27. kongres M e d n a r o d n e zveze šol za socialno delo (IASSW) v Amsterdamu (10.-15. julij 1994)
Poročilo z udeležbe
Slogan letošnjega kongresa, ki je ponovno omogočil srečanje predstavnic in predstavni- kov približno 450 šol za socialno delo z vsega sveta, je bil Social Work Education: State of the Art. Njegov n a m e n je bila izmenjava izkušenj o dogajanju na področju izobraževanja za social- no delo na različnih šolah, v različnih sistemih in kulturah. D e l o j e bilo organizirano večino- ma v obliki delavnic, ki so imele raznorodno m e d n a r o d n o udeležbo tako tistih, ki so v krat- kih referatih poročali o vsebini in m e t o d a h dela, raziskovalnih dejavnostih in evaluacijskih rezultatih, kot tistih, ki so bili v njih aktivno udeleženi. Z a r a d i velikih razlik v teoriji in praksi socialnega dela po svetu so bili tudi prispevki posameznih poročevalk in poročeval- cev močno različni tako po vsebini kot po kvaliteti.
Vsebina konference je poskušala zaobjeti vse dele učnih načrtov, ki so danes aktualni v večini šol za socialno delo, pa tudi analize s p r e m e m b v družbah, v katerih se šole nahaja- jo. S tem mislim zlasti politične s p r e m e m b e v vzhodni in srednji Evropi, povečanje multi- kulturalnosti v anglosaksonskem svetu, na- raščajoči rasizem in nacionalizem v Z a h o d n i Evropi in dramatično povečanje števila begun- cev po vsem svetu. Med nekatera novejša, še neuveljavljena in p o n e k o d še spregledana po- dročja, s katerimi se ukvarjajo novi izobraže- valni programi za socialno delo, sodijo: aids, antidiskriminacija, rasizem in antirasizem, m e d k u l t u r n a perspektiva, učenje na daljavo, o p o g u m l j a n j e in o p o l n o m o č e n j e uporabnikov in uporabnic, zasebne socialne službe, etnokul- turna perspektiva, feminizem, spol, človekove pravice in principi d o b r e prakse, begunci, in- ternacionalizacija, m e d n a r o d n e primerjalne študije, domorodci, postmodernizem, spiritual- nost, supervizija, paraprofesionalizem.
Predstavniki in predstavnice različnih šol so se veliko ukvarjali z novimi metodami učenja in koncepti na področju klasičnih tem v social- nem delu: delo s starimi, ljudje s težavami pri
učenju, imigranti, ekološka perspektiva, pre- ventivno socialno delo, raziskovanje in prak- tično učenje, vprašanje otrok in nasilja, veščine in vrednote, nezaposlenost in brezdomstvo, duševno zdravje in socialni razvoj.
Plenarna predavanja so p o u d a r j a l a zlasti novo identiteto univerzitetnih programov za socialno delo, ki p o s t a j a j o glede na profil štu- dentk in študentov vse bolj m e d n a r o d n i in se vse bolj ukvarjajo z vprašanjem, kaj p o m e n i živeti v kulturno-mešanih deželah in kaj p o m e - ni upoštevati medkulturne razlike v socialnem delu. Politična odprava apartheida v Južni Afriki je bila e d e n od vzrokov, da je od t a m prišlo večje število udeleženk in udeležencev, ki so sodelovali zlasti v delavnicah o antirasiz- mu in diskriminaciji. Vivienne Bozalek z Uni- verze Western C a p e (Cape Town) j e poudarila epistemologijo dvojnega pogleda, ki zahteva upoštevanje pogleda zatiranega na zatiranje.
Govorila je o praksi, ki p r e h a j a od "objektov do subjektov, ki imajo z n a n j e " {knowing sub- jects), in o samorefleksiji zatiranja.
Več predavateljic je poudarilo ne le holi- stično socialno delo, temveč tudi holistično izobraževanje za socialno delo, ki mora upoštevati emocionalno, razumsko in intelek- tualno raven. David Cox z univerze La T r o b e (Avstralija) pravi, da stopajo študentke in štu- dentje v študij socialnega dela z različnimi iz- kušnjami in različnimi vrednotami, ki jih m o r a m o odkriti in jih vplesti v izobraževalni sistem kot del učenja za prakso. Izobraževanje mora vsebovati teoretski trening, pa tudi teh- nike in metode, s p o m o č j o katerih imajo štu- dentke in študenti možnost uvida v lastne stereotipe in n o r m e in možnost za spremi- n a n j n j e pogleda na vsakdanjo stvarnost.
Predstavnik Komisije združenih narodov za vprašanje beguncev na Nizozemskem J. C.
Concolato je poudarjal koncept izgube v so- cialnem delu, ki j e nujen za razumevanje be- gunske problematike in problema razseljenih oseb, saj se je od leta 1970 število beguncev v
POROČILI
svetu povečalo iz 2,7 milijonov na 20 milijo- nov, še več pa je razseljenih oseb.
Lena Domineili, podpredsednica ISSW in direktorica oddelka za socialno delo na univer- zi v Sheffieldu, je omenila p o m a n j k a n j e femi- nistične perspektive kot dinamičnega p o j m a v socialnem delu, ki se bori tako za boljše možnosti žensk kot moških.
G a b o r Hegyesi, predavatelj na Univerzi v Budimpešti, je opisal vzhodnoevropsko iz- kušnjo ravnanja s socialnimi problemi v pre- teklosti in dejavnost, ki je šele s p a d c e m socializma dobila ime "socialno delo". Med drugim je rekel: "15 let sem delal obiske na d o m u in nisem vedel, da je bilo tisto, kar sem delal, socialno delo."
Poleg p o m e m b n e vloge, ki jo igra M e d n a - r o d n a zveza šol za socialno delo kot organiza- torka konference, ne gre prezreti nekaj problematičnih in zaskrbljujočih značilnosti te k o n f e r e n c e .
Prvi problem je po m o j e dejstvo, da je bilo težišče k o n f e r e n c e naravnano v izobraževanje, ne da bi problematizirali vprašanje, ki iz tega izhaja: kakšen vpliv ima drugačno izobraže- v a n j e na prakso socialnega dela, ali še na- tančneje, ali so s p r e m e m b e , ki so nastale v šolah za socialno delo, vidne tudi v praksi, ali pa ostajata izobraževanje in dejanska praksa med seboj ne le nepovezani, temveč celo d i a m e t r a l n o nasprotni področji. Ali imamo za- radi toliko pozitivnih s p r e m e m b v učnih načrtih tudi boljšo prakso? Л zdelo se je, da udeležencev to vprašanje sploh ne zanima.
Drugi problem se je pokazal v amerikani- zaciji socialnega dela tako v zahodnih državah, Afriki in Aziji kot tudi v državah, kjer nastaja socialno delo kot nova disciplina. V državah, kot so Litva, Ukrajina, Madžarska, Bolgarija, Rusija, R o m u n i j a in druge, nastajajo projekti nove sociale pod taktirko in supervizijo amer- iških strokovnjakov, zvečine teoretikov so- cialnega dela. T o se kaže v rabi terminologije in konceptov, pa tudi v celotni individualizaciji veščin in pristopov, ki imajo kaj malo skupne- ga z realnostjo področja, na katerega se b o d o posadili. Kako torej razumeti dejstvo, da je eno prvih knjig o izobraževanju v socialnem delu v vzhodni Evropi (njena recenzija bo izšla v naslednji številki Socialnega dela) izdal in deloma napisal ameriški strokovnjak? Tudi v
Sloveniji se v zadnjem času s r e č u j e m o z dejst- vom, da se terminologija na področju teorije socialnega dela tako hitro spreminja, da so- cialne delavke in delavci po Sloveniji včasih ne razumejo več predavateljic in predavateljev na Visoki šoli za socialno delo. Vse to pa k a j malo pripomore, da bi se v praksi zares k a j spremenilo in da bi se upoštevala kulturna specifika slovenskega prostora in njegovih mentalitet. Tudi vprašanje kolonializacije so- cialnega dela se je zdelo za večino udeležencev n e p o m e m b n o . Čeprav vsi d o b r o vemo, da ne obstaja eno samo socialno delo, temveč je toli- ko različnih socialnih del, kot je kultur, p a se zdi to dejstvo takrat, ko so v igri interesi kul- t u r n e in ideološke dominacije in kapitala, ne- p o m e m b n a vsiljivost.
Tretji problem, ki ga k o n f e r e n c a ni pri- pustila na dnevni red, je bilo vprašanje udeleženk in udeležencev.
Načela dobre prakse v psihosocialnih služ- b a h pomenijo, da so uporabniki, zaradi katerih te službe obratujejo, soudeleženi pri procesih njihovega oblikovanja in s p r e m i n j a n j a . T o i m e n u j e m o udeležba uporabnic in uporabni- kov. Včasih i m e n u j e m o ta medsebojni proces tudi upoštevanje perspektive prizadetih. D r u - gače povedano, brez sodelovanja uporabnikov ni mogoče načrtovati dobre službe. P o d o b n o je tudi v študijskem procesu. Brez evaluacije, ki pokaže, kolikšno je zadovoljstvo študentov in študentk z izvedenim p r o g r a m o m in kako vpli- va študijski proces na s p r e m e m b o njihovih lastnih vrednot, norm, stereotipov in prikritih diskriminacij, ni mogoče načtovati dobrega univerzitetnega študija. I n ne le to. Brez vklju- čevanja strokovnjakinj in strokovnjakov, ki pri- h a j a j o iz prakse in vedo, kje so t e m n e lise izbraževanja za socialno delo in katere so čeri prakse, ni mogoče zmanjšati razkola med izo- braževanjem in dejansko prakso. In tretjič, brez sodelovanja uporabnikov in uporabnic samih v študijskem procesu ni mogoče zaus- taviti negativnih valorizacij ljudi, na k a t e r e se p r i p e n j a j o negativne socialne p o d o b e in ki so naslovniki socialnega dela. Konferenca šol za socialno delo mora torej vključevati vse akter- je, ki delujejo na socialnem polju: predavatel- jice in predavatelje, ki izobražujejo za socialno
delo, študetke in š t u d e n t e socialnega dela, strokovnjake in strokovnjakinje psihosocialnih
27. KONGRES MEDNARODNE ZVEZE ŠOL ZA SOCIALNO DELO (IASSW)
služb in njihove u p o r a b n i c e in u p o r a b n i k e . Kajti izobražujemo zato, da b o m o živeli tako vsakdanje življenje, ki bo ponujalo več izbir, več možnosti in več človeškosti.
Naslednja konferenca IASSW bo leta 1996 v H o n g Kongu, n a t a n k o leto dni prej, p r e d e n se ta država znova priključi Kitajski.
Daria Zaviršek
