UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Polona Vrbanc
POMEN ČUSTVENE INTELIGENCE PRI DELU MEDICINSKIH SESTER
diplomsko delo
MEANING OF EMOTIONAL INTELLIGENCE IN NURSING
diploma work
Mentorica: viš. pred. dr. Darja Thaler Recenzentka: viš. pred. dr. Suzana Mlinar
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici viš. pred. dr. Darji Thaler in recenzentki viš. pred. dr. Suzani Mlinar za pomoč in usmerjanje procesa pisanja diplomskega dela.
Prav tako se zahvaljujem Petri Stopar, ki je lektorirala moje diplomsko delo.
Posebna zahvala gre mojim najbližjim, očiju in mamici, ki sta me ves čas študijskega procesa podpirala, financirala in mi pomagala, sestri Jerneji, partnerju Franu in prijateljem, ki mi vedno stojijo ob strani.
IZVLEČEK
Uvod: Čustvena oziroma emocionalna inteligenca (EI) je sposobnost posameznika, da prepozna lastne občutke in občutke soljudi, pri tem pa se zna nanje ustrezno odzvati in jih obvladati. Predstavlja zmožnost za vživljanje, samozavest in obvladovanje čustev pri samem sebi in v odnosih z drugimi. Pri delu z ljudmi je razdeljena na dva dela. Prvi del je uporaba čustvene inteligence na osebni ravni; kako čustveno inteligenco razviti in jo uporabiti pri sebi. Drugi del se ukvarja z uporabo na medosebni ravni; kako biti učinkovitejši v odnosih z drugimi. Narava dela medicinske sestre od nje zahteva, da pri svojem delu vselej ostane profesionalna, empatična, organizirana in motivirana. Oskrba zahteva široko bazo negovalnega znanja in zmožnosti sprejemanja odločitev, ki neposredno vplivajo na pacienta in njegovo družino. Znanje in uporaba čustvene inteligence sta zato ključni sestavini dela medicinske sestre. Namen: Namen diplomskega dela je pridobiti vpogled v pomen čustvene inteligence pri delu medicinskih sester in ugotoviti, do kakšne mere je čustvena inteligenca pri medicinskih sestrah potrebna za uspešno in profesionalno opravljanje svojega dela.
Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s sistematičnim pregledom literature, zbrane v bazah Academic Search Complete, CINAHL with full text, Google Scholar, MEDLINE, OpenAIRE, PsycINFO, PubMed. Uporabljena je bila literatura, mlajša od 5 let, iskana med oktobrom 2019 in februarjem 2020. Skupno je bilo uporabljenih 32 enot literature. Rezultati: V podrobnejšo analizo je bilo končno vključenih 7 izvirnih znanstvenih člankov v angleškem jeziku. Študije dokazujejo, da imajo medicinske sestre s sposobnostmi čustvene inteligence boljše vodstvene in organizacijske sposobnosti, doživljajo manj izgorelosti in stresa na delovnem mestu, boljši osebni in delovni uspeh ter lahko pacientu nudijo boljšo zdravstveno oskrbo. Razprava in zaključek: S pregledom literature so bile ugotovljene pomembne povezave med čustveno inteligenco in delom medicinske sestre.
Dokazan je bil vpliv na organizacijske odločitve in delovno uspešnost, večje zadovoljstvo z delom, večjo delovno zavzetost, boljše odnose na delovnem mestu in lažje reševanje konfliktov, povezava s preprečevanjem izgorelosti in zmanjšanjem stresa na delovnem mestu, večjo varnostjo pacientov, učinkovitejšim sprejemanjem odločitev, obvladovanjem čustev v delovnem okolju in vpliv na kreativnost, motiviranost ter sposobnost motiviranja drugih. Ugotovljena je bila pomembnost vključitve čustvene inteligence v programe izobraževanja, ne le med šolanjem, pač pa tudi na delovnem mestu kot dodatno izobraževanje ter hkrati kriterij pri zaposlovanju in dodeljevanju delovnih nalog.
Ključne besede: čustvena inteligenca, medicinska sestra, delo medicinske sestre, pomen čustvene inteligence
ABSTRACT
Introduction: Emotional intelligence (EI) is the ability of an individual to recognize their own feelings and the feelings of others, while being able to react to them and manage them appropriately. It represents the ability to empathize, have self-confidence and manage emotions in oneself and in relationships with others. When working with people, it is divided into two parts. The first part is the use of emotional intelligence on a personal level; how to develop emotional intelligence and use it for yourself. The second part deals with interpersonal use; how to be more effective in relationships with others. The nature of nurse's work requires that she always remains professional, empathetic, organized and motivated in her or his work. Nursing care requires a broad base of nursing knowledge and decision- making skills that directly affect patients and their families. Knowledge and use of emotional intelligence are therefore key components of nurse’s work. Purpose: The purpose of the diploma thesis is to gain insight into the importance of emotional intelligence in the work of nurses and to determine the extent to which emotional intelligence in nursing is necessary for successful and professional performance of their work. Methods: A descriptive method of work was used with a systematic review of the literature collected in the following databases: Academic Search Complete, CINAHL with full text, Google Scholar, MEDLINE, OpenAIRE, PsycINFO, PubMed. I used literature which is younger than 5 years and searched between October 2019 and February 2020. A total of 32 units of literature were used. Results: In the final analysis 7 original scientific articles in English language were used. Studies show that nurses with emotional intelligence skills have better leadership and organizational skills, less burnout and stress in the workplace, better personal and work success and can provide better healthcare to the patient. Discussion and conclusion: A review of the literature showed important links between emotional intelligence and the work of a nurse. The impact on organizational decisions and job performance, greater job satisfaction, greater work commitment, better workplace relationships and easier conflict resolutions, link to burnout prevention and workplace stress reduction, greater patient safety, more effective decision making, managing emotions in the work environment and the impact on creativity, motivation and the ability to motivate others. The importance of including emotional intelligence in education programs, not only during schooling, but also in the workplace, as additional education, and at the same time a criterion in employment and assignment of work tasks, were identified.
Keywords: emotional intelligence, nurse, nursing, meaning of emotional intelligence
KAZALO VSEBINE
1 UVOD...1
2 Teoretična izhodišča ...1
3 Čustvena inteligenca ...1
4 Modeli čustvene inteligence ...3
5 Delovno okolje in identiteta medicinske sestre...6
6 NAMEN IN CILJI...8
7 METODE DELA ...9
8 REZULTATI ... 11
9 RAZPRAVA ... 17
10 ZAKLJUČEK ... 23
11 LITERATURA IN VIRI ... 24 12 PRILOGA: Prikaz rezultatov izbranih študij
KAZALO TABEL
Tabela 1: Zadetki pregleda posameznih podatkovnih baz z uporabljenimi ključnimi besedami in ostalimi postavljenimi omejitvami ... 9 Tabela 2: Hierarhija dokazov ... 11
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz poteka zbiranja literature10
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
EI Emocionalna/čustvena inteligenca EQ
IQ
Emocionalni/čustveni količnik Inteligenčni količnik
MSCTČI Mayerjev, Saloveyev in Carusov test čustvene inteligence
1
1 UVOD
Čustva so tisti del človeških lastnosti, za katere se trudimo, da jih čim bolj ločimo od delovnega mesta. Vendar dela in čustev ni mogoče popolnoma ločiti, saj ljudje nosimo čustva s seboj, kamorkoli gremo. Kljub temu je mogoče elemente čustvenega spektra obrniti sebi v prid in s pravilnim ravnanjem doseči, da nam čustva na delovnem mestu pomagajo, da smo pri delu uspešnejši, kot bi bili sicer (Goleman, 2017; Moss, 2005).
O čustveni oziroma emocionalni inteligenci (EI) se v svetu govori predvsem zadnjih 15 let, pomembna tema je postala tudi v povezavi z zdravstvenim managementom in zdravstveno nego. Nastala literatura je povezana z mnogimi raziskavami na področju dela s pacientom, boljšim vodenjem ter osebnim in bolnišničnim uspehom zdravstvenih delavcev (VandeWaa et al., 2016). Ugotovljeno je, da na pacientovo počutje vpliva, ne le znanje in spretnost medicinske sestre, temveč tudi sočutje in sposobnost empatije, s tem se poveča odličnost zdravstvene nege, pri medicinski sestri pa zadovoljstvo z delom (Oyur Celik, 2017). Večja stopnja čustvene inteligence pa naj bi vplivala tudi na boljše spopadanje s stresom in boljšo delovno organizacijo medicinskih sester (Nespereira-Campuzano, Vázquez-Campo, 2017).
2 Teoretična izhodišča
Raziskovalci in pionirji na področju čustvene inteligence, kot so Mayer, Salovey, Goleman, Bar-On in drugi, so pomembno doprinesli k splošnemu razumevanju in prepoznavanju koncepta čustvene inteligence. Izoblikovali so se različni modeli in načini merjenja čustvene inteligence. Kakšno stopnjo čustvene inteligence ima oseba, nam pove čustveni količnik (EQ), ki ga največkrat določimo s pomočjo različnih samoocenjevalnih testov in vprašalnikov, ki temeljijo na sposobnostih iz različnih področij čustvene inteligence (Mauch, 2021). Ker lahko čustveno inteligenco z učenjem tudi nadgradimo, s tem pa izboljšamo delovne sposobnosti, je ta pomembna za vsako delujočo in bodočo medicinsko sestro (Szczygiel, Mikolajczak, 2018).
3 Čustvena inteligenca
»Čustva so duševni procesi ali stanja, ki odražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali samega sebe. Sprožijo se v situacijah, ki se nam zdijo pomembne.« Čustveno
2
inteligentna oseba je sposobna v različnih življenjskih situacijah svoja čustva in razpoloženje obvladati (Mauch, 2021).
Pri čustveni oziroma emocionalni inteligenci gre za sposobnost prepoznavanja lastnih občutkov in tudi občutkov soljudi, pri tem pa se znati na njih ustrezno odzivati. Predstavlja zmožnost za vživljanje, samozavest in obvladovanje čustev v ljudeh samih in v odnosih z drugimi. Obsega sposobnosti, ki se razlikujejo od kognitivnih sposobnosti akademske inteligentnosti, merljivih z inteligenčnim količnikom (IQ), a jih dopolnjuje. Zajema zmogljivosti, kot so spodbujanje samega sebe in spopadanje s frustracijami, nadziranje vzgibov in odlaganje zadovoljitve, obvladovanje razpoloženja in sproščanje stisk, ki zavirajo sposobnost razmišljanja in vživljanje v čustva drugih ljudi ter upanje (Goleman, 2017;
Goleman 2001).
Čustveno inteligenco lahko uporabimo tako v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Z uporabo čustvene inteligence lahko zaposleni pomagajo graditi čustveno inteligentno organizacijo, v kateri vsaka oseba prevzame odgovornost za rast čustvene inteligence in njeno uporabo v odnosih s sodelavci. Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi je razdeljena na dva dela. Prvi del je uporaba čustvene inteligence na osebni ravni; kako čustveno inteligenco razviti in jo uporabiti pri sebi. Drugi del se ukvarja z uporabo na medosebni ravni; kako biti učinkovitejši v odnosih z drugimi (Weisinger, 2001).
Pri poklicni uspešnosti in splošni prilagodljivosti je torej bolj kot inteligenčni pomemben čustveni količnik (EQ), ki ga lahko, tako kot IQ, tudi merimo. Na splošno velja, da nizek rezultat označuje nizko čustveno zavzetost na določenem področju, na tem delu je človekova motiviranost slaba. Nizka predanost pomeni, da se bo človek takemu delu izogibal. Človek z visoko zavzetostjo in predanostjo delu pa je marljiv, vztrajen, ob tem si zna vzeti čas za počitek, rekreacijo in medosebne odnose (Simmons, Simmons, 2000).
Goleman (2017) je čustveno inteligenco povezal tudi z zdravstveno nego in opozarja na pomembnost znanja in uporabe čustvene inteligence pri delu medicinske sestre. Pri tem opozarja na pomembnost komunikacije s pacientom in odgovarjanje na njegova vprašanja.
Nerazčiščena vprašanja lahko pri pacientih stopnjujejo strah, negotovost in črnogleda predvidevanja. Pacient je lahko na osnovi dobre obveščenosti, razumevanja medicinskih terminov in znanja o svoji bolezni bolj enakovreden partner svojemu zdravniku in medicinski sestri. Medicinske sestre z empatičnimi sposobnostmi in sposobnostmi čustvene
3
inteligence na splošno pacientu nudijo boljšo zdravstveno oskrbo, saj znajo z njim vzpostaviti dobro komunikacijo in odnos, ki temelji na pacientovih potrebah. Goleman (2017) poudarja, da bi bilo treba takšne odnose spodbujati, izobraževanje medicinskih sester pa bi moralo vsebovati osnovna orodja čustvene inteligence, zlasti zavedanje sebe in spretnosti, kot sta empatija in posluh za pacienta, razumevanje njegovih čustev in želj ter pravilen odziv nanje.
4 Modeli čustvene inteligence
Prvo delo v povezavi s čustveno inteligenco sta leta 1990 izdala Mayer in Salovey (Salovey et al., 2007). Skupaj sta oblikovala izraz čustvena inteligenca in ga opredelila kot sposobnost nadzorovanja, dojemanja in obvladanja lastnih in čustev drugih, sposobnost reguliranja čustev pri sebi in drugih ter sposobnost uporabe čustev pri reševanju problemov in odločanju. Model Mayer- Salovey (4B ali Four Branch Model) sta kasneje nadgradila v štiristopenjsko lestvico hierarhično razporejenih sposobnosti, ki opredeljuje čustveno inteligenco kot potencial za čustveno in intelektualno rast. Štiri sposobnosti, ki sta jih opredelila in so v modelu razporejene od najkompleksnejših (najvišje) do najpreprostejših (najnižje), so:
• refleksivna regulacija čustev za spodbujanje čustvene in intelektualne rasti,
• razumevanje in analiziranje čustev: uporaba čustvenega znanja,
• čustveno spodbujanje mišljenja (uporaba čustev v kognitivne namene),
• zaznavanje, ocenjevanje in izražanje čustev (Salovey et al., 2007).
Metodo ocenjevanja čustvene inteligence sta Mayer in Slovey razvila skupaj z Carusom leta 1997. V testu so vprašanja povezana ne le s posameznikovo predstavo o svoji čustveni inteligentnosti, ampak tudi s sposobnostjo reševanja problemov. Sprva je bil test sestavljen iz 12 delov, kasneje so ga strnili v 8 podtestov. Test so poimenovali Mayerjev, Saloveyev in Carusov test čustvene inteligence oziroma MSCTIČ. Podtesti so:
• obrazi: prepoznavanja obraznih občutkov,
• slike: izražanje občutkov na slikah,
• senzacije: vživetje v situacijo in čustva ter primerjanje le-teh z drugimi senzornimi kvalitetami (na primer: vroče/mrzlo, zeleno/rdeče, pekoče ...),
4
• facilitacije: kako posamezna čustva vplivajo na posameznikovo mišljenje in sklepanje,
• zmesi: sestavljanje kompleksnejših čustev s kombinacijo osnovnih (na primer: obup
= žalost + strah),
• zaporedje: znanje na področju čustvenih zaporedij (jeza, bes).
• upravljanje: vključevanje lastnih čustev v odločanje,
• odnosi: vključevanje čustev v odločanje v odnosu z drugimi osebami (Avsec, Pečjak, 2003).
Od izdaje dela Mayerja in Saloveyja so drugi avtorji, kot sta Reuven Bar-On in Daniel Goleman, gradili na tem delu in oblikovali svoje, novejše definicije čustvene inteligence.
Definicije, ki so jih podali Mayer in Salovey, Bar-On in Goleman, so si podobne, saj prepoznajo, kako lahko lastna čustva vplivajo na drugega. Mayer in Salovey sta verjela, da je čustvena inteligenca sposobnost, ki se jo je mogoče naučiti, vendar je Bar-On verjel, da gre za osebnostno lastnost, ki jo imajo posamezniki. Goleman je sprejel ideje obeh in verjel, da je čustvena inteligenca kombinacija sposobnosti in osebnostnih lastnosti (Raghubir, 2018;
Goleman, 2017).
Goleman (2017) je leta 1995 izdal knjigo, v kateri je na novo opredelil čustveno inteligenco:
»sposobnost prepoznavanja lastnih čustev in čustev drugih, sposobnost osebnega motiviranja in obvladovanja čustev v nas samih in v odnosih z drugimi«. Identificira pet področij oziroma dejavnikov čustvene inteligence:
• samozavedanje: prepoznavanje lastnih čustev,
• samoregulacija: obvladovanje čustev,
• notranja motivacija: spodbujanje samega sebe,
• empatija: prepoznavanje in razumevanje čustev drugih,
• socialne sposobnosti: uravnavanje odnosov in upravljanje s čustvi drugih.
V svojem nadgrajenem modelu, ki ga skupaj s sodelavci poimenuje kar Golemanov model oziroma Osebnostni model čustvene inteligence, je razdeli čustveno inteligenco na dva dela;
del, s katerim oseba upravlja sebe in del, usmerjen v odnose z drugimi. Čustvena inteligenca je sposobnost uporabe vseh spodaj naštetih elementov v pravih trenutkih, na pravi način:
• samozavedanje: čustveno samozavedanje, pravilno samoocenjevanje, samozavest,
5
• samoupravljanje: samonadzor, zaupanje, vestnost, prilagodljivost, ciljna naravnanost, iniciativnost,
• družbena odgovornost: empatija, razvoj drugih, ugajanje strankam, organizacijska zavednost,
• družabne veščine: vplivanje, komunikacija, reševanje konfliktov, vodenje, inovativnost, mreženje, delo v skupini in sodelovanje.
Ocenjevanje čustvene inteligence po Golemanu (2001) temelji na vprašalniku iz 110 trditev, ki temeljijo na 6-stopenjski lestvici odgovorov. Med odgovori oseba izbere enega, ki jo najbolj opisuje. S pomočjo vprašalnika lahko ocenimo samega sebe ali sodelavca. Sodelavec je lahko podrejen, nadrejen ali v enakovrednem položaju. S pomočjo rezultatov vprašalnika se osebo uvrsti v nivo čustvene inteligentnosti. Nato se lahko načrtuje nadgradnja in izboljšanje kadrov, določanje kompetenc in učinkovitejše opravljanje dela.
Bar-On (2006) povezuje čustveno inteligenco s socialnimi veščinami ter opredeli čustveno inteligenco kot nekognitivne sposobnosti, spretnosti in kompetence, ki pomagajo posamezniku pri spoprijemanju in obvladanju situacij v danem okolju. Da lahko to dosežemo, moramo čustva obrniti v našo korist, in ne v škodo, zato mora biti oseba optimistična, pozitivna in motivirana.
Njegov model temelji na vprašalniku, imenovanem Zbirnik čustvenega kvocienta, ki je sestavljen iz 133 trditev v obliki kratkih stavkov. Pri vsakem stavku se meri pogostost opisane aktivnosti, in sicer z lestvico od 1 do 5, pri čemer je 1 zelo redko, 5 pa zelo pogosto.
Na podlagi vseh odgovorov se nato s pomočjo računalnika izračuna čustveni oziroma emocionalni količnik (EQ) osebe. Višja, kot je številka EQ, višja je stopnja inteligentnosti osebe. EQ je razdeljen na pet področij, ta področja pa na 15 podpodročij, s pomočjo katerih je mogoče ugotoviti posameznikovo splošno raven čustvene inteligence. Ta področja so:
• Intrapersonalna inteligenca: samospoštovanje, čustveno samozavedanje, asertivnost, neodvisnost, samo-aktualizacija,
• interpersonalna inteligenca: empatija, medosebni odnosi, družbene veščine,
• prilagodljivost: frustracijska toleranca, kontrola impulzov,
• spoprijemanje s stresom: realnost, reševanje problemov, fleksibilnost,
• splošno razpoloženje: optimizem, sreča (Pečjak, Avsec, 2003).
6
5 Delovno okolje in identiteta medicinske sestre
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opisala delo medicinske sestre kot okvir spretnosti na podlagi znanja, stališč in psihosocialnih ter psihomotornih komponent (WHO, 2020). Zdravstvena nega je torej kompleksen poklic, ki zajema tako psihičen kot fizičen napor. Delo zajema prilagajanje, iznajdljivost, številne spretnosti itd. (Sharma et al., 2016).
Že Nightingale je kot najpomembnejšo vlogo medicinske sestre in zdravstvene nege opredelila ustvarjanje najugodnejših pogojev za ohranjanje in povrnitev zdravja. S tem je opozorila na pomembnost okolja, v katerem je pacient, saj lahko to pozitivno oziroma negativno vpliva na njegovo zdravstveno stanje. Če vplivi okolja niso ugodni, je naloga medicinske sestre, da ustvari za pacienta ustrezen in pozitiven prostor (Hajdinjak, Meglič, 2017). V raziskavi Magpantay-Monroe (2015) je avtorica ugotavljala sposobnost čustvene inteligence Nightingaleove in ugotovila, da je imela pomembno vlogo pri spodbujanju čustveno inteligentnega vedenja medicinskih sester, še preden je omenjena besedna zveza obstajala. Ugotovila je, da mora imeti medicinska sestra razvite karakteristike čustvene inteligence za uspešno opravljanje svojega dela. Mnoge izmed komponent čustvene inteligence se lahko tudi priuči in/ali nadgradi.
Peplau v svoji teoriji poudarja pomen medosebnega odnosa med medicinsko sestro in pacientom. Medicinska sestra znotraj odnosa s pacientom prevzema mnoge vloge. Deluje kot terapevtka, vir informacij, svetovalka, zagovornica, učiteljica, voditeljica, nadomestna oseba in negovalka. Kompleksen proces zagotavljanja učinkovitih zdravstvenih storitev močno vpliva tudi na zdravje medicinskih sester samih (Hajdinjak, Meglič, 2017; Sharma et al., 2016). Za oblikovanje zdravega delovnega okolja medicinskih sester je torej poleg dobre komunikacije, vzdrževanja dobrih odnosov in učinkovitega sprejemanja odločitev itd., potrebno tudi pospeševanje čustvene inteligence. Slednja je v določeni meri potrebna za delovanje vseh drugih vplivov na zdravo delovno okolje, saj večja, kot je stopnja čustvene inteligence, večja je možnost zadovoljstva z delom in dobrim počutjem na delovnem mestu (Gong et al., 2020).
Čustvena inteligenca je tako pomembna, ne le za delo medicinske sestre, pač pa tudi za dobro počutje pacientov, ki ob težkih trenutkih najbolj potrebujejo nekoga, ki jih zna poslušati in jim z veliko mero empatije vliti moč. Prav zato je potrebno to temo še bolj raziskati in najti
7
razlage za odgovor na to, ali in zakaj bi morala imeti vsaka medicinska sestra visoko stopnjo čustvene inteligence, in na nadgrajevanju le-te neprestano delati (Goleman, 2017).
8
6 NAMEN IN CILJI
Namen diplomskega dela je pridobiti vpogled v pomen čustvene inteligence pri delu medicinskih sester in ugotoviti, do kakšne mere je čustvena inteligenca pri medicinskih sestrah potrebna za uspešno in profesionalno opravljanje svojega dela.
Cilji:
• predstaviti, kaj je čustvena inteligenca,
• opredeliti, kako čustvena inteligenca vpliva na delo medicinskih sester,
• opredeliti, zakaj je čustvena inteligenca pomembna za poklic medicinske sestre.
9
7 METODE DELA
Metoda, uporabljena v diplomskem delu, je deskriptivna, s sistematičnim pregledom literature, zbrane v bazah Academic Search Complete, CINAHL with full text, Google Scholar, MEDLINE, OpenAIRE, PsycINFO, PubMed. Po posameznih bazah so bili tuji viri iskani s ključnimi besedami ''emotional intelligence'' in ''nurse'' in ''work'' in ''working'' oziroma ''čustvena inteligenca'' in ''medicinska sestra'' in ''delo'' ali ''delati'' za iskanje slovenskih virov. Pogoj je bil, da so te besede vključene v naslov in/ali izvleček posameznega vira in da je bila iskana literatura mlajša od 5 let, torej obdobje od leta 2015 do 2020. Literatura je bila iskana med oktobrom 2019 in februarjem 2020. Za dostop do podatkovnih baz je bil uporabljen oddaljen dostop Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zadetki pregleda podatkovnih baz so predstavljeni v tabeli 1.
Tabela 1: Zadetki pregleda posameznih podatkovnih baz z uporabljenimi ključnimi besedami in ostalimi postavljenimi omejitvami
Ključne besede Emotional inetelligence and nurse and work/working Čustvena inteligenca in medicinska sestra in delo/
delati
Članki, uporabljeni v diplomskem delu
Academic Search Complete 56 3
CINAHL with full text 64 9
Google Scholar 3 /
MEDLINE 65 4
OpenAIRE 9 1
PsycINFO 31 2
PubMed 31 5
Skupaj: 259 24
Iz najdenih virov so bili odstranjeni dvojniki s pomočjo programa Excel 2016. Vsi zadetki na izbranih bazah in z izbranimi pogoji so bili nato pregledani z namenom izločitve tistih, katerih celotno besedilo ni dostopno. Izvlečki tistih zadetkov, katerih besedilo je bilo v celoti dostopno, so bili pregledani z namenom izbora tistih, ki so primerni za nadaljnji pregled (tu so bili izločeni članki v jezikih, ki ni angleščina ali slovenščina, ter tisti, katerih tematika ni ustrezala diplomskemu delu). V nadaljnji pregled je bilo tako zajetih 42 virov literature, med katerimi so bili izvirni znanstveni, pregledni znanstveni in strokovni članki. V diplomskem
10
delu je bilo skupno uporabljenih 32 enot literature. Od tega je bilo 24 znanstvenih in strokovnih člankov. 3 članki so bili pridobljeni iz Academc search complete, 8 člankov iz CINAHL with full text, 4 članki iz MEDLINE, 1 članek iz OpenAIRE, 2 članka iz PsycINFO IN 5 člankov iz PubMed (tabela 1). Ostala literatura so bili monografski viri. V empirični del je bilo v podrobnejšo analizo vključenih 7 izvirnih znanstvenih člankov v angleškem jeziku. Postopek zbiranja literature je prikazan v spodnjem PRISMA diagramu (slika 1).
Slika 1: Prikaz poteka zbiranja literature
11
8 REZULTATI
V prvi fazi analize so bile vključene raziskave, ovrednotene glede na kakovost. Uporabljena je bila sedemdelna hierarhija dokazov v znanstvenoraziskovalnem delu (Skela Savič, 2009).
Raziskave v nivoju 1 imajo največjo zanesljivost dokazov, najmanjšo pa tiste v nivoju 7 (tabela 2).
Tabela 2: Hierarhija dokazov (Skela Savič, 2009) Nivo 1
a) Sistematični pregled randomiziranih kliničnih študij (n= 0) b) Sistematični pregled nerandomiziranih študij (n= 0) Nivo 2
a) Posamezne randomizirane klinične študije (n=0) b) Posamezne nerandomizirane študije (n=0) Nivo 3
Sistematični pregledi korelacijskih/opazovalnih študij (n=0)
Nivo 4
Posamezne korelacijske/opazovalne študije (n=6)
Nivo 5
Sistematični pregled opisnih/kvalitativnih/fizioloških študij (n=1)
Nivo 6
Posamične opisne/kvalitativne/fiziološke študije
a) Število vključenih strokovnih besedil s tehniko zbiranja podatkov:
fokusna skupina, intervju (n=0)
b) Število vključenih strokovnih besedil s tehniko zbiranja podatkov:
fokusna skupina (n=0) Nivo 7
Mnenja avtorjev, ekspertnih komisij (n=0)
Rezultati pregleda posameznih študij so v prilogi prikazani tabelarično, glede na avtorja in leto objave, raziskovalni dizajn, vzorec, namen študije in ključna spoznanja (glej prilogo), v nadaljevanju so predstavljeni tudi opisno.
Heydar in sodelavci (2016) so v presečni korelacijski študiji želeli oceniti stopnjo usposobljenosti medicinskih sester in možno povezavo z njihovo osebnostjo in čustveno inteligenco. Uporabili so tri instrumente; lestvico kompetenc za medicinske sestre, kratko obliko Schuttejevega testa samoocene čustvene inteligence in kratko 10-delno različico Velikih pet faktorjev osebnosti. Vprašalnik je vseboval tudi vprašanja o demografskih podatkih. Vprašalniki so bili samoizpolnjeni s strani medicinskih sester. Testi so bili uporabljeni hkrati na randomiziranem stratificiranem vzorcu 220 diplomiranih medicinskih
12
sester, ki so delale na 140 različnih kliničnih oddelkih v enajstih učnih bolnišnicah, povezanih z Iransko Univerzo Medicinskih ved v mestu Mashhad. Kriterij je bil tudi ta, da so imele medicinske sestre vsaj eno leto izkušenj dela na oddelku v bolnišnici. Končno so uporabili 173 rešenih vprašalnikov, od tega je bilo 77 % žensk in 23 % moških. Povprečna starost je 33,9 let, povprečen delovni stalež pa 9,27 let. Povprečen rezultat kompetenc je bil 75,16, povprečen rezultat merjenja osebnosti je 35,82, povprečna stopnja čustvene inteligence pa 98,18. Večina medicinskih sester se je ocenila kot "dobra" in "zelo dobra", z najvišjimi ocenami na področju "obvladovanja situacij" in "delovne vloge". Sorazmerno podoben vzorec rezultatov je bil opažen med moškimi in ženskimi anketiranci v razsežnosti kompetenc, osebnosti in čustveni inteligenci. Ocene čustvene inteligence in osebnosti so pokazale pomembno povezavo z usposobljenostjo medicinskih sester, na kar kaže skoraj 20- odstotna razlika v ocenah usposobljenosti medicinskih sester, kadar so osebnostne lastnosti boljše, in 40-odstotno razliko, kadar je čustvena inteligenca višja. Iranske medicinske sestre so svojo splošno strokovno usposobljenost ocenile na podobni ravni kot medicinske sestre v drugih državah.
Toyama in Mauno (2017) sta želela v presečni korelacijski študiji raziskati posredne in neposredne odnose med čustveno inteligenco, socialno podporo, zavzetostjo za delo in ustvarjalnostjo. Prav tako sta želela preučiti, ali čustvena inteligenca moderira odnos med drugimi preučevanimi spremenljivkami; socialno podporo, zavzetostjo za delo in ustvarjalnostjo. Za zbiranje podatkov sta uporabila Model delovnih zahtev in virov, pri katerem sta v analizi uporabila predvsem drugi del modela, ki se osredotoča na motivacijo.
V raziskavo je bilo vključenih 489 medicinskih sester, ki delajo v posebnih domovih za starejše na Japonskem. Preko direktorjev domov za starejše so jim poslali anketne vprašalnike, ki so jih medicinske sestre rešile same, v svojem času. Vprašalniki so bili sestavljeni iz dveh delov. Prvi del so bila demografska vprašanja, drugi del je vseboval vprašanja, povezana s čustveno inteligenco, socialno podporo, zavzetostjo za delo in ustvarjalnostjo. Povprečna starost anketirancev je bila 39,5 let (starost moških 34,5, starost žensk 39,0). Večina anketirancev je bila ženskega spola. Večina vseh anketiranih (78,5 %) je imela stalno zaposlitev, več kot polovica (66,3 %) jih je delala v dnevno-nočnih izmenah, drugi, največ (23,9 %) so delali v rednih dnevnih izmenah. Čustvena inteligenca je bila merjena z lestvico čustvene inteligence, ki je validirana na Japonskem. Rezultati so pokazali pozitivno povezavo med čustveno inteligenco in drugimi preučevanimi spremenljivkami.
13
Ugotovili so, da višja, kot je čustvena inteligenca, boljše so povezave med spremenljivkami, ki so socialna podpora, zavzetost za delo in ustvarjalnost.
Al-Hamdan in sodelavci (2016) so v presečni korelacijski študiji želeli raziskati sposobnost čustvene inteligence medicinskih sester in razmerje med čustveno inteligenco in delovno uspešnostjo med medicinskimi sestrami jordanskih bolnišnic. Čustveno inteligenco so merili z uporabo 25-delne Genos ocene čustvene inteligence. Delovno uspešnost so merili z Schwirianovo 6-dimenzionalno lestvico, vsako vprašanje je bilo merjeno z Likertovo 5- delno lestvico. Zbirali so tudi demografske podatke. Vse vprašalnike so medicinske sestre izpolnile same. Vključenih je bilo 194 diplomiranih medicinskih sester, ki delajo v šestih različnih bolnišnicah v Jordaniji. Od tega sta dve bolnišnici privatni, dve javni in dve učni bolnišnici. Žensk je bilo 54,6 %, moških pa 45,4 %, kar odraža povprečno populacijo zaposlenih v jordanskih bolnišnicah. Povprečna starost udeležencev je bila 28,2 let, povprečni delovni stalež pa 5,8 let. Ugotovitve študije so potrdile povezavo med stopnjo čustvene inteligence medicinskih sester in delovno uspešnostjo ter preprečevanjem izgorelosti. Ugotovili so tudi, da so dejavniki, kot so delo na medicinsko-kirurških oddelkih, prepoznavanje in izražanje čustev ter nadzor čustev, tisti, ki so naredili 19,1-odstotno razliko v delovni uspešnosti medicinskih sester. Dokazali so tudi pomemben pozitiven odnos med vsemi komponentami čustvene inteligence in delovno uspešnostjo. To pomeni, da so medicinske sestre, ki so poročale o sposobnostih razumevanja in izražanja čustev, razumevanju čustev drugih, sprejemanju odločitev, obvladovanju čustev v delovnem okolju in obvladovanju čustev samega sebe, pa tudi druge, poročale, da so lahko svoje delo opravljale v celoti in uspešno. Najmočnejša korelacija med komponentami čustvene inteligence je bila med komponento nadzorovanja čustev in delovno uspešnostjo.
Perez-Fuentes in sodelavci (2018) so s presečno korelacijsko študijo raziskovali povezavo med čustveno inteligenco in zavzetostjo za delo pri medicinskih sestrah. Želeli so ugotoviti tudi, kakšen vpliv imajo posamezne dimenzije čustvene inteligence na zavzetost za delo. Pri tem so uporabili ad-hoc vprašalnik za zbiranje sociodemografskih podatkov in podatkov o vrsti zaposlitve (stalna ali začasna), za zbiranje strokovnih in delovnih informacij pa samoocenjevalno 17-delno Utrechtovo lestvico delovne zavzetosti in 20-delno reducirano lestvico čustvene inteligence za odrasle, prilagojeno po Bar-On in Parker. Pri zadnjih dveh vprašalnikih so odgovore merili z Likertovo 7-delno oziroma 4-delno lestvico. Vključenih je bilo 2126 naključno izbranih medicinskih sester, ki delajo v različnih kliničnih centrih v
14
Andaluziji (Španija). Povprečna starost udeležencev je bila 31,66 let, skoraj 85 % je bilo žensk, malo več kot 15 % pa moških. Stalno zaposlitev je imelo 30,4 %, začasno pa 69,6 % vprašanih. 69,7 % jih ni imelo otrok, 13,3 % enega, 14,4 % dva, 2,5 % pa tri ali več otrok.
Rezultati so pokazali, da so medicinske sestre z višjo stopnjo čustvene inteligence dosegle višje rezultate pri zavzetosti za delo, in sicer za 22,8 %, pri čemer je imela interpersonalna komponenta največji vpliv. Vpliv čustvene inteligence v dimenziji predanost je 21,9 %, pri čemer je imelo splošno razpoloženje najmočnejši vpliv. V absorpcijski dimenziji je vpliv čustvene inteligence 14 %, pri tem je imela interpersonalna komponenta najmočnejši vpliv.
Prav tako so ugotovili, da imajo ženske višjo stopnjo čustvene inteligence kot moški.
V presečni korelacijski študiji Vahidi in sodelavcev (2016) so želeli ugotoviti razmerje med čustveno inteligenco in percepcijo delovne uspešnosti med medicinskimi sestrami. Za zbiranje podatkov so uporabili tridelni vprašalnik. S prvim delom vprašalnika so ugotavljali osebno-socialne značilnosti medicinskih sester (starost, spol, stopnjo izobrazbe, zakonski stan in delovne izkušnje). Z drugim delom so merili čustveno inteligenco, s tretjim delom pa dojemanje medicinskih sester o delovni uspešnosti. Za oceno čustvene inteligence je bil uporabljen vprašalnik Bar-On, ki vključuje 90 vprašanj v 5 kategorijah in 15 lestvicah. Ta vprašalnik je bil standardiziran za uporabo v Iranu. Samodojemanje delovne uspešnosti so ugotavljali s pomočjo 52-delne 6-dimenzionalne lestvice zdravstvene nege. Vsako vprašanje je bilo merjeno z 5-stopenjsko Likertovo lestvico. Vključenih je bilo 338 diplomiranih medicinskih sester iz različnih učnih bolnišnic na severozahodu Irana, ki so imele vsaj eno leto delovnih izkušenj in pri njih ni bila prisotna nobena mentalna bolezen. Od vprašanih je bilo 88,2 % žensk in 11,8 % moških. Povprečna starost udeleženih je bila 36,2 let, povprečen delovni stalež pa 11,75 let. Poročenih je bilo skupno 75,2 %. Večina je bila diplomiranih medicinskih sester, in sicer 92 %. Rezultati so pokazali, da so povprečni in standardni odkloni čustvene inteligence medicinskih sester znašali 235,83 ± 37,98, kar je manj od povprečja (povprečje = 270), povprečni in standardni odkloni dojemanja medicinske sestre o uspešnosti dela pa 160,60 ± 29,21, kar je več od povprečja (povprečje = 156). Tako so ugotovili, da med čustveno inteligenco, dojemanjem delovne uspešnosti in demografskimi značilnostmi medicinskih sester ni bilo pomembnega razmerja. Ugotovili so le povezavo med intrapersonalno komponento čustvene inteligence in delovno uspešnostjo, ki pa ni zelo očitna.
15
Raghubir (2018) je v študiji želela s pregledom koncepta pojasniti pojem čustvena inteligenca, ugotoviti katere lastnosti so ključne v povezavi čustveno inteligenco, njen razvoj, kateri so s čustveno inteligenco povezani izrazi in kakšen pomen ima za razvoj in napredovanje zdravstvene nege in dela medicinske sestre. Za iskanje in analizo literature je uporabila Rodgersov evolutivni koncept analize. Literaturo je iskala v petih različnih spletnih bazah podatkov s ključnimi besedami v angleščini ''emotional intelligence'' (emocionalna/čustvena inteligenca), ''concept analysis'' (analiza koncepta) in ''nursing'' (zdravstvena nega). Omejitev glede starosti literature ni bilo, iskana je bila vsa literatura od prve objavljene leta 1990 do 2017, tako je bilo mogoče ugotoviti razvijanje čustvene inteligence skozi čas. Iskana literatura je morala biti v angleškem jeziku in izdana v Severni Ameriki. Ključna beseda ''emotional intelligence'' je morala biti uporabljena v naslovu in izvlečku članka. Ročno je nato pregledala zadetke, izločila dvojnike in nerelevantno literaturo ter tako v končni pregled vključila 23 člankov. Z analizo je ugotovila, da obstaja veliko nedoslednosti v zvezi z opisom čustvene inteligence, vendar so bili odkriti štirje skupni atributi: samozavedanje, samoupravljanje, socialna zavest in upravljanje družbenih odnosov. Ugotovitve, povezane s konceptom čustvene inteligence, ključne lastnosti, razvoj čustvene inteligence in njen pomen v zdravstveni negi je nato v rezultatih povezala s hipotetično študijo primera, s pomočjo katere je koncept čustvene inteligence lažje pojasnila.
Ugotovila je, da čustvena inteligenca vpliva na dobro počutje medicinskih sester, večje zadovoljstvo z delom, manjšo stopnjo stresa in izgorelosti. V povezavi z oskrbo pacientov in stiki z njegovo družino stopnja čustvene inteligence pripomore k lažji komunikaciji, prepoznavanju čustev, učinkovitemu predvidevanju čustev in sposobnosti pravilnega izražanja svojih čustvenih reakcij. Medicinska sestra lahko tako pomaga pri razvoju pozitivnih terapevtskih odnosov, saj lahko predvidi tudi, kako se bodo počutili pacienti ter kako se bodo odzvali na dogodek oz. interakcijo. Ugotovila pa je, da je čustvena inteligenca koncept, ki še ni znan vsem medicinskim sestram in bi ga bilo treba veliko bolj vključevati v stroko.
Zhu in sodelavci (2015) so v presečni korelacijski študiji želeli preučiti vpliv čustvene inteligence in organizacijske pravičnosti na zavzetost za delo in ugotoviti pomen organizacijske pravičnosti v razmerju med čustveno inteligenco in zavzetostjo za delo med diplomiranimi medicinskimi sestrami. Z vprašalniki, ki so jih medicinske sestre izpolnjevale same, so zbirali demografske podatke, merili so čustveno inteligenco s pomočjo 16-delne Wong in Law lestvice, sestavljene iz štirih dimenzij. Organizacijsko pravičnost so ocenjevali
16
z 20-delnim vprašalnikom organizacijske pravičnosti, sestavljenem iz štirih dimenzij. Te odgovore so merili s 5-delno Likertovo lestvico. Nenazadnje so merili tudi zavzetost za delo s pomočjo skrajšane 3-delne verzije Utrecht lestvice delovne zavzetosti. Odgovore so merili s Likertovo 7-delno lestvico. Vključene medicinske sestre so morale vsaj 6 mesecev delati na trenutnem oddelku in seveda so se morale strinjati, da bodo vključene v raziskavo. Tako je bilo vključenih 511 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih na splošnih, kirurških in intenzivnih oddelkih v štirih različnih javnih bolnišnicah v mestu Jinan na Kitajskem. Od vključenih jih je bila večina žensk, in sicer 94,1 %. 53 % jih je imelo manj kot 5 let delovnih izkušenj, 28,6 % 6-10 let in 18,4 % jih je imelo več kot 11 let delovnih izkušenj. Večina (69,8 %) medicinskih sester je imela narejen vsaj 4-letni dodiplomski študij, od tega 3,1 % tudi magisterij, ostale so imele končan 2-letni program (30,2 %). Poročenih je bilo 43,1 %, ostale so bile samske. Največ (35,2 %) jih je bilo zaposlenih na splošnem oddelku, malo manj (34,8 %) na kirurškem, najmanj (29,9 %) pa na intenzivnih oddelkih. 25,6 % zaposlenih je imelo stalno zaposlitev, 74,4 % pa je imelo sklenjeno pogodbeno razmerje. Ugotovili so, da ima čustvena inteligenca neposreden učinek na delovno zavzetost in organizacijsko pravičnost. Organizacijska pravičnost je imela neposreden učinek na delovno zavzetost. Na splošno sta čustvena inteligenca in organizacijska pravičnost vplivali na 44-odstotno razliko v delovni uspešnosti. Medicinske sestre, ki so imele višjo raven čustvene inteligence ali ki bolje zaznavajo organizacijsko pravičnost, kažejo večjo zavzetost za delo. Poleg tega je razmerje med čustveno inteligenco in delovno zavzetostjo delno določeno z oceno medicinske sestre o organizacijski pravičnosti.
17
9 RAZPRAVA
Čustvena inteligenca je, tako kot stopnja splošne inteligence, pomembna v vsakodnevnem življenju, tako v zasebnem kot na delovnem mestu. Za razliko od stopnje IQ je čustvena inteligenca toliko bolj pomembna pri delu z ljudmi, saj obsega veliko več kot le intelektualne zmožnosti in splošno razgledanost. Omogoča uspešno komunikacijo, sodelovanje, razreševanje konfliktov ter znanje na področju samomotivacije in motivacije drugih (Mauch, 2021).
Delo medicinske sestre je lahko zelo zahtevno in raznoliko, vsakodnevno se srečuje z različnimi situacijami, v katerih je znanje čustvene inteligence zelo pomembno. Primerna uporaba in prepoznavanje čustev sta zato bistveni sestavini dela medicinskih sester.
Medicinska sestra mora pacientom nuditi kakovostno in celostno oskrbo, v času kritičnih odločitev mora ostati zbrana in profesionalna. Poleg tega mora ohranjati trden odnos s pacientovimi bližnjimi ter uspešno sodelovati s sodelavci. Pri svojem delu mora medicinska sestra vselej ostati empatična, organizirana in motivirana. Oskrba zahteva široko bazo negovalnega znanja in zmožnosti sprejemanja odločitev, ki neposredno vplivajo na pacienta in njegovo družino. Če znajo medicinske sestre vključevati čustveno inteligenco v prakso, jim lahko ta sposobnost pomaga pri vseh naštetih vidikih zdravstvene nege. Poleg tega je čustvena inteligenca povezana tudi s spretnostjo reševanja problemov, zmanjševanjem stresa in ohranjanjem duševnega zdravja medicinskih sester (Raghubir, 2018; Hajdinjak, Meglič, 2017).
Pomembne povezave med čustveno inteligenco in delom medicinske sestre so ugotovili v vseh analiziranih raziskavah. Dokazani so bili vpliv na organizacijske odločitve in delovno uspešnost, večje zadovoljstvo z delom, večjo delovno zavzetost, povezava s preprečevanjem izgorelosti, večjo varnostjo pacientov, učinkovitejšim sprejemanjem odločitev in obvladovanjem čustev v delovnem okolju (Al-Hamdan et al., 2016; Vahidi et al., 2016;
Perez- Fuentes et al., 2018). Čustvena inteligenca vpliva tudi na kreativnost, ki se pri delu medicinske sestre nanaša na iznajdljivost v nevsakdanjih oziroma neobičajnih situacijah, v katerih mora medicinska sestra znati povezati različna znanja in jih uporabiti v novi situaciji (Toyama, Mauno, 2017). V raziskavi Heydar in sodelavci (2016) so ugotovili, da na stopnjo kompetentnosti medicinskih sester skoraj za polovico bolj vpliva čustvena inteligenca kot osebnostne lastnosti.
18
Organizacijske odločitve ter pravičnost razdelitve vlog in obveznosti znotraj organizacije vplivajo na zaupanje zaposlenih v organizacijo in tudi na njihovo nadaljnjo vedenje na delovnem mestu. Če medicinske sestre dojemajo, da z njimi ravnajo pošteno, dostojanstveno in spoštljivo, jim to prinaša večje zadovoljstvo pri delu. Zadovoljstvo z delom pa je tesno povezano z delovno zavzetostjo, uspešnostjo in kakovostjo dela ter z boljšo organizacijo (Zhu et al., 2015). Pozitivno povezavo med čustveno inteligenco in organizacijsko kulturo medicinskih sester potrjuje tudi raziskava Rezaei in sodelavcev (2018), kjer so ugotovili, da se posamezniki z visoko čustveno inteligenco lažje prilagajajo spremembam in se z usklajujejo pri delu in ciljih, ki ustrezajo organizaciji. Delovna zavzetost je pozitivna motivacija za delo, ki izhaja iz službenih in osebnih virov. Prav čustvena inteligenca pa ima velik vpliv na samomotivacijo in motivacijo drugih (Toyama, Mauno 2017). Da medicinska sestra svoje delo vselej učinkovito opravlja, je zato ključna motivacija za delo. Motivacija je sila, ki usmerja vedenje in osebo vodi k uresničitvi želj. Vendar pa to ne bi bilo mogoče brez čustev. Čustva so tista, ki aktivirajo želje, takoj, ko se pojavi želja, se rodi potreba, ki sproži motive. Motiv je tako kombinacija zavedne in nezavedne sile, ki sta povezani s čustveno inteligenco in intelektualno sposobnostjo oziroma razumom. Razum pa brez čustvene inteligence deluje le omejeno. Motivacija prihaja tako od zunanjega okolja kot iz nas samih. Ravno ta druga, samomotivacija, pa je tista, ki je močnejša in deluje brez spodbude iz okolja. Če sami nismo motivirani, je zelo težko motivirati druge. Zato je pomembno, da so tudi medicinske sestre na vodstvenih položajih dovolj motivirane, da uspešno motivirajo tudi druge (Mauch, 2021).
Čustvena inteligenca pozitivno vpliva na terapevtske odnose med pacienti in medicinskimi sestrami. Oseba z visoko stopnjo čustvene inteligence je sposobna hitro zaznati razpoloženje ljudi okoli nje, zna se vživeti v doživljajski svet drugih in se temu primerno tudi odzivati (Mauch, 2021). Ta veščina je zato pri medicinski sestri zelo pomembna, saj mora biti pri svojem delu mnogokrat empatična. Tudi empatija je del čustvene inteligence, s pomočjo katere medicinska sestra s pacientom vzpostavi odnos, ki temelji na zaupanju, razumevanju, dobri komunikaciji, zagotavljanju podpore, pomoči, spodbujanja in sodelovanja (Mauch, 2021).
Tudi medicinske sestre na vodstvenih položajih se morajo zavedati pomembnosti stopnje čustvene inteligence pri sebi in drugih. Prvič, sebi omogočijo večje zadovoljstvo z delom,
19
manj stresa in možnosti za izgorelost. Kot drugo pa lahko z znanjem o čustveni inteligenci prepoznavajo stopnjo čustvene inteligence zaposlenih ter tako izboljšajo strokovne kompetence medicinskih sester z ustreznimi nalogami in načrtovanjem ter izvajanjem izobraževalnih programov v okviru dela, s čimer se lahko izboljšajo zadovoljstvo z delom, odnosi na delovnem mestu in lažje reševanje konfliktov, uspešnost in kakovost dela, ter nenazadnje zdravstveno stanje pacientov (Heydar et al., 2016). Dobri odnosi na delovnem mestu imajo pozitiven vpliv tako na organizacijo kot na posameznika. Sposobnost reševanja konfliktov pa vpliva na pozitivno klimo, ki je temelj dobrih odnosov (Mauch, 2021).
Brez lastnega splošnega dobrega počutja, tako fizičnega kot psihičnega, pa medicinska sestra težko nudi kakovostno oskrbo drugim. Zato so pomembne ugotovitve na področju duševnega zdravja, ki kažejo, da je sposobnost čustvene inteligence povezana s preprečevanjem izgorelosti, zmanjšanim stresom in uspešnim soočanjem z danimi situacijami (Al-Hamdan, et al. 2016). V svoji raziskavi to podrejo tudi Samaei in sodelavci (2017), ki so ugotovili, da je izboljšava na področju znanja čustvene inteligence ključni faktor za preprečevanje izgorelosti na delovnem mestu. Podobno sta v svoji študiji ugotovila tudi Lawal in Idemudia (2017), da so mnoge komponente čustvene inteligence, kot so ocenjevanje čustev, ocena čustev drugih, uporaba čustev, uravnavanje čustev in zaznana organizacijska podpora, skupno prispevali k zmanjševanju delovnega stresa med medicinskimi sestrami. Čustvena inteligenca ponuja platformo za medicinske sestre za boljše spoprijemanje s stresom, saj medicinske sestre znajo dostopati do virov uspešnih strategij spoprijemanja. Vse to goji pozitivno čustveno zdravje in prispeva k splošnemu izboljšanju duševnega zdravja. Prav tako lahko pomeni pripravljenost vlagati v svojo kariero in napredovanje. Medicinske sestre, ki se v svojih vlogah vedejo čustveno inteligentno, imajo tako manjšo čustveno izčrpanost in psihosomatske simptome, boljše čustveno zdravje, boljše sodelovanje v skupini in znotraj timskega dela, več zadovoljstva s svojim delom in manj nezadovoljenih potreb ob oskrbi pacientov (Raghubir, 2018).
Če povežemo vsa omenjena področja, na katera vpliva čustvena inteligenca pri delu medicinskih sester, lahko vidimo, kako vsa medsebojno delujejo ena na drugo. Na primer, uspešnost na delovnem mestu ne bi bila tako visoka, če medicinska sestra ni zadovoljna z delom, če ni zadovoljna z delom, pa lahko to vodi v psihične težave, zaradi katerih je lahko oskrba pacientov slabša. Za delovanje vseh teh področij posebej in med sabo, je potrebno znanje čustvene inteligence. Zato je zelo dobrodošlo dejstvo, da se čustvene inteligence
20
lahko naučimo. Kajti v nasprotju z razumsko inteligenco in osebnostnimi lastnostmi, ki se v življenju ne spreminjajo, saj se začnejo oblikovati že v zgodnjem obdobju in osebo zaznamujejo za vedno, je čustveno inteligenco mogoče razvijati kadarkoli, pri katerikoli starosti (Mauch, 2021). Pozitivne vplive učenja čustvene inteligence so dokazali tudi v študiji Sarabia-Cobo in sodelavcev (2017), kjer so ugotovili, da je učenje čustvene inteligence pri medicinskih sestrah privedlo do boljšega čustvenega samonadzora, obvladovanja stresa in reševanja težkih situacij, sposobnosti in znanje o čustveni inteligenci pa so ostali tudi po enem letu učenja le-te.
Raghubir (2018) je ugotovil, da je razumevanje čustvene inteligence med medicinskimi sestrami velikokrat nepopolno ali pa nasploh nepoznano. Zavedati se moramo pomembnosti čustvene inteligence pri delu medicinskih sester in se nagibati k vključitvi le-te v zdravstveno nego in vse vidike dela medicinske sestre. Z analizo študij so bile ugotovljene pomembne praktične ugotovitve za oblikovanje programov in dejavnosti za izboljšanje uspešnosti medicinskih sester na delovnem mestu. V študiji Zhu in sodelavcev (2015) so namreč dokazali, da ima poučevanje čustvene inteligence, ki vključuje razumevanje in uporabo komponent čustvene inteligence, strategije za obvladovanje stresa in reševanje konfliktov, pozitivne učinke na delo medicinskih sester. Ker pa se učenje zdravstvene nege začne še pred klinično prakso, se je treba na prvem mestu osredotočiti na vključevanje čustvene inteligence v kurikulum zdravstvene nege. Pomembnost vključevanja čustvene inteligence v izobraževanje medicinskih sester so ugotovili tudi v meta-analizi Michelangelo (2015), kjer so izmed 395 študij potrdili 100-odstotne pozitivne rezultate vpliva čustvene inteligence na sposobnosti študentov zdravstvene nege in medicinskih sester.
Ker so, kot ugotovljeno, medicinske sestre z visoko čustveno inteligenco lahko boljše pri svojem delu, bi bilo dobro, da bi te na vodstvenih položajih, že na stopnji zaposlovanja, ocenile čustveno inteligenco osebe, ter kasneje sistematično in redno ocenjevale raven usposobljenosti medicinskih sester. Medicinskim sestram pa ves čas zaposlitve nudijo možnost izobraževanja na področju čustvene inteligence. Medicinske sestre lahko tako širijo znanje o čustveni inteligenci in prispevajo k rasti tega koncepta v zdravstveni negi ter vplivajo tudi na druge, da postanejo čustveno inteligentni. K zdravstveni oskrbi lahko medicinske sestre pomembno prispevajo tako, da prek čustvene inteligence opolnomočijo sebe, svoje paciente in družine ter sodelavce. Tako se lahko doseže čustveno inteligentno organizacijo, ki bi izvajanje zdravstvene nege dvignila na višji nivo (Raghubir, 2018).
21
Zaskrbljujoča je raziskava Al-Hamdan in sodelavcev (2016), v kateri je bilo več kot 20 % medicinskih sester, ki so se same ocenile kot podpovprečne pri veščinah čustvene inteligence, kajti, kot ugotovljeno, je čustvena inteligenca neizključljiva v zdravstveni negi.
Boljše, kot je znanje čustvene inteligence, večja je kakovost zdravstvene nege in uspešnost medicinske sestre. Zato je ključno nadaljnje raziskovanje in širjenje pomembnosti čustvene inteligence med medicinskimi sestrami.
V študiji Vahidi in sodelavcev (2016) je bilo ugotovljeno, da s starostjo in delovnimi izkušnjami medicinske sestre narašča zmožnost prilagajanja in reševanja problemov. Zaradi tega je treba izpostaviti, da so nekateri elementi čustvene inteligence lahko zamenjani z osebnostnimi lastnostmi in izkušnjami, ki pa niso del čustvene inteligence. Zato je potrebna pozornost pri razumevanju in ocenjevanju čustvene inteligence, saj so medicinske sestre, ki so podkrepljene z znanjem o čustveni inteligenci, mnogo kompetentnejše in uspešnejše kot tiste, ki delo opravljajo rutinsko in so zato pri svojem delu dobre. Vsekakor so izkušnje pri delu medicinske sestre pomembne, vendar če pogledamo celoten vpliv čustvene inteligence na delo medicinske sestre, ne gre le za uspešno izvedene intervencije, temveč tudi za dobrobit medicinske sestre, pacientov in organizacije. Poudariti želimo, da se čustvene inteligence lahko nauči vsaka oseba, ne glede na izobrazbo, status, delovne izkušnje, spol, starost.
Ugotovitve diplomskega dela lahko pripomorejo k lažji predstavi o tem, kaj čustvena inteligenca sploh je, katera področja zajema in zakaj je tako pomembna za delo medicinskih sester. Ugotovitve lahko služijo kot pripomoček za iskanje relevantnih testov za merjenje čustvene inteligence, razvoj lastne čustvene inteligence in vir informacij o pomenu čustvene inteligence pri delu z ljudmi.
Pomembno je izpostaviti, da so analizirane raziskave narejene na zelo različnih vzorcih medicinskih sester iz različnih delov sveta, z različno izobrazbo in kulturo, z različnim deležem moških in žensk. To nam daje širši vpogled v dejansko stanje, saj lahko ugotovitve teh raziskav med seboj primerjamo, hkrati pa ponazarja nerelevanten vzorec za druga mesta in države. Omenjenih raziskav ni moč posplošiti tudi na slovensko okolje, nam pa daje odlično izhodišče za podobne študije, s katerimi bi slovensko zdravstveno nego lahko dvignili nivo višje, in z znanjem, ki nam ga daje čustvena inteligenca, prispevali k mnogim izboljšavam.
22
Študije, uporabljene v diplomskem delu, so v svojih raziskavah uporabljale različne instrumente, ki so sicer standardizirani in mednarodno priznani, vendar so si med seboj vseeno različni in jih je težko enačiti. Dobro bi bilo, če bi obstajal test čustvene inteligence, ki bi ga lahko uporabljali povsod, saj bi bilo tako lažje primerjati rezultate. Prav tako so vsi testi, ki so jih v raziskavah uporabili, samoocenjevani s strani medicinskih sester, zaradi česar so lahko bolj subjektivni, kot bi bili, če bi medicinsko sestro ocenjeval nekdo drug.
23
10 ZAKLJUČEK
Čustvena inteligenca je pomembna v vsakodnevnem življenju. Pri delu z ljudmi pa je sposobnost prepoznavanja in uporabe čustvene inteligence še toliko bolj pomembna.
Medicinska sestra je vsakodnevno postavljena v situacije, ki so lahko tako fizično kot psihično naporne, pri tem mora vselej ostati empatična, strokovna, organizirana in motivirana. Čustvena inteligenca je tako pomembna iz dveh vidikov. Prvi vidik je uporaba čustvene inteligence na osebni ravni; kako jo razviti in jo uporabiti pri sebi. Drugi vidik je uporaba čustvene inteligence na medosebni ravni; kako biti učinkovitejši v odnosih z drugimi.
Znanje o čustveni inteligenci in stopnja le-te je v zdravstveni negi pomembna iz več razlogov. Čustvena inteligenca je pomemben vir znanja in kompetentnosti medicinskih sester, omogoča jim boljše in lažje odločitve ter organiziranost, učinkovitejše delo s pacienti, izboljša odnose in pozitivno vpliva na kakovost oskrbe pacientov in odnose z njihovimi družinami. Medicinske sestre s sposobnostmi čustvene inteligence imajo boljše vodstvene in organizacijske sposobnosti, manj stresa na delovnem mestu, boljši osebni in delovni uspeh ter lahko pacientu nudijo boljšo zdravstveno oskrbo. Ker čustvena inteligenca vključuje spretnosti, ki se jih je mogoče naučiti, bi jo bilo treba vključiti v programe izobraževanja, ne le v šolah, pač pa tudi kot dodatno izobraževanje na delovnih mestih.
Vse analizirane raziskave so bile narejene v različnih državah sveta in jih zato ne moremo posplošiti na ostale države. V slovenskem prostoru bi bila zato potrebna obsežna raziskava, s katero bi ugotovili sposobnost čustvene inteligence medicinskih sester in tako dokazali potencialno pomembnost vključitve čustvene inteligence v izobraževanje in delo medicinskih sester. Kljub morebitnemu nepoznavanju ali napačnemu razumevanju čustvene inteligence kot koncepta je jasno, da bo sposobnost čustvene inteligence ostala ključni del zdravstvene nege. Čustvena inteligenca spodbuja veliko več, kot le zavedanje in prepoznavanje čustev, saj omogoča medicinskim sestram, da so bolj opremljene za kakovostno oskrbo in podporo svojim pacientom, njihovim družinam in sodelavcem.
24
11 LITERATURA IN VIRI
Al-Hamdan Z, Owidat IA, Al-Faouri I, Codier E (2016). Correlating emotional intelligence and job performance among Jordanian hospitals’ registered nurses. Nurs Forum 52(1): 12–
20. doi:10.1111/nuf.12160.
Avsec A, Pečjak S (2003). Emocionalna inteligentnost kot kognitivno-emocionalna sposobnost. Psihol Obz 12(2): 35–48.
Dostopno na: http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2003_2/avsec_pecjak.pdf
<20.12.2020>.
Bar-On R (2006). The Bar-On model of emotional-social intelligence (ESI). Psicothema 18: 13–25.
Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/6509274_The_Bar- On_Model_of_Emotional-Social_Intelligence <2.2.2021>.
Goleman D (2001). Čustvena inteligenca na delovnem mestu. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Goleman D (2017). Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša od IQ. 7. izd.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Gong Y, Wu Y, Huang P, Yan X, Luo Z (2020). Psychological empowerment and work engagement as mediating roles between trait emotional intelligence and job satisfaction.
Front Psychol 11: 232. doi: 10.3389/fpsyg.2020.00232.
Hajdinjak A, Meglič R (2017). Sodobna zdravstvena nega. 2. izd. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Heydari A, Kareshki H, Armat MR (2016). Is nurses' professional competence related to their personality and emotional intelligence? a cross-sectional study. J Caring Sci 5(2):
121–31. doi: 10.15171/jcs.2016.013.
Lawal AM, Idemudia ES (2017). The role of emotional intelligence and organisational support on work stress of nurses in Ibadan, Nigeria. Curationis 40(1): a1715. doi:
10.4102/curationis.v40i1.1715.
Magpantay-Monroe ER (2015). Exploring the emotional intelligence of Florence Nightingale. Asia Pac J Oncol Nurs 2(2): 107–11. doi: 10.4103/2347-5625.157587.
Mauch B (2021). Čustvena inteligenca: kako lažje nad tegobe sodobnega načina življenja.
1. izd. Maribor: Kulturni center.
Michelangelo L (2015). The overall impact of emotional intelligence on nursing students and nursing. Asia Pac J Oncol Nurs 2(2): 118–24. doi: 10.4103/2347-5625.157596.
25
Moss MT (2005). The emotionally intelligent nurse leader. 1. izd. San Francisco: Jossey- Bass.
Nespereira-Campuzano T, Vázquez-Campo M (2017). Emotional intelligence and stress management in nursing professionals in a hospital emergency department. Enferm Clin 27(3): 172–8. doi: 10.1016/j.enfcle.2017.02.008.
Oyur Celik G (2017). The relationship between patient satisfaction and emotional intelligence skills of nurses working in surgical clinics. Patient Prefer Adherence 7(11):
1363–8. doi: 10.2147%2FPPA.S136185.
Pečjak S, Avsec A (2003). Konstrukt emocionalne inteligentnosti. Psihol Obz 12(1): 55–
66.
Dostopno na: http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2003_1/pecjak_avsec.pdf
<20.12.2020>.
Pérez-Fuentes MdC, Molero Jurado MdM, Gázquez Linares JJ, Oropesa Ruiz NF (2018).
The role of emotional intelligence in engagement in nurses. Int J Environ Res Public Health 15(9): 1915. doi:10.3390/ijerph15091915.
Raghubir AE, (2018). Emotional intelligence in professional nursing practice: A concept review using Rodgers's evolutionary analysis approach. Int J Nurs Sci 5(2): 126–30. doi:
10.1016/j.ijnss.2018.03.004.
Rezaei F, Douki MF, Mataee SG, Marzban Z, Mirza E (2018). Comparison of the relationship between emotional intelligence and organizational cultural attitudes among nurses. Brain 9(3): 63–8.
Dostopno na: https://edusoft.ro/brain/index.php/brain/article/view/842 <29.1.2021>.
Salovey P, Brackett MA, Mayer JD (2007). Emotional Intelligence: key readings on the Mayer and Salovey model. 2. izd. Port Chester, NY: Dude publishing.
Samaei SE, Khosravi Y, Heravizadeh O, Gholinia Ahangar H, Pourshariati F, Amrollahi M (2017).The effect of emotional intelligence and job stress on burnout: a structural equation model among hospital nurses. Int J Occup Hyg 9(2): 52–59.
Dostopno na: https://ijoh.tums.ac.ir/index.php/ijoh/article/view/273 <25.2.2021>.
Sarabia-Cobo CM, González Suárez S, Menéndez Crispín EJ, et al. (2017). Emotional intelligence and coping styles: An intervention in geriatric nurses. App Nurs Res 35: 94–8.
doi: 10.1016/j.apnr.2017.03.001.
Sharma J, Dhar RL, Tyagi A (2016). Stress as a mediator between work–family conflict and psychological health among the nursing staff: moderating role of emotional
intelligence. App Nurs Res 30: 268–75. doi: 10.1016/j.apnr.2015.01.010.
26
Simmons S, Simmons JC (2000). Merjenje čustvene inteligence. 1. izd. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Skela Savič B (2009). Zdravstvena nega in raziskovanje: nekateri vplivni dejavniki za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline v Sloveniji. Obzor Zdr Neg 43(3): 209–
22.
Dostopno na: https://obzornik.zbornica-
zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2726 <12.11.2020>.
Szczygiel DD, Mikolajczak M (2018). Emotional intelligence buffers the effects of negative emotions on job burnout in nursing. Front Psychol 9(2649). doi:
10.3389/fpsyg.2018.02649.
Toyama H, Mauno S (2017). Associations of trait emotional intelligence with social support, work engagement, and creativity in Japanese eldercare nurses. Jpn Psychol Res 59(1): 14–25. doi: 10.1111/jpr.12139.
Vahidi M, Areshtanab HN,Bostanabad MA (2016). The relationship between emotional intelligence and perception of job performance among nurses in north west of Iran.
Hindawi 2016(5). doi: 10.1155/2016/9547038.
VandeWaa AA, Turnipseed DL, Cain G (2016). Panacea or placebo? An evaluation of the value of emotional intelligence in healthcare workers. J J Health Hum Serv Adm 38(4):
438–77. doi: 10.5465/AMBPP.2014.10809abstract.
Weisinger H (2001). Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi. 1. izd. Ljubljana: Tangram.
World health organisation – WHO (2020). Health topics: Nursing and midwifery.
Dostopno na: https://www.who.int/health-topics/nursing#tab=tab_1 <12.2.2021>.
Zhu Y, Liu C, Guo , Zhao L, Lou F (2015). The impact of emotional intelligence on work engagement of registered nurses: the mediating role of organisational justice. J Clin Nurs 24(15–16): 2115–24. doi: doi.org/10.1111/jocn.12807.
12 PRILOGA: Prikaz rezultatov izbranih študij
Tabela 3: Prikaz rezultatov izbranih študij
Avtor, leto,
država Raziskovalni
dizajn Vzorec Namen študije Ključna spoznanja oziroma rezultati
Heydar et al., 2016, Iran
Presečna korelacijska študija
Vključenih je bilo 220 diplomiranih medicinskih sester, ki delajo na 140 različnih kliničnih oddelkih v enajstih učnih bolnišnicah, povezanih z Iransko Univerzo Medicinskih ved.
Oceniti stopnjo usposobljenosti medicinskih sester in možno povezavo z njihovo osebnostjo in čustveno inteligenco.
Ocene čustvene inteligence in osebnosti so pokazale pomembno povezavo z usposobljenostjo medicinskih sester, na kar kaže skoraj 20-odstotna razlika v ocenah usposobljenosti medicinskih sester, kadar so osebnostne lastnosti boljše, in 40-odstotno razliko, kadar je čustvena inteligenca višja.
Toyama, Mauno, 2017
Presečna korelacijska študija
Vključenih je bilo 489 medicinskih sester, ki delajo v posebnih domovih za starejše na Japonskem.
Raziskati posredne in neposredne odnose med čustveno inteligenco, socialno podporo, zavzetostjo za delo in ustvarjalnostjo. Preučiti, ali čustvena inteligenca moderira odnos med drugimi preučevanimi spremenljivkami; socialno podporo, zavzetostjo za delo in ustvarjalnostjo.
Rezultati so pokazali pozitivno povezavo med čustveno inteligenco in drugimi preučevanimi spremenljivkami.
Ugotovili so, da višja, kot je stopnja čustvene inteligence, boljše so povezave med spremenljivkami;
socialna podpora, zavzetost za delo in ustvarjalnost.
Al-Hamdan
et al., 2016 Presečna korelacijska študija
Vključenih je bilo 194 diplomiranih medicinskih sester, ki delajo v šestih različnih bolnišnicah v Jordaniji. Od tega sta dve bolnišnici zasebni, dve javni in dve učni bolnišnici.
Raziskati sposobnost čustvene inteligence medicinskih sester in razmerje med čustveno inteligenco in delovno uspešnostjo med medicinskimi sestrami jordanskih bolnišnic.
Ugotovitve študije so potrdile povezavo med stopnjo čustvene inteligence medicinskih sester in delovno uspešnostjo.
Perez- Fuentes et al., 2018
Presečna korelacijska študija
Vključenih je bilo 2126 naključno izbranih medicinskih sester, ki delajo v različnih kliničnih centrih v Andaluziji (Španija).
Raziskati povezavo med čustveno inteligenco in zavzetostjo za delo pri medicinskih sestrah ter ugotoviti, kakšen vpliv imajo posamezne komponente čustvene inteligence na zavzetost za delo.
Rezultati so pokazali, da so medicinske sestre z višjo stopnjo čustvene inteligence dosegle višje rezultate pri zavzetosti za delo, pri čemer je imela interpersonalna komponenta največji vpliv na zavzetost za delo.
