R a z g l e d a
Okoliški Slovenci so nekako v zadregi za ime temu hrbtu. Navadno ga imenujejo »Svinja«, tudi »Svinja planina«, pri tem tpa k l j u b jasnemu pomenu te besede tudi najpreprostejši l j u d j e razlagajo, da ime ne pride od »svinje«, temveč od »svinca«, ker so menda n e k d a j v gori pridobivali svinec, zato da se n a j v e č j i k r a j v dolini Krčice, Eberstein, imenuje po slovensko Svinec.
Vse to je nekako neskladno. Od besede svinec ni moglo nastati ljudsko ime Svinja; to slovensko ime je nedvomno povzeto po Saualpe (Sau = svinja).
Kakor pri Singerberg pa vprašajmo: odkod to nemško irne?
Smatram za povsem naravno, da se je ime »Zlosina« gora ščasoma zbru- silo v »Sina gora« (mogoče tudi »Sinja« gora). Nemci pa (posebno rudarji, ki so se sem priselili in s poljedelstvom niso imeli dosti opraviti), besednega pomena niso prav dojeli; po zvoku so to mogli tolmačiti kot »svinja« in so tako priredili ime Saualpe. Nemško ime je prevladalo, Slovenci so ga posneli, pri tem pa se še danes nejasno zavedajo, da je ime Svinja imelo prvotno povsem drug pomen.
Ime Zlu,sina gora, ki so ga mogli dati samo vneti poljedelci, se je danes pozabilo. Pobočja Svinje planine so precej visoko gori poseljena, najvišje so se povzpele Djekše na prisojne južne sklone. Pod njimi pa obstaja pobočje strmo in neugodno za poljedelstvo; pa tudi tam se je vgnezdilo n e k a j kmetij, ki so dobile ime Črne Djekše in Hudi k r a j . V teh imenih menda izzveni stari naziv Zlusina gora vsaj po pomenu.
Opomba uredništva. »Geografski vestnik« j e od svojega začetka dalje želel odpreti svoja vrata tako potrebnemu r a z p r a v l j a n j u o naših k r a j e v n i h imenih. Na žalost jih je moral pogosto znova pripreti, pač zaradi že kar tradi- cionalne navade številnih naših zbiralcev in proučevalcev k r a j e v n i h imen, da se prevečkrat spuščajo v prehitre, svojevoljne, k a j malo ali sploh ne do- kumentirane etimologije in druge trditve. Vse te značilnosti ima tudi zgoraj naznačeni članek, k j e r se n. pr. domnevna etimologija besede Sotnica argu- mentira samo z izrazom: »prepričan s e m . . . « Kljub temu članek objavljamo, ker prinaša za našo Koroško n e k a j dragocenega imenoslovnega gradiva, ki se v živem jeziku hitro izgublja; nekatera med imeni bodo koristna za našo drobno regionalno-geografsko terminologijo (n. pr. Ponagorje). S tem pa seveda uredništvo nič m a n j ne o d k l a n j a odgovornosti za nedokumentirane trditve v članku (od katerih j e nekatere n a j b o l j kričeče črtalo), pa tudi ne za njegove nedoslednosti (ko se n. pr. za ime »Satnica« z a t r j u j e , da nikdar ni bila slovenski naziv, čeprav se na drugem mestu razpreda njegova slovenska etimologija).
Résumé: Quelques noms des lieux en Carinthie slovène J o s i p š a š e l j
L'auiteur traite quelques vieux noms des lieux de la Carinthie slovène, usés jusqu'ici incorrectement ou pas du tout dans la terminologie géogra- phique slovène. Il s'agit surtout des dénominations des petites régions, p. e.
»Ponagorje« pour la région des collines du partie Nord de la Ziljska dolina (Gailtal) au pied des Gaitaler Alpen, ou »Gure« (»Montagnes«) pour la région, en allemand »Sattnitz«, située entre la vallée de la Drava, appelée Rož (Rosen- tal) et la vallée de Vrbsko jezero (Wörthersee), tous les deux noms de cette région (»Gure« et »Sattnitz«) étant d'origine slovène.
OB VPRAŠANJU WÜRMSKE POLEDENITVE V CELOVŠKI KOTLINI M i l a n Š i f r e r
Proučevalcem naše glacialne problematike je vzbudila veliko pozornost B o b e k - o v a študija o umiku ledu iz vzhodne Celovške kotline1, š t u d i j a predstavlja nekak poizkus v z p o r e j a n j a würmskih moren v čelni kotanji Drav-
1 H a n s Bobek, Der E i s r ü c k g a n g im östlichen K l a g e n f u r t e r Becken, Mitt. ö s t e r r . Geogr. Ges., I. Wien 1959.
2 6 3
R a z g l e d a
skega ledenika. Pri študiju tega problema se je avtor naslonil predvsem na rezultate, ki mu jih je dalo podrobno raziskovanje moren in vseh .pojavov, do katerih je prišlo istočasno z njihovim nastajanjem. To mu je pomagalo odločiti, ali je nastajal ta ali oni nasip v dobi Tahlega zastoja umikajočega se ledenika ali pa pri njegovem fponovnem napredovanju. S item je dobil za korelacijo dobro oporo, posebno še, ker je bilo nihanje ledenika v t e j čelni kotanji zelo pogosto in so se zastoji in ponovni sunki, ki jih našteje avtor kar 32, hitro izmenjavali.
Ker je bila riška poledenitev obsežnejša od wiirmske, je popolnoma razumljivo, da se dotakne avtor te, s a j je bilo potrebno odločiti, katere morene pripadajo eni in katere drugi poledenitvi.
Riške morene loči avtor od würmskih po tem. da je aipnenec v starejših že s k o r a j docela preperel. meditem ko je pri würmskih še trden in prav močno zastopan. Na podlagi razširjenosti teh globoko ipreperebh moren sklepa, da j e zapolnjeval riški ledenik s k o r a j celotno Celovško kotlino, s a j je bila pod ledom, kot kažejo morene na vzpetinici Libie pri Pliberku, še vsa kotlinica južno od Pliberka. V würmski ledeni dobi pa je bil obseg leden'ka nekoliko manjši, čeprav je segel na sever še vedno do pod Mostiča, na V pa se je s svojim čelom naslanjal še na vzpetino Vašinje in L''bič: na južni strani so našli morene iz te dobe pri naselju Šteben in gradu Zenek.
Morene tega največjega obsega würmske poledenitve uvršča avtor v starejši würm. Med nie in naslednje nasipe, ki kažejo manjši obseg .polede- nitve in bi ustrezali mlajšemu würmu. po avtorjevem mnenju ni uvrstiti neke daljše tople dobe. To u t e m e l j u j e z odkritjem kotanj, v katerih se fosilni led med odložitvijo enih in drugih nasipov ni stalil. Po tem tolmačenju bi bili nasipi mlajšega wiirma samo sledovi eneera od manjših ponovnih sunkov ledenika.
Šele po odložitvi nasipov ipri Grabštanju. kamor j e ledenik v t e j dobi še segel, bi prišlo po njegovem mnenju do širokoooteznega umikanja in do dogodkov, ki nam jih karakterizira jo ledeniški sledovi v območju Vrbskega jezera. Vsi napisi v čelni kotanji Dravskega ledenika bi b!li t o r e j samo po- sledica unvkania ledenika iz največjega obsega würmske poledenitve (»hoch- standnahe Rückzugsphasen«).
Iz zapažanj pri študiju morenskih nasipov v čelni kotanji Dravskega ledpn,:ka pa napravi avtor še več zakliučkov: vredno je omeniti njegovo dosledno ugotavljanje pomembne vloge, ki jo je imel pri nastanku nekaterih morensk'h nasipov v posameznih fazah močno razgibani relief Celovške kotline. Meni. da so prišli starejši raziskovalci prav zaradi premajhnega upo- števan ia teh dejstev do napačne korelacije moremsikih nasipov.
Obenem pa smo dobili s to študijo tudi dober vpogled v razvoj same čelne kotanje, predvsem njenega značilnega terasastega zniževanja proti za- hodu in nastanka številnih zamočvirjenih površin. Avtor prepričevalno tol- mači. da so pri nastanku teras polear voda. ki so pri napredovanju leden'ka odnašale iizpod njega veliko proda, odločali tudi številni pritoki, ki so z obrobja Celovške kotb'ne nasuli na ledeniško čelo velike množine akumulacijskega gradiva. Zaradi tolikšne akumulacije na čelu ledenika so ostajale za umika- jočim leden;kom proti zahodu pogosto prav lepe terase. Drugod, k j e r do take akumulacije zaradi najrazličnejših vzrokov ni prišlo, pa so nastala pogosto močvirja iin jezera, ki pa jih je bilo po ugotovitvah avtorja ve^ko manj. kot so to trdili starejši raziskovalci. Vzporedno s tem razlaga najrazličnejše delte, sandre in suhe doline. Z ugotovitvijo, da Krka v zadnji ledeni dobi ni tekla proti Velikovcu, ampak je t a k o j po opustitvi nekdanje struge, ki pelje mimo Št. Štefana, vasi Vovbre in Grebin j a krenila v današnjo smer, j e delno kori- giral sicer točno postavljeno Penckovo shemo o p r e s t a v l j a n j u Krke za umika- jočim se ledenikom.
Bobek se strinja s starejšimi ugotovitvami, da je segel ledenik prav po najglobljem delu doline vedno n a j d l j e proti vzhodu in istočasno ugotavlja, da je bil njegov strmec ob višku poledenitve n a j v e č j i okrog 16,4%; nekoliko manjši j e bil sitrmec pri ponovnem napredovanju ledenika pri Velikovcu, še manjši pa ob samem zaustavljanju ledenika, ko je jezik nekoliko splahnel.
S prodom prekriti fosilni led pa je imel po njegovih ugotovitah le okrog 10 %
2 6 4
R a z g l e d a
naklona. Podobno n a g n j e n o s t so imele tudi s prodom p r e k r i t e površine, čeprav se pri n j i h naklon močno s p r e m i n j a in j e zavisen od množine vode ter od debeline proda; zanimivo je, da imajo suhe doline, po k a t e r i h so tekle v ledeni dobi velike množine vode, samo 5 %o strmca.
P r i m e r j a v a rezultatov v Celovški kotlini z r a z m e r a m i na južni strani Kamniških Alp in K a r a v a n k ter v območju Julijskih Alp in Snežnika kaže podobnosti in razlike. Tudi pri nas smo našli samo f r a g m e n t a r n o o h r a n j e n e globoko p r e p e r e l e ali pa močno k o m p a k t n o s p r i j e t e morene n e k e obsežnejše starejše, domnevno riške ali mindelske poledenitve. V večjem številu in veliko lepše pa so se tudi pri nas ohranili m l a j š i morenski nasipi, k i so jih imeli starejši raziskovalci zaradi skromne preperelosti, podobno kot Bobek v Celovški kotlini, dosledno za würmske. Šele novejše raziskave so nas opozo- rile, da so v o k v i r u teh nasipov morene dveh poledenitvenih faz, ki jih loči p r e c e j dolg toplejši presledek.
Za d a l j š i presledek govori pri nas globlja preperelost in debelejša pre- perelina na morenskih nasipih p r e d z a d n j e poledenitvene faze, n a d a l j e r a h l a zlepljenost v r h n j e plasti b o l j gruščnatih moren in pa rahla konglomeriranost p r o d a izpod n j i h ; na n e k a j k r a j i h pa smo našli na n j i h tudi debelejše plasti že rahlo konglomerirane breče. Poleg teh znakov, ki smo jih dobili pri pro- u č e v a n j u morenskih nasipov na N o t r a n j s k e m Snežniku (1), n a d a l j e moren na P o k l j u k i ter v dolini Tolminke (2) in Kamniške Bistrice (3), pa o p o z a r j a Kuščer (4) ob r a z m e r a h v čelni k o t a n j i Bohinjskega ledenika še na to, da se je v tem toplem časovnem presledku zasulo v Blejsko-radovljiški kotlini okrog 70 m globoko jezero.
Ko smo si zastavljali v p r a š a n j e , v k a t e r o dobo j e uvrstiti morene pred- z a d n j e poledenitvene faze, ali v ris ali würm, nismo mogli mimo že znanega dejstva, dà so jih imeli zaradi svežega videza vsi starejši raziskovalci k r a t k o - inalo za w ü r m s k e in da nas j e opozorilo n a (zgoraj k a r a k t e r i z i r a n e posebnosti šele čisto podrobno o g l e d o v a n j e moren.
P r a v zato so se nam zdele S p r e i t z e r j e v e ugotovitve, da sta tudi v p o r e č j u Mure in D r a v e dva glavna wiirmska stadija, ki j u loči dol?a erozijska faza. še posebno privlačne. Do podobnih z a k l j u č k o v pa so prišli k a s n e j e tudi H. G r a u 1 in J. S c h a e f e r pri r a z i s k o v a n j u teras v dolini reke iller (5) in J. K n a u e r v območju Reusskega ledenika (5).
V prid tem i z v a j a n j e m pa lahko služijo tudi č e d a l j e številnejše ugoto- vitve raziskovalcev paleolitika, ki o p o z a r j a j o na zares dolg toplejši presledek mod starejšim in mlajšim wiirmom. T a k o n. pr. se j e v z a d n j e m času ustalilo m n e n j e , da s p a d a j o v ta interstadial tudi debele plasti toplodobnih sedi- mentov v Potočki zijalki (6, 217). Y isti interstadial uvršča M i t j a B r o d a r tudi debele plasti močno ilovnatega grušča v Mokriški jami(6).
O podobnih uvrstitvah sedimentov, ki so jih n e k d a j imeli za initerglaci- alne, v wiirm nam poročajo tudi iz drugih jam, k j e r so s pomočjo karbon- ske metode C14 l a h k o dokazali, da p r i p a d a j o götweigerskemu interstadialu. T u n a j opozorimo samo na j a m o Istalloskö v gorovju Biikk (535 m) na Madžar- skejn, k j e r j e zaradi podobnih k u l t u r n i h ostankov, koit jih je našel B r o d a r v Potočki zijalki, p r i m e r j a v a še posebno upravičena (7, 167).
Vse t e ugotovitve doma in drugod n a s n a v a j a j o k domnevi, d a bo uvrstiti starejšo poledenitveno fazo n a j b r ž e v starejši würm, m l a j š o pa v mlajšega.
To j e še toi'ko b o l j prepričevalno, k e r bi z drugačno uvrstitvijo ne mogli dati zadovoljivega odgovora na v p r a š a n j e , k j e so sledovi velikega inter- stadiale, ki j e zapustil v j a m a h , v puhlici in drugod toliko sledov.
Taka uvrstitev moren bi se u j e m a l a tudi z Bobekovimi rezultati v čelni k o t a n j i D r a v s k e g a ledenika, k j e r uvršča vse nasipe s svežim videzom v z a d n j o ledeno dobo. Razlike med njegovimi in našimi pogledi bi obstojale t o r e j le v delitvi z a d n j e ledene dobe, predvsem v v p r a š a n j u , ali so iz te dobe v čelnih k o t a n j a h ledenikov sledovi samo ene ali d v e h poledenitvenih faz.
S tem o s t a j a t o r e j problem delitve w ü r m a na jugovzhodni strani Alp še ves čas odprt. Več jasnosti bodo prinesle n a j b r ž e šele čisto podrobne raz- iskave, ki bodo upoštevale tudi n a j r a z l i č n e j š e nove meritvene metode. O b
2 6 5
R a z g l e d a
tem je morda umestno, da opozorimo, da je napisana Bobekova študija čisto v klasičnem duhu in da v metodičnem pogledu ne prinaša novih rezultatov.
Zanimivo je. da obdela celo preperelino, ki je tako važen kriterij, samo v kratkem zaključnem odstavku, ter da o lahko konglomeriranem produ, ki ga je našel na več k r a j i h , sploh ne razpravlja.
i Literatura
1. M. Š i f r e r , Obseg pleistocenske poledenitve na Notranjskem Snež- niku. Geografski zbornik V, L j u b l j a n a 1959.
2. M. Š i f r e r , Dolina Tolminke in Zalašce v pleistocenu, Geografski zbornik III., L j u b l j a n a 1955.
3. M. Š i f r e r , Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu (pripravljeno za tisk).
4. D. K u š č e r , Prispevek h glacialni geologiji Radovljiške kotline, Geologija III, L j u b l j a n a 1955.
5. J. K n a u e r , Über die eiszeitliche Einordnung der Moränen der
»Zürich — Phase« in Reussgletschergebiet. Geographica Helvetica, IX., Nr. 2, Bern 1954.
6. M. B r o d a r , Poskusno izkopavanje v Mokriški jami. Arheološki vestnik. VI/2, L j u b l j a n a 1955.
7. H. G r o s s , Die bisherigen Ergebnisse C " — Messungen und Paläoli- tisehen Untersuchungen f ü r die Gliederung und Chronologie des Jungpleisto- zäns in Mitteleuropa und den Nachbargebieten. Eiszeitalter und Gegenwart, Band, 9, Ohringen Württ. 4 september 1958.
Résumé: Sur la glaciation würmienne dans le Bassin de Klagenfurt (Celovec) M i l a n Š i f r e r
A l'occasion de l'étude de H. B o b e k sur le recul de la glaciation dans la partie orientale du Bassin de Celovec (Klagenfurt) en Carinthie (Mitt.
ö s t e r r . Geogr. Ges. I. 1959), l'auteur estime, en présentant un compte rendu sur cette étude, qu'il faut, en tenant compte surtout des résultats des nouvelles études de ce genre en Slovénie, supposer — au contraire de l'opinion de H. Bobek — une époque plus chaude nettément marquée séparant la phase de la glaciation würmienne ancienne de la phase de la glaciation würmienne plus jeune.
ŠE O NASTANKU IN OHRANITVI SNEŽIŠC IN LEDENIKOV V GORAH V. M a a o h i n — I. G a m s
Odgovor na pripombe Ivana Gamsa
o nastanku snežišč in ledenikov v gorah (G. V. 1959)
Rosišče določa temperatura snega v senčnih legali pri mirnem in jasnem vremenu, kar se po gorah dogaja ob času ustaljenih anticiklonalnih sinoptič- nih situacij. Če je nebo pokrito z oblaki, ali piha močan veter, potem se temperatura snega približuje temperaturi vlažnega termometra na psihro- metru, k a j t i sneg pri oblačnem vremenu ne more dositi izžarevati v vesolje.
Ob dežju se sneg brezpogojno tali, ker leži takó rosišče kot tudi temperatura vlažnega termometra nad ničlo, a razen tega deževnica mnogo hitreje kot zrak prenaša svojo pozitivno temperaturo na sneg. To so fizikalna dejstva, ki stoje izven debate. Iz tega mora slediti, da jasno in toplo vreme, če leži pri tem nižinah: v toplem in sončnem f e b r u a r j u 1. 1953 se je 15 centimetrska plast
2 6 6
