, doživel izgnanstvo in taborišče, pri tem pa vseskozi ohranjal ljubezen do domače kraške zemlje, rojstne Nabrežine, a predvsem trdno narodno zavest.
Zadnji del raziskave je posvečen lastnim imenom, osebnim, krajevnim in stvarnim: Gruden je namreč dela pogosto posvečal družinskim članom, še pogosteje pa je pisal o Krasu in kraških vaseh, a tudi o drugih krajih, kjer je živel.
2. Računalniško podprta analiza poezije 2.1. Digitalna humanistika
Digitalna revolucija ponuja človeku nove možnosti, priložnosti in sredstva za razvoj in delo.
Vstopanje digitalnih ved v ostala raziskovalna področja omogoča namreč nove poti do znanja: tako imenovano podatkovno vodeno raziskovanje postopoma stopa na področje (literarnih) besedil (Charitou 2016: 5), nova orodja pa omogočajo prehod iz mikro- v makroanalizo (Charitou 2016: 6).
Vse to v zadnjih letih združujemo pod pojmom digitalna humanistika. Kaj ta termin točno pomeni, je še odprto vprašanje, gotovo pa je, da je v času, ko literarna veda in humanistika nasploh izgubljata svoj čar in si zato lahko upata eksperimentirati, iskanje takih rešitev privlačno in aktualno (Moretti 2005: 3).
2.2. Kaj je digitalna humanistika
Digitalna humanistika je razvijajoča se interdisciplinarna veda, ki prepleta računalništvo in humanistiko ter preučuje, kako se humanistika ukvarja z digitalno tehnologijo, novimi mediji in metodami (Charitou 2016: 6). Pojavila se je v devetdesetih letih dvajsetega stoletja najprej pod imenom humanistično računalništvo oziroma računalniška obdelava humanističnih podatkov, kasneje pa si je z razvojem področja prislužila ime digitalna humanistika (Wikipedija).
Do spremembe termina je v prvi vrsti prišlo zaradi pospešenega razvoja področja, s čimer je humanistično računalništvo dokazalo, da je v resnici samostojna intelektualna disciplina s svojimi postopki, torej digitalna humanistika (Charitou 2016: 6). Digitalna humanistika se je najprej ukvarjala le z digitalizacijo in analizo gradiva s področja humanističnih disciplin, kot so literatura, zgodovina, filozofija, jezikoslovje, umetnost, arheologija, glasba, kultura idr., z razvojem računalniškega založništva (elektronske objave) pa je začelo nastajati vedno več gradiva v prvotno digitalni obliki (Wikipedija). Zaradi tega se je lahko digitalna humanistika začela razvijati v druge smeri. Za digitalno humanistiko je značilno, da združuje metode tradicionalnih humanističnih področij z računalniškimi orodji za obdelavo podatkov (pridobivanje podatkov, računalniška analiza, vizualizacija) (Charitou 2016: 6).
2.3. Novosti v humanistiki
Digitalizacija in razmah digitalnih orodij vplivajo predvsem na način razmišljanja (Charitou 2016: 7). Njihov razmah je namreč spremenil proizvodnjo in širjenje znanja tako na njihovi epistemološki (spoznavni) kot na ontološki (obstojni) ravni, s čimer se je spremenil celotni proces iskanja znanja (Charitou 2016: 5–6).
Pojav digitalnih orodij je v humanistiki povzročil pravi »računalniški obrat« (ang.
computational turn), saj omogoča njihov vnos nove metode zbiranja podatkov, deljenja in/ali analize besedil in podatkov, učenja in/ali publiciranja. Kljub številnim priložnostim in izzivom, ki jih prinašajo te novosti, pa se z računalniškim obratom ne strinjajo vsi strokovnjaki in se zato o dejstvu, da bi lahko digitalna humanistika nadomestila povsem tradicionalne raziskovalne metode (npr.
hermenevtika, semiotika, iskanje po knjižničnih katalogih in arhivskih zbirkah), odpirajo številne debate. Bojijo se namreč, da digitalizacija preveč radikalno spreminja raziskovanje (Charitou 2016:
7).
Na digitalno humanistiko je treba gledati kot na metodologijo, ki bi lahko v tradicionalno humanistiko vnesla orodja in moč računalništva (Charitou 2016: 8), saj se njene prednosti pojavljajo na več področjih. V prvi vrsti velja poudariti lažjo dostopnost večjega obsega virov, ki ga ponujajo digitalne knjižnice, repozitoriji in digitalizirani rokopisi (npr. Google Knjige, Projekt Gutenberg idr., na Slovenskem Digitalna knjižnica Slovenije dLib, Repozitorij Univerze v Ljubljani, Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru idr.) (Charitou 2016: 8).
Wikipedija navaja sledeče prednosti digitalnih knjižnic:
- Digitalna knjižnica je lahko dostopna.
- Je brez fizičnih omejitev, saj uporabniku ni potrebno biti v knjižnici.
- Zmanjša potrebo po fizičnem prostoru, ki bi ga sicer rabili za izgradnjo tradicionalne knjižnice.
- Dostopna je 24 ur na dan.
- Isti vir lahko uporablja istočasno več uporabnikov, kar ni mogoče v tradicionalni knjižnici.
Ker lahko do teh virov dostopa vsak s svojega računalnika, na njihovo dostopnost ne vpliva geografski položaj posameznika, kar omogoča nižje stroške raziskave in optimizacijo časa, saj ni več potrebno potovanje in ne iskanje po arhivih (Charitou 2016: 8). Čeprav je zbiranje podatkov načeloma zamudno, je korist tega, da so potem podatki na razpolago tudi za nadaljnje raziskave: podatke lahko prevzame drug raziskovalec in jih uporabi v drugih kontekstih (Moretti 2005: 11).
Digitalna humanistika pa ne ponuja zgolj logističnih rešitev, saj omogočajo računalniki in programska oprema tudi nove načine branja in pisanja. Če se tradicionalna humanistika osredotoča na natančno branje, uvaja digitalna humanistika idejo o oddaljenem branju (literarnih) besedil (ang.
distant reading), ki jo je razvil Franco Moretti. Čeprav t. i. »pogled z razdalje« nadomešča tradicionalno natančno ali tesno branje (ang. close reading), ne smemo razumeti pridevnika
»oddaljeno« kot oviro do znanja, pač pa kot novo, posebno obliko pridobivanja le-tega. Razdalja, ki sicer pokaže manj detajlov, omogoča boljše razumevanje odnosov, vzorcev in oblik (Moretti 2005:
3).
2.4. Oddaljeno branje
Poznamo različne vrste branja, med katerimi je treba omeniti vsaj dve. »Natančno branje je pozorno, poglobljeno branje teksta, osredotočeno na jezik in slog.« (Wikipedija) Novokritiška literarnovedna metodologija je najprej uveljavila izraz close reading (ang.), ta pa je kasneje dobil prevod še v druge jezike. Od običajnega branja se razlikuje po tem, da mu ne gre samo za razumevanje teksta, temveč ga zanima, kako je besedilo sestavljeno (Wikipedija).
Nasprotje natančnemu branju predstavlja oddaljeno branje (ang. distant reading), ki spada v kategorijo strojnega branja. Gre za pristop, ki se za analizo literarnih del poslužuje računalniških metod. Uporabno je predvsem pri analizi velike količine podatkov (besedil, objav, replik, stavkov, besed), ko namen analize ni natančno branje (Wikipedija).
Algoritmi, ki so namenjeni oddaljenemu branju, omogočajo, da dobimo več vrst znanja o besedilu, predvsem z vidika vzorcev, trendov, korelacij, količin ali pogostosti določenih besed, besednih zvez idr. (Charitou 2016: 8) Moretti za prikaz rezultatov svojih raziskav v literarno analizo vnese nova orodja: grafe, zemljevide in drevesa, orodja (Moretti 2005: 4–5), ki se jih sicer poslužuje podatkovno rudarjenje. Ta osrednja orodja oddaljenega branja izhajajo iz treh področij, s katerimi se tradicionalna literarna veda v svoji zgodovini ni ukvarjala: grafe si Moretti izposodi od kvantitativnega raziskovanja zgodovine, zemljevide od zemljepisa in drevesa od teorije evolucije v povezavi z naravoslovjem. Morettiju se namreč zdi, da se lahko tudi književnost česa nauči od naravoslovja in socialnih ved (2005: 3).
Tradicionalna literarna kritika se odvija v zelo majhnem izseku tistega, kar književnost v resnici je. Moretti daje kot primer prozo devetnajstega stoletja na Angleškem: opus dvestotih ali tristotih romanov se lahko zdi zelo velik zalogaj, če razmišljamo, da ga mora predelati ena sama oseba v časovno omejenem obdobju, je pa v resnici le odstotek vseh izdanih romanov iz tega obdobja. Ožji izbor ne more biti pravi prikaz tedanjega stanja: angleško romanopisje 19. stoletja ni vsota posameznih romanov, pač pa enoten sistem, ki ga je treba kot takega tudi obravnavati (Moretti 2005:
10). S tradicionalnimi metodami pa je to nemogoče.
Z razvojem digitalnih tehnologij se je proces branja spremenil: če je nekoč pomenilo branje iskanje podatkov, je »novo« branje, ki je nadomestilo tradicionalno, v resnici računalniško podprto branje podatkov, saj se (iskanje podatkov) izvaja preko iskalnikov in internetnih brskalnikov
(Charitou 2016: 10). V vsakem primeru pa ostaja obema metodologijama skupna želja po znanju, ne glede na to, če pravimo humanistiki digitalna ali tradicionalna. Čeprav natančni bralec ali računalnik opravljata različno delo, oba prispevata svoj delež pri podrobni analizi besedila. Bistveno pri tem je, da je natančno branje humanističnih del povezano s subjektivno interpretacijo strokovnjaka, digitalna humanistika pa je lahko bolj objektivna (Charitou 2016: 10).
2.5. Objektivnost digitalnih literarnih študij
Objektivnost je eden od petih izzivov (objektivnost, prikaz, »črna škatla«, institucije, univerzalnost), s katerimi se humanistika spopada med uvajanjem digitalnih orodij. Čeprav se zdi, da lahko stroji zmanjšajo oziroma izbrišejo človekove napake in/ali subjektivna mnenja, ostaja dejstvo, da analiza, ki temelji na subjektivnih izbirah programerja ali uporabnika, ne more biti povsem objektivna (Charitou 2016: 12): stroji in računalniki sami po sebi ne morejo odločati, zato so njihove odločitve vsekakor odvisne od ljudi, ki programe pišejo oziroma uporabljajo. Algoritem lahko človeku pomaga pri odločanju, le v redkih primerih pa je program tako napisan, da zna odločiti namesto uporabnika (Charitou 2016: 11–12).
Književna besedila so več kot samo besede ali stavki, saj vsebujejo čustva, misli in mnenja pisca, zato se književnosti ne da v celoti obravnavati kot gole podatke. Stroji globljega pomena literarnih besedil ne morejo razumeti (Charitou 2016: 11).
2.6. Prednosti in slabosti računalniške analize
Interpretacija besedila je v večini primerov rezultat sodelovanja med strokovnjakom in strojem. Digitalne tehnologije lahko strokovnjaka podpirajo pri delu tako, da mu ponujajo uporabna orodja, ki mu omogočajo (včasih celo prost) dostop do literarnih del, knjig, znanstvenih člankov ipd., ki so vključeni v baze podatkov. Z iskanjem ključnih besed, besednih zvez, naslovov in jezikovnih vzorcev, ki se nahajajo v tisočerih književnih besedilih v repozitorijih in digitalnih knjižnicah, lahko raziskovalec najde povezave med avtorji in zvrstmi, poudari povezavo med kulturami ter razišče literarne težnje in gibanja preteklosti med različnimi kraji in časovnimi obdobji (Charitou 2016: 12–
13).
Algoritmi lahko pokažejo interpretacije, do katerih bi drugače ne mogli priti, obstajajo pa pri tem tudi številne omejitve. Njihovo delo je namreč odvisno od besedila in tipa podatkov, ki jih obdelujejo. Kljub dozi kritičnosti, ki jo lahko damo računalniku, pa ne moremo mimo tega, da si priznamo, da računalniku ne bo uspelo v celoti nadomestiti človeka. Bo pa gotovo ključna pomoč pri raziskavi (Charitou 2016: 13).
2.7. Digitalne literarne študije
Nova računalniška orodja postavljajo tudi literarno vedo pred nove izzive, ob katerih doživlja marsikatero spremembo, od digitalnih knjig in arhivov do računalniško podprte analize in digitalne obdelave. Digitalne literarne študije so veja digitalne humanistike, ki preučuje možnosti in uporabo digitalnih metod in (programskih) orodij v literarni vedi. V sklopu tega raziskovanja prihaja do razvoja računalniške literarne analize, ki jo v prvi vrsti predstavljajo makro analiza, podatkovno rudarjenje, oddaljeno branje, prikaz ipd. (Charitou 2016: 13)
Strokovnjak se pri delu lahko danes poslužuje različnih orodij za prikaz, katerih namen je prikazati podatke, pridobljene iz literarnih korpusov. Digitalne literarne študije uvajajo različne metodologije za interpretacijo in analizo besedil (slogovna, tematska analiza itd.), ki jih podpira digitalna tehnologija, računalniki in algoritmi. Pomenijo prehod z natančnega branja na strojno in hiper branje, torej od branja na papirju na besedila, ki jih berejo računalniki (Charitou 2016: 13–14).
Kvantitativni pogled na književna besedila se ne omejuje samo na slog, temveč se posveča tudi žanru, temam, likom in drugim podobnim vidikom. Programi za analizo besedila lahko prepoznajo stavčne člene, teme in lastna imena (osebna, zemljepisna, stvarna) ter metriko. Osredotoča se na slogovno analizo, stilometrijo in pripisovanje avtorstva ter se pri tem sooča z obdelavo naravnega jezika in umetno inteligenco (Charitou 2016: 14).
Digitalne literarne študije lahko zato v glavnem razdelimo na dve obsežni struji: preučevanje sloga in analizo besedila. Prva se posveča predvsem analizi avtorjevega sloga pisanja, v čemer ga primerja s slogom drugih avtorjev. Osredotoča se na jezik napisanega besedila, žanr, zgodovinsko obdobje ipd. V skladu z vprašanjem avtorstva, na primer, so programska orodja razvili tako, da spremljajo izbiro besed, merijo pogostost črk in ločil ali funkcijskih besed ter stavčno strukturo. Tak program zna torej prepoznati, kdo je avtor besedila, če ima v sistemu že druga besedila istega avtorja (Charitou 2016: 14). Vzporedno se analiza besedila nanaša na štetje pogostosti besed in skladenjskih pojavov, besednih vrst in stavčnih členov. Pri tem razvršča besede na podlagi slovničnih (čas, število, sklon, spol) in semantičnih (skupine besed, npr. čustva) kategorij. Spremlja tudi zaporedja besed ali črk (n-grami), kolokacije (okolje, v katerem se beseda pojavlja), stavke in besedne zveze ter njihovo dolžino. Poleg teh jezikovnih značilnosti pa lahko digitalna analiza besedila spremlja tudi književne vidike, kot so motivi, liki, teme in imena (Charitou 2016: 15).
2.8. Digitalna analiza sloga literarnega besedila
»Slog« ima v literarnem smislu več različnih definicij. Po eni strani predstavlja slog avtorjevo individualnost ter njegovo izbiro besed in kolokacij, ki gradijo pomen besedila. Z jezikoslovnega vidika pa je slog raba jezika v določenem kontekstu, ki ga avtor uporablja v določenem časovnem obdobju, in se osredotoča na avtorjeve jezikovne izbire na področju skladnje, leksike, morfologije (Charitou 2016: 15).
Preučevanju sloga pravimo stilistika. Gre za besedilno interpretacijo, ki se v prvi vrsti posveča jeziku na različnih nivojih. S tega vidika se proza oddaljuje od poezije predvsem zaradi jezikovnih izbir in zunanje podobe (oblike) besedila, zato je treba pri poeziji vzeti v poštev več vidikov. Charitou (2016: 17) deli slog na tri ravni:
- Fonemsko raven avtorjevega sloga določajo rima, ritem, zvočne figure (asonance, aliteracija, konsonanca, ponavljanja in metruma);
- Skladenjska raven pri analizi sloga upošteva besedni red, uporabo besednih zvez, ločil, število kitic in verzov ali število besed v verzu;
- Morfološka raven preučuje slog preko dolžine besed in besednih vrst ter upošteva raznolikost časov, oseb in glagolskih oblik.
Računalniška stilistika v poeziji analizira pogostost zgoraj omenjenih značilnosti, ki lahko zaznamujejo avtorjev slog (Charitou 2016: 17). Na začetku so na področju računalniške analize poezije raziskovali vplive med avtorji na nivoju sloga in teme, podobnosti uporabljenih besed in skladnje ter preučevali ritem in rimo. To jim je pomagalo pri določanju avtorja pesmim, katerih avtor je bil neznan. Pomagali so si še s slogovno nedoslednostjo in raznovrstnostjo (Charitou 2016: 18).
3. Igo Gruden 3.1. Življenjepis
Igo (Ignacij) Gruden je bil slovenski odvetnik, pesnik in prevajalec. Rodil se je leta 1893 v Nabrežini kot prvi izmed desetih otrok Francu in Justini Gruden. Družina iz rodbine Dudkovih je bila premožna, saj je imela v lasti kamnolom, eno od temeljnih gospodarskih dejavnosti v Nabrežini še danes, precej zemlje, trgovino in restavracijo (Tuta 2018: 95). Vas je bila takrat v največjem razcvetu – južna železnica, ki je povezovala Trst z Dunajem, je potovala mimo Nabrežine, kar je omogočilo prepoznavnost nabrežinskega marmorja daleč naokoli (Pirjevec 1999: 6). Naročali so ga gradbeni inženirji iz celega avstro-ogrskega cesarstva, iz tržaške luke pa so marmor tovorili po vsem svetu (Tuta 2018: 95).
Grudnov oče je poskrbel, da bi dobil njegov prvorojenec primerno izobrazbo, zato se je Igo najprej šolal v domači vasi, po pripravnici v Trstu pa se je vpisal na nemško klasično gimnazijo v Gorico (slovenskih v tistih časih še ni bilo) (Pirjevec 1999: 6–8). V tem obdobju je začel s pisanjem prvih pesmi, v katerih so pogosto nastopali njegovi brati in sestre, predvsem Dorica, Jožek in Nadica (Tuta 2018: 95). Od leta 1907 (Kalan 1949: 269) je objavljal v mladinskem listu Zvonček (Pirjevec 1999: 6–8), že kot osmošolec pa je prvič objavil tudi v Ljubljanskem zvonu, s čimer se je začelo dolgoletno sodelovanje z revijo (Gedrih 1966: 71).
Leta 1913 je na Dunaju začel študirati pravo, vendar je študij prekinila prva svetovna vojna, ko je moral postati avstrijski vojak. Na fronti blizu Doberdoba ga je granata huje ranila, zaradi česar je postal deloma invalid in je lahko predčasno zaključil vojaško službo. V Pragi je lahko nadaljeval študij prava in postal odvetnik (Tuta 2018: 95).
Odhod na Dunaj je odločilno zaznamoval Grudnovo življenje – zaradi spleta okoliščin se ni mogel več za stalno vrniti v Nabrežino. Leta 1918 je Primorsko zasedla Italija, počasi pa se je iz domačega kraja izselilo nekaj pesnikovih bratov in mama. Novi davki so namreč onemogočili delovanje njihove gospodarske dejavnosti (Tuta 2018: 95). Ker pa je bil pesnik na domači kraj zelo navezan, ga je pogosto opeval v svojih pesmih (Pirjevec 1999: 8).
Leta 1922 se je naselil v Ljubljani, kjer je postal pripravnik na deželnem sodišču in si kasneje ustvaril družino. Istega leta je izšla zbirka Miška osedlana, namenjena otrokom in mladini. Ves čas je spremljal dogajanje na Primorskem, ki je leta 1918, tako kot tretjina slovenskega ozemlja, pripadlo Italiji. Začel se je vzpon nacionalizma in huda raznarodovalna politika, ki je skušala onemogočiti delovanje Slovencev na vseh javnih področjih. Gruden tega ni opazoval pasivno: leta 1921 je bil tudi zaprt, ker je italijanska oblast njegove pesmi označila za nevarno in zavzeto propagando proti Italiji
(Pirjevec 1999: 10). Takrat mu je bilo tudi odvzeto italijansko državljanstvo, kar mu je zelo otežkočilo povratke v domačo vas1.
Medtem je leta 1920 že izdal dve pesniški zbirki, ki prikazujeta pomemben preskok kakovosti na stilnem, miselnem in estetskem področju. V prvi, Narcis, je Gruden »predan dekadentni zagledanosti vase in ujetosti v opazovanje lastnega erotičnega jaza, razpetega med novoromantično sentimentalnostjo in zastrtim senzualizmom«, v drugi zbirki, Primorske pesmi, pa se že oglaša njegova narodna zavest, predvsem v odnosu do rojakov, ki so ostali na drugi strani meje, ter njihovim socialnim in narodnim stiskam (Pirjevec 1999: 10–12).
V štiriletnem zakonu s pranečakinjo pesnika Heineja, Ado Heyne, se mu je leta 1931 rodila hčerka Marija (Mika) (Pirjevec 1999: 12). Leta pred drugo svetovno vojno in njegovo pacifistično prepričanje so ga navdihnila za izid zbirke Dvanajsta ura leta 1939, ki je požela velik uspeh. Kmalu zatem, leta 1941, je napisal še zbirko Pesnikovo srce, ki pa je izšla šele po prekinitvi kulturnega molka leta 1946. Zbirka ni požela takega uspeha kot njena predhodnica (Pirjevec 1999: 14).
Leta 1941 so Jugoslavijo napadle Nemčija, Madžarska in Italija, ki so si kasneje razdelile osvojeno ozemlje. Ljubljana je pripadla Italiji, s čimer se je Gruden spet znašel pod tujo oblastjo, pred katero je po prvi svetovni vojni bežal. Veljal je za protiitalijanskega pesnika, poleg tega pa je na sodišču zagovarjal slovenske domoljube, zaradi česar so ga oblasti preganjale in ga aretirale na božič leta 1942 (Pirjevec 1999: 14) (Tuta 2018: 96).
Do konca vojne je bil z drugimi Slovenci zaprt v več taboriščih, najprej v Viscu. Ob pesnikovem petdesetem rojstnem dnevu so taboriščniki organizirali slavje pod šotorom z govori in recitacijami, ker pa so to odkrile oblasti, so bili iz Visca premeščeni najprej v taborišče Chiesa Nuova pri Padovi in nato v uničevalno taborišče na otok Rab (Pirjevec 1999: 16).
Na Rabu je doživel kapitulacijo fašistične oblasti in osvoboditev, vendar se ni še mogel vrniti.
Ostal je na otoku kot upravljalec bolnišnice nekdanjih internirancev, kasneje pa je moral z begunci, ranjenci in bolniki v Afriko, kjer se je pridružil partizanom (Kalan 1949: 272–273). O tem piše zbirka V pregnanstvo, ki velja za nekakšen pesniški dnevnik. Pisanje je bilo v taboriščih sicer strogo prepovedano, moralno pa mu je pisanje zelo pomagalo, da je ostal »neomajni privrženec življenju«.
Zbirka je izšla leta 1945, ko se je Gruden vrnil najprej v Beograd in nato v Ljubljano (Pirjevec 1999:
16), že naslednje leto pa doživela ponatis (Tuta 2018: 97).
Ker so ga leta 1944 v Ljubljani proglasili za upornika, se ni mogel takoj vrniti domov. Od februarja do junija 1945 je delal kot urednik slovenskih oddaj pri radijski postaji v Beogradu in šele takrat so domači izvedeli, da je živ. V Ljubljano se je vrnil sredi leta 1945 (Kalan 1949: 273).
Leta 1945 se je tudi poročil z natakarico Pepco Zajc, ki jo je spoznal v zrelih letih. Skupaj sta imela še dva sinova, Primoža (1946) in Aleša (1947). Dobil je službo na ministrstvu za prosveto, redno pa tudi objavljal pesmi v otroškem listu Ciciban in prevajal otroške pesmi tujih avtorjev. Leta 1947 je prejel Prešernovo nagrado, bil je med prvimi nagrajenci (Tuta 2018: 97). Ponovno je navezal stike s prijatelji literati in z njimi sodeloval na prireditvah in proslavah (Kalan 1949: 273).
Konec leta 1948 je nenadno zbolel in 29. novembra umrl. Pred smrtjo si je želel, da bi se lahko vrnil v rodno vas, Nabrežino, in obiskal svoje brate in sestre, ki se niso izselili, vendar so mu italijanske oblasti, ki so mu leta 1922 odvzele italijansko državljanstvo, to prepovedale. Z brati in sestrami se je lahko srečal v Kopru, kjer se je od njih poslovil2.
Novice o njegovi smrti niso mogli jemati resno, saj niso mogli verjeti, da je lahko umrl človek, ki je bil tako poln življenja. Fran Albreht je zapisal »Igo Gruden je veroval v življenje strastno in neutrudno kakor le malokdo, vselej in povsod, doma in v taborišču, v miru in v vojni, med okupacijo in v svobodi, v svetlih in mračnih dneh.« (Kalan 1949: 276)
Po njegovi smrti je leta 1949 izšla še zbirka Na Krasu. Bil je priljubljen pesnik, ki so ga pogosto brali in recitirali (Tuta 2018: 96). Po njem je poimenovana Nižja srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini in Slovensko kulturno društvo Igo Gruden iz Nabrežine, v sklopu katerega deluje več pevskih zborov, ki nosijo ime po pesniku. O živem spominu na pesnika priča doprsni kip v središču vasi, pesnikova rojstna hiša – Kamnarska hiša, v kateri so zdaj uradi občine Devin - Nabrežina, in več spominskih tabel.
Leta 2008, ob 60-letnici pesnikove smrti, je bil posnet dokumentarni film z naslovom Glasnik slovenske brežine v režiji prof. dr. Tatjane Rojc in Jurija Grudna ter v koprodukciji Radiotelevizije Slovenija in Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko Krajino.
2 Podatek vzet iz dokumentarca Glasnik slovenske brežine, portret pesnika Iga Grudna.
3.2. Značilnosti Grudnove poezije
Tako kot številni sopotniki moderne je tudi Gruden našel vzor v poeziji Otona Župančiča.
Sorodna sta si bila po pesniški vedrini in vitalizmu, na začetku pa je Gruden Župančiču poskušal slediti tudi v ritmu in mehkem leporečju. Že v tridesetih letih pa je Gruden kot pesnik dozorel in začel vnašati v svoje pesmi svojo izkušnjo (Gedrih 1966: 76). Bil je izredno ploden avtor: njegov celotni opus šteje skoraj tisoč pesmi, objavljena je bila le tretjina (Kalan 1949: 274). Svoja čustva in občutke je vselej zapisoval v vezani besedi, njegove pesniške zapise bi lahko zato jemali kot dnevnik (Kalan 1949: 269).
3.2.1. Narcis
Grudnov prvenec predstavlja pesniška zbirka Narcis, ki je prvič izšla leta 1920. Založila in izdala jo je Zvezna tiskarna v Ljubljani, v posvetilo pa je pesnik napisal »Moji nevesti Hani«. Vsebuje 88 pesmi, razdeljenih v pet sklopov (Prolog, Sanjal sem te, Pri meni si, V trudnih barvah, Epilog), uvodno in zaključno pesem. Istega leta je izdal še pesniško zbirko Primorske pesmi, ki je po ideji, slogu in obliki sorodna prvi, po vsebini pa zelo različna.
V Narcisu, kot že sam naslov napove, je v ospredju Grudnova samozavest, melanholija, uživanje in erotika. Prikazuje torej hedonistični pogled na svet, v katerem je ženska vir občudovanja in hrepenenja.
Gruden je bil med literati znan pod vzdevkom Narcis: pravijo, da ga je tako prvi imenoval Župančič, vendar se ga je ime kmalu prijelo. Bil je namreč prijeten in družaben, hkrati pa tudi malo narcisoiden. Sam Gruden je svoj vzdevek jemal nekoliko ironično in mu dodal svojevrstno vsebino – izkoristil ga je sebi v prid in iz njega je nastal Grudnov prvenec (Kalan 1949: 270).
Pesmi lahko razumemo kot »mladostniško zagledanost vase«, kar močno spominja na Župančičevo Čašo opojnosti. Razliko pa se da občutiti v tem, da Grudnovo predajanje erotiki v resnici pomeni le skrito željo po pristni ljubezni (Gedrih 1966: 76). Zaradi zgledovanja po Župančiču je predvsem oblika pesmi pogosto utesnjevala vsebino, saj se »otožna vsebina (…) duši v pretirani skrbi za oblikovno dognanost« (Kalan 1949: 270).
Pesmi iz Narcisa so nastajale pred prvo svetovno vojno in po njej. A čeprav se je Gruden vojne udeležil v prvi vrsti kot vojak, je v tej zbirki ni niti omenil (Gedrih 1966: 76). »Sovražil je kasarno in strelski jarek, uši in blato, uradni optimizem in smrt za tuje generale. Že sama misel na vojno mu je bila zoprna.« (Kalan 1949: 269) Pesnikovanje pa mu je nasprotno pomenilo beg od tegob
vojaškega življenja. Vabilo k uživanju predstavlja odsev razvrednotenja vrednot, do katerega je prišlo zaradi vojne (Gedrih 1966: 76–77).
3.2.2. Primorske pesmi
Kljub istemu letu izida so Primorske pesmi nastajale kasneje. Zbirka vsebuje 50 pesmi, razdeljenih v dva sklopa (I., II.) ter uvodno in zaključno pesem. Zbirka ima na koncu tudi razlago lokalizmov, saj vsebujejo pesmi številne narečne besede. Tako kot tudi zbirko Narcis je Primorske pesmi založila in izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Bile so odraz povojnega življenja na Primorskem, zato jih lahko označimo za domoljubno aktualne pesmi. Optimizem iz prve zbirke je v tej prešel v razočaranje: tistega leta je namreč z rapalsko pogodbo večji del Primorske prešel pod Italijo, Gruden, ki se je medtem preselil v Ljubljano, pa je ostal odrezan od svoje domače vasi. O Krasu in kraških vasicah, ki jih pogosto omenja, njihovih prebivalcih in značilnostih je zato pel v svoji drugi zbirki, Primorskih pesmih. Poziva k uporu, kliče k bratstvu, zaveda se socialnih stisk in družbenih krivic, ki so jih bili deležni njegovi primorski bratje.
Kljub brezizhodnemu garaškemu delu nabrežinskih kamnolomcev in kraških kmetov pa ohranja zaupanje v preprostega kraškega človeka in verjame v rešitev (Gedrih 1966: 77).
Čeprav se je na Slovenskem v tem času začel uveljavljati ekspresionizem, je Gruden ostajal popoln impresionist3. Skozi krajino se kaže njegovo domoljubje, pogosto razmišlja o usodi naroda.
Gruden teži k stvarnemu in zato v svojo poezijo ne vključuje zapletene simbolike ali ekspresije, pogosteje se poslužuje elementov, ki spominjajo na ljudsko slovstvo (Gedrih 1966: 77).
Tudi v tej zbirki se da sicer občutiti močan Župančičev vpliv, hkrati pa moramo priznati, da je vključevanje primorske stvarnosti v poezijo prineslo Grudnu pristnost in mikavnost, ne da bi pri tem izgubil preprostosti forme in vsebine. (Gedrih 1966: 77–78). S svojo poezijo je namreč bodril duha in Primorcem vlival zaupanja. Gruden se od Župančiča oddaljuje predvsem, ker so »po svoji vsebini, po svojem iskrenem doživetju, po svoji retorični gesti (…) te pesmi že bolj dognane, tehtne v svoji ogorčeni obtožbi, nemalokdaj pretresljive v svoji domovinski ljubezni.« (Kalan 1949: 270)
Poleg tega pa se od Župančiča oddaljuje tudi Grudnov realizem, ki zajema izsušeno kraško polje, podobo domače vasice v pomanjkanju, delo ribičev in težakov ter ne potrebuje bogate metaforike za to, da bi se razpela v svoji polnosti (Gedrih 1966: 78).
3 Tako Miroslav Košuta v dokumentarcu Glasnik slovenske brežine, portret pesnika Iga Grudna.
3.2.3. Miška osedlana
Kmalu za prvima dvema je leta 1922 izšla še pesniška zbirka Miška osedlana, ki je nastajala vzporedno z ostalimi pesmimi. Izdala jo je založba Jug v Ljubljani. Gre za zbirko 29 hudomušnih pesmi, ki niso razdeljene na sklope ali cikle in ki so namenjene predvsem mestnim otrokom.
Spominjajo na Župančičevega Cicibana (Gedrih 1966: 78). Na področju otroških pesmi je bil Gruden zelo prepoznaven, pred njim je bil le Župančič. Z otroško poezijo se je Gruden ukvarjal skoraj vse življenje, od mladih let dalje. Pogosto je pisal o Krasu ali o svojih bratcih in sestricah. Pogosto zato v njegovih pesmih nastopijo Jožek, Nadica in Dorica, za dogajalni kraj pa vzame kraške vasi (Nabrežina, Zgonik, Šempolaj) ali mesta na Primorskem (Trst, Gorica) (Vogrič 2018: 98).
Kritiki so ob izidu Grudna obsodili, češ da njegove pesmi preveč spominjajo na Župančičeve.
Pesnika sta bila med sabo prijatelja, oba sta bila člana društva PEN in se zato pogosto družila še z ostalimi intelektualci. Gruden je svoje zgledovanje po Župančiču tudi priznal, kljub očitkom pa je zbirka požela velik uspeh (Vogrič 2018: 99). Miroslav Košuta4 je o uspehu Miške osedlane rekel, da je zbirka priča, da obstajajo slovenski otroci tudi na drugi strani meje: za vse je namreč pisal Župančič, Gruden pa se je posebej posvetil njim.
Ker je originalen izvod zbirke nedostopen za izposojo, sem pesmi jemala iz najnovejšega ponatisa iz leta 2018, sem si pa od Narodne in univerzitetne knjižnice priskrbela preslikavo kazala iz leta 1922 in se ravnala po njem.
3.2.4. Dvanajsta ura
Sledil je daljši premor, ki je sicer samo navidezen, saj je Gruden ves čas objavljal v revijah.
Gre za obdobje iskanja svojega pesniškega izraza, ki se povsem pokaže v zbirki Dvanajsta ura iz leta 1939. Zbirka vsebuje 44 pesmi, razdeljenih na uvodno pesem Dvanajsta ura, dva sklopa (Odsevi z brega, V vrtincih) in zaključno pesem Silvestrova zdravica. Zbirka je prvič izšla leta 1939 pri Slovenski matici v Ljubljani, natisnila pa jo je tiskarna Veit in drug na Viru pri Domžalah.
Zbirka je odraz tistega časa, saj priča o prihodu nečesa strašnega, iz česar se rojeva nova družba (Gedrih 1966: 79). Zbirka je »iskrena izpoved težkih osebnih in družbenih izkušenj iz zadnjih let pred drugo svetovno vojno« (Kalan 1949: 271), Gruden pa z njo izpoveduje simpatijo do trpečega človeštva (Kalan 1949: 272). Za to zbirko je Gruden prejel Mestno knjižno nagrado, s čimer pa se širše občinstvo ni strinjalo: trdili so, da je zbirka le odraz družbenih razmer in da je na Slovenskem v tistem obdobju izšlo več pesniških zbirk, ki so bile boljše od Grudnove (Gedrih 1966: 79).
Pesmi so razdeljene na dva ciklusa: prvi podaja zrele socialne pesmi in ljubezensko liriko, drugi pa bolj intimno vprašanje posameznikovega življenja. Pesnik v ciklu Odsevi z brega prehaja od tematike socialne preobrazbe družbe (Delavka Tereza) do objektivne podobe družbe (Perice na Savi) in ljubezenske lirike (Pesmi natakarice Pepce). Pesmi so umirjene, prikazujejo Grudnovo željo po pristni in iskreni ljubezni. Drugi cikel, V vrtincu, se bolj posveča splošnemu družbenemu stanju tridesetih let, zave se, da so bile žrtve prve svetovne vojne zaman (Na vojaškem pokopališču), ker se napoveduje nova vojna, sprašuje se, kje se lahko še najde človeka (Gedrih 1966: 80). Deloma se pojavi vizija upora proti nasilju in krivicam, v vsakem primeru pa je zbirka kritičen in aktualen prikaz tridesetih let (Gedrih 1966: 81).
3.2.5. Pesnikovo srce
Zbirka Pesnikovo srce je bila napisana že leta 1939, zaradi vojne pa je izšla šele leta 1946.
Vsebuje 46 pesmi, ki niso razdeljene v sklope. Izšla je v Ljubljani pri Slovenskem knjižnem zavodu.
Dnevniški ljubezenski utrinki se izmenjujejo s pesnikovimi vprašanji, zakaj prihaja do vojne.
Zbirka je nekakšen »brodolom človeške misli in etike«. Pesmi z vojno tematiko odsevajo Grudnove skrbi, hkrati pa predstavlja pesnik stiske svojega naroda (Gedrih 1966: 82). Zanimivo je, da je tudi v tem obdobju ostal Gruden zvest svojemu slogu, kajti »[…] Grudnova vojna pesem ni bojna pesem, ni partizanska pesem. To ni očitek pomembnemu človeku in poetu Igu Grudnu, legalnemu dediču slovenske Moderne in evropskemu humanistu, pač pa stvarna ugotovitev, ki jemlje v poštev značilno psihiko te zanimive osebnosti.« (Kalan 1949: 300)
Kljub iskrenosti, ki prežema Pesnikovo srce, Gruden z zbirko ni dosegel odmevnosti Dvanajste ure, saj pogosto prehaja v naivnost. Pesmi, ki so v svoji preprostosti blizu ljudskim, vojna tematika je omejena na iskanje rešitve, vendar ostajajo vprašanja odprta, ker pesnik rešitve pri sebi ne more najti (Gedrih 1966: 83).
3.2.6. V pregnanstvo
Čeprav je zbirka V pregnanstvo izšla pred zbirko Pesnikovo srce, leta 1945, je po nastanku mlajša. Vsebuje 63 pesmi, ki so razdeljene na sedem sklopov (Celica številka pet, V pregnanstvo, Visko, Padova, Rab, Afrika, Slovenska zemlja). Zbirka je izšla pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Velja za Grudnov pesniški dnevnik v času, ko je bil v taboriščih, zaključi pa se s svobodo, povratkom domov in hvalnico slovenski zemlji. Pesmi ne izkazujejo tako hude stiske, kot so jo doživljali taboriščniki, v vsakem primeru pa velja, da je pisanje pomagalo pesniku pri ohranjanju vere v življenje in sled optimizma (Gedrih 1966: 84).
Kritiki je niso ocenili najboljše, kljub temu pa je bila takoj razprodana in že naslednje leto doživela ponatis. Z njo so se poistovetili številni, ki so doživeli koncentracijsko taborišče, kajti ravno Grudnova zbirka je ena od prvih pričevanj o grozotah vojne. V njegovih pesmih pa za razliko od sodobnikov (Matej Bor, Karel Destovnik Kajuh) ni borbenosti – svoj upor zoper fašizem kaže v boju za novi humanizem, želi si svobode in mirnega življenja. Občutiti je domotožje (Gedrih 1966: 83).
3.2.7. Na Krasu
Na koncu svojega življenja je Gruden pripravil zbirko Na Krasu, ki je predelana in dopolnjena verzija Miške osedlane. Da bi zbirki dal še močnejši primorski pečat, se je s slikarjem Albertom Sirkom iz Križa pri Trstu dogovoril za ilustracije. Zbirka, ki vsebuje 24 pesmi, je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Med dodanimi pesmimi je gotovo najbolj znana že ponarodela Sinku. Izida zbirke Gruden zaradi bolezni in prerane smrti ni dočakal. Zbirka je izšla leta 1949, krasile pa so jo ilustracije Marlenke Muk - Stupica. Zbirka je bila večkrat ponatisnjena (Vogrič 2018: 100–101).
Pesmi vsebujejo bogato domišljijo, pesnikov jezik ljubeznivo nagovarja mlade bralce, pri čemer daje pesmim pristnost avtobiografska primorska izkušnja. Tej zbirki bi morala slediti še ena, namenjena otrokom, vendar je pesnika prehitela smrt (Gedrih 1966: 84).
3.3. Uspeh in prepoznavnost
Grudnove pesmi so žele največji uspeh v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Recitirali so jih na številnih nastopih in proslavah. Pogosto pa so bile zlorabljene za namene političnih nasprotovanj, zato so Grudnove pesmi pozneje pogosto opredelili za sovražne in so z leti izgubljale svoj ugled5.
Vsekakor pa zanimanje za Grudnovo poezijo ni povsem zamrlo. Čeprav niso Grudnove pesmi del obvezne učne snovi v šolah, se pogosto znajdejo njihove uglasbitve v repertoarjih pevskih zborov (Vogrič 2018: 101). Pomemben doprinos Grudnove poezije se kaže namreč tudi v vnašanju primorskih značilnost in jezika, predvsem narečnih izrazov in izrazov kraške tradicije. V času pesnikovega ustvarjanja je to pomagalo pri širjenju zavesti, da obstaja slovenstvo tudi na drugi stani meje, na kar se tudi danes prepogosto pozablja.
4. Predstavitev raziskovalnega dela 4.1. Opis metode
Pesniškega opusa Iga Grudna je v digitalni obliki (npr. Wikivir) zelo malo, zato je bila moja prva naloga digitalizacija in postavitev korpusa. Ker je od pesnikove smrti in od izida posameznih zbirk minilo že več kot sedemdeset let in so zato avtorske pravice že potekle, nameravam digitalizirane Grudnove zbirke objaviti tudi na Wikiviru.
4.1.1. Priprava korpusa za obdelavo
Pesniške zbirke sem si izposodila v knjižnici, sledila je preslikava posameznih pesmi. S pomočjo na spletu prosto dostopnega optičnega bralnika besedila (ang. OCR-scanner – optical character recognition) sem iz fotografije dobila besedilo v formatu .txt, sledila pa je poprava napak, ki jih dela bralnik. Največ težav ima namreč bralnik pri naglašenih grafemih (ó in é pogosto zamenja za števko 6, sklop »ni« za »m« ipd.). Mislim, da je bila težava tudi v tem, da pozna bralnik samo grafeme iz abecede izbranega jezika, in ker sem jaz izbrala slovenščino, bralnik ni pravilno odčitaval naglašenih grafemov (á â ê í î ó ô ú ŕ).
Ker sem pesmi shranjevala v formatu .txt posamezno, sem jih morala potem združiti v datoteke po zbirkah, kar mi je na začetku povzročalo velike težave. Preizkusila sem razne programe, nekaj spletnih in program TXT collector 2.0.2, vendar sem se kasneje zavedala, da programi ne delujejo, ker so datoteke, ki jih želim združiti, različno kodirane (UTF-8 in UTF-16 LE). Do različnih kodifikacij je prišlo zato, ker sem tekom dela izvedela za hitrejši način shranjevanja, nisem se pa zavedala, da je pri tem prihajalo do shranjevanja v različnih kodnih tabelah.
Programi datotek z različnimi kodifikacijami ne morejo združiti, zato sem morala posebej združiti datoteke v formatu .txt, kodirane kot UTF-8, in datoteke, kodirane v UTF-16 LE. Pri tem sem se posluževala windowsove ukazne vrstice (ang. CMD – command prompt), točneje ukaza
copy *.txt newfile.txt.
Gre za ukaz, ki v izbrani mapi najde vse datoteke v formatu .txt in jih združi v novo datoteko (v tem primeru z imenom newfile) v formatu .txt. Končne datoteke, ki so vsebovale celotno pesniško zbirko, sem nazadnje pretvorila v UTF-8, saj ta kodna tabela podpira slovenske znake, kar je bilo nujno za nadaljnjo obdelavo.
Ker sem se odločila, da bom pri svoji raziskavi spremljala pojavnost besed v pesniških zbirkah, in ker konkordančnik vidi naglašen in nenaglašen grafem kot dva grafema, sem morala iz
datoteke odstraniti naglašene grafeme. To sem naredila že v windowsovi Beležki z orodjem
»Zamenjaj« glede na spodnjo tabelo.
á – a Á – A â – a  – A à – a À – A
é – e É – E ê – e Ê – E è – e È – E
í – i Í – I î – i Î – I ì – i Ì – I
ó – o Ó – O ô – o Ô – O ò – o Ò – O
ú – u Ú – U û – u Û – U ù – u Ù – U
ŕ – r
Tabela 1: Seznam naglasov
4.1.2. AntConc
Sledil je vnos podatkov v konkordančnik AntConc. To je prostodostopen računalniški program, namenjen analizi besedil, ki ga je razvil Laurence Anthony, profesor na Fakulteti za znanost in inženirstvo na Univerzi Waseda v Tokiu na Japonskem leta 2012. Obstajajo različice programa za Windows, Macintosh in Linux. Program ponuja sedem orodij: Concordance, Concordance Plot, File View, Clusters/N-grams, Collocates, Word List in Keyword List (Vir:
https://www.laurenceanthony.net/software/antconc/). Uporabila sem verzijo 3.5.8 iz leta 2019 za Windows.
4.2. Seznam besed
Najprej sem v konkordančnik vnesla vsako zbirko posebej, z orodjem za prikaz datoteke File View preverila, da v datoteki ni napak in da se datoteka pravilno prikaže, nato pa uporabila orodje Word List za prikaz najpogostejših besed. Orodje omogoča razvrstitev besed po pogostosti od najbolj do najmanj pogoste, po pogostosti od najmanj pogoste do najbolj pogoste ter po abecednem redu. S programom AntConc sem samo ustvarila seznam besed, nadaljnjo obdelavo podatkov sem opravila v programu Excel. Tudi pri tem sem morala paziti, da izberem kodifikacijo, ki podpira slovenske znake (UTF-8), saj so se v obratnem primeru šumniki izpisali napačno.
Da bi imela pregled, v kateri zbirki se beseda pojavlja, sem ob vsako besedo dodala šifro zbirke. Seznam šifer, ki jih bom uporabljala v nadaljevanju, prikazuje tabela 2.
Šifra Zbirka
01-Na Narcis
02-PP Primorske pesmi 03-MO Miška osedlana 04-DU Dvanajsta ura 05-PS Pesnikovo srce 06-VP V pregnanstvo
07-NK Na Krasu
Tabela 2: Šifre zbirk
Dobila sem seznam besed, iz katerega sem izpisala najpogostejših petdeset. S pivot tabelo sem uredila podatke tako, da se je pojavnost posamezne besede prikazala tudi za vsako zbirko posebej.
Grudnove zbirke, vključno z naslovi, posvetili in komentarji, sestavlja 21485 besed, med temi je 7788 različnih. Rezultate prikazuje tabela 3.
Beseda 01-Na 02-PP 03-MO 04-DU 05-PS 06-VP 07-NK Σ
1 noč 42 9 2 18 14 27 112
2 svet 11 14 2 25 18 17 3 90
3 srce 17 7 25 18 19 86
4 dan 8 9 9 14 15 16 9 80
5 gre 10 7 5 20 12 18 7 79
6 moj 18 18 1 10 15 13 75
7 meni 41 5 7 10 6 69
8 tiho 34 13 5 9 1 3 2 67
9 tebi 25 1 13 15 13 67
10 tvoje 27 1 10 9 7 54
11 noči 17 5 12 6 13 53
12 veter 22 10 4 4 2 6 4 52
13 srca 14 6 13 11 7 1 52
14 skozi 13 7 4 9 4 12 3 52
15 glas 10 12 9 6 12 2 51
16 tvoj 17 3 14 5 8 1 48
17 življenje 18 1 14 8 6 47
18 človek 9 1 19 9 8 46
19 srcu 11 4 8 14 8 45
20 daleč 3 18 3 5 7 6 3 45
21 večer 5 9 9 13 8 44
22 dni 3 3 16 9 13 44
23 čas 9 2 12 5 16 44
24 vas 15 2 12 3 7 3 42
25 soncu 12 13 3 2 9 3 42
26 sen 14 9 6 4 9 42
27 njimi 6 10 8 9 7 1 41
28 mrak 21 7 7 4 2 41
29 moja 22 2 3 7 6 40
30 oči 10 8 4 5 12 39
31 mimo 5 4 2 13 5 8 2 39
32 zdi 12 4 1 7 5 7 1 37
33 pot 9 3 8 8 9 37
34 sredi 12 6 5 4 10 37
35 sveta 2 1 14 11 8 36
36 spomin 6 8 11 6 5 36
37 mraku 19 2 1 6 7 35
38 roke 12 11 1 4 5 1 34
39 vsem 6 2 1 8 7 9 33
40 drug 1 5 7 13 7 33
41 zemljo 6 9 10 4 3 32
42 tebe 12 4 15 1 32
43 slišim 19 3 3 2 5 32
44 misli 10 8 3 5 5 1 32
45 preko 9 9 1 6 1 4 1 31
46 obraz 12 4 1 3 7 4 31
47 misel 10 4 6 3 8 31
48 nji 1 2 2 11 6 6 3 31
49 moje 21 1 4 2 3 31
50 pesem 1 10 7 7 6 31
… …
7788 hotenju 1 1
4715 3679 1169 4098 2919 3766 1139 21485
Tabela 3: Seznam besed – AntConc
4.3. Razmerje med pojavnicami in različnicami ter med različnicami in pojavnicami
Pri analizi korpusov se pogosto analizira tudi razmerje med pojavnicami in različnicami – RPR. Gre za razmerje med vsemi besedami (pojavnicami, ang. tokens) in besedami, ki se kot nove pojavljajo v besedilu (različnicami, ang. types). Razmerje kaže na raznolikost uporabe besed v korpusu: če je v besedilu več ponovitev, je razmerje manjše in je torej besedišče manj bogato.
Razmerje prikazuje število večje od ena. Pri daljšem besedilu je bolj verjetno, da se bodo besede ponavljale (Šumrada 2009: 25).
Pri slovenščini in drugih morfološko bogatih jezikih so razmerja med različnicami in pojavnicami večja zaradi nelematiziranih korpusov, ki med pojavnice šteje vse slovnične oblike besede (Šumrada 2009: 26). To se dogaja tudi v AntConcu.
V tuji literaturi sem zasledila, da se računa razmerje med pojavnicami in različnicami, ang.
Types-tokens ratio – TTR: gre torej za obratno vrednost RPR (1/RPR=TTR), rezultat pa se zapiše v odstotkih. Manjše razmerje kaže na večje število ponovitev, večje pa na bolj bogato besedišče.
01-Na 02-PP 03-MO 04-DU 05-PS 06-VP 07-NK Vse zbirke
Različnice 2188 2220 814 2464 1782 2313 839 7788
Pojavnice 4715 3679 1169 4098 2919 3766 1139 21485
Razmerje
RPR 2,1549 1,657207 1,436118 1,663149 1,638047 1,628188 1,357569 2,758731 Razmerje
TTR 46,40 % 60,34 % 69,63 % 60,13 % 61,05 % 61,42 % 73,66 % 36,24 % Tabela 4: Razmerje med pojavnicami in različnicami (RPR) oziroma različnicami in pojavnicami (TTR)
Odločila sem se, da predstavim razmerje med različnicami in pojavnicami, ker se mi je zdel prikaz v odstotkih bolj pregleden. Iz tabele 4 lahko torej razberemo, da je med Grudnovimi zbirkami najbolj izvirna Na Krasu (73,66 %), sledi ji Miška osedlana (69,63 %). Čeprav vsebujeta zbirki večino istih pesmi, je zanimivo, da se zaradi nekaj novih pesmi poviša odstotek izvirnosti kar za štiri odstotne točke.
Glede na razmerja sta si presenetljivo podobni Pesnikovo srce (61,05 %) in V pregnanstvo (61,42 %) ter Primorske pesmi (60,34 %) in Dvanajsta ura (60,13 %). Najmanj izvirna pa je zbirka Narcis (46,40 %).
4.4. Združitev slovničnih oblik v slovarsko obliko
Motilo me je, da rezultati niso bili odraz realnega stanja v zbirkah: konkordančnik namreč ne prepoznava slovničnih oblik besed, zato vsako obliko prepozna kot novo besedo. Orodje Word list pa ne omogoča iskanja po korenih. Po korenih bi lahko razvrstila gesla v Excelu, vendar sem se odločila, da ročno združim slovnične oblike pod isto besedo, saj sem tako dobila natančnejše rezultate.
Ker nisem mogla ročno združiti vseh gesel, sem se odločila, da se bom posvetila vsem zadetkom, ki se v kateri od zbirk pojavijo vsaj desetkrat. Določila sem 289 kategorij, s katerimi sem zaobjela 6211 besed, se pravi 28,9 % vseh pojavnic.
Seznamu praznih besed, ki sem ga uporabila v programu AntConc, sem dodala še svojilne zaimke, stranske sklone osebnih zaimkov ter oblike primitivnih glagolov, ker niso dovolj pomenonosne. Dobila sem nov seznam besed, rezultate prikazuje tabela 5.
Kategorija 01-Na 02-PP 03-MO 04-DU 05-PS 06-VP 07-NK Σ
1 dan 38 17 15 48 35 41 14 208
2 srce 47 24 51 46 37 1 206
3 noč 62 14 2 31 24 42 175
4 svet 17 15 4 53 38 30 3 160
5 tih 51 20 8 9 6 94
6 mrak 48 13 9 10 9 89
7 življenje 29 4 27 17 12 89
8 človek 15 1 32 18 15 81
9 sonce 21 26 5 7 14 7 80
10 morje 4 42 2 5 3 11 9 76
11 vas 1 21 3 13 7 14 7 66
12 čas 12 8 1 16 8 18 1 64
13 večer 8 11 13 16 9 57
14 breg 8 28 6 7 1 50
15 ptič 15 15 3 6 2 3 3 47
16 bel 6 10 2 6 4 15 3 46
17 drug 1 6 10 18 8 43
18 kras 25 6 1 1 8 41
19 beseda 9 3 13 7 6 38
20 mož 10 12 6 4 2 34
21 sončen 11 8 1 3 9 1 33
22 živ 5 7 8 8 1 29
23 živeti 5 2 10 7 4 1 29
24 ptica 7 5 3 4 8 27
25 Nabrežina 13 1 2 6 1 2 25
26 bolest 5 8 2 3 6 24
27 mračen 6 5 1 3 7 2 24
28 večeren 13 1 1 3 2 1 1 22
29 večen 7 3 5 1 5 21
30 Nada 1 2 10 1 1 6 21
31 nočni 14 3 3 20
32 svetel 3 2 5 5 5 20
33 smejati se 1 2 10 3 4 20
34 blizu 3 1 2 2 8 2 18
35 beden 7 7 2 2 18
36 bolečina 1 3 7 5 16
Kategorija 01-Na 02-PP 03-MO 04-DU 05-PS 06-VP 07-NK Σ
37 verovati 5 1 1 1 6 1 1 16
38 čriček 2 6 2 6 16
39 ah 6 10 16
40 vera 3 1 3 4 5 16
41 smehljaj 11 2 2 15
42 boj 4 3 1 2 5 15
43 Jožek 8 7 15
44 bol 2 4 3 2 4 15
45 Smeh 3 3 5 3 14
46 bolan 2 5 2 2 2 13
47 bled 7 4 1 1 13
48 kraški 5 2 2 1 3 13
49 Brda 1 8 2 1 12
50 veren 1 6 1 2 2 12
…
886 578 120 606 537 533 119 3379
Tabela 5: Seznam besed po združitvi slovničnih oblik besed pod eno geslo
Čeprav se je pojavnost najpogostejših besed bistveno povečala in so si besede zamenjale mesta, so med prvimi štirimi besedami vendarle ostale iste (dan, noč, srce, svet). Večja razlika se kaže predvsem v tem, da so v tabeli 3 med najpogostejšimi desetimi besedami številni zaimki (moj, meni, tebi, tvoje …), ki jih v tabeli 5 ni, torej se prej pojavijo druge pomenonosne besede (tih, mrak, življenje, človek …).
