120 Les/Wood, Vol. 70, No. 2, December 2021
Les/Wood Novice/News
V četrtek, 16. septembra 2021, je bila v okviru aktivnosti za vzpostavitev Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesarstvu KOCles 3.0 organizirana spletna delavnica. Raziskovalci Biotehniške fakulte- te, prof. dr. Miha Humar, doc. dr. Boštjan Lesar ter doc. dr. Davor Kržišnik s Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so za te- hnologe, projektante in konstruktorje organizirali spletno delavnico z naslovom Zaščita, vgradnja in uporaba lesa na prostem. Delavnica z naslovom Zaščita, vgradnja in uporaba lesa na prostem je bila sestavljena iz treh delov, najprej je prof. dr. Miha Humar predstavil Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko razkroja lesa v Sloveniji. Sledilo je pre- davanje doc. dr. Davorja Kržišnika z naslovom Ne- varnosti novih lesnih škodljivcev za leseno gradn- jo v Evropi in Sloveniji. Delavnica se je zaključila s predstavitvijo doc. dr. Boštjana Lesarja z naslovom Študij primerov – lesni škodljivci v lesenih stavbah.
Na delavnici, ki je potekala od 10.00 do 16.00, je sodelovalo več kot 15 udeležencev.
Delavnica z naslovom Zaščita, vgradnja in upo- raba lesa na prostem je potekala kot notranje uspo- sabljanje v okviru projekta za vzpostavitev Kompe- tenčnega centra za razvoj kadrov v lesarstvu KOCles 3.0. Namen vzpostavitve kompetenčnega centra je razvoj kadrov v lesarstvu, ki bi omogočal višjo uspo-
Z delavnico Zaščita, vgradnja in uporaba lesa na prostem se krepi usposobljenost zaposlenih na področju gradnje z lesom
Tina Drolc, Miha Humar, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar
sobljenost zaposlenih v podjetjih, ki delujejo na področju lesarstva; doseganje večje konkurenčnos- ti podjetij na področju lesarstva ter podpiral izmen- javo znanja in dobrih praks med partnerji kompe- tenčnega centra. Prof. dr. Miha Humar, prodekan za kakovost in gospodarske zadeve, je pred delavnico povedal: »Kompetenčni center za razvoj kadrov v lesarstvu KOCles 3.0 je prostor za izmenjavo znanj ter dobrih praks med partnerji kompetenčnega centra in širše na področju lesarstva. Delavnica po- teka v sklopu notranjega usposabljanja članov kom- petenčnega centra z namenom izboljšati poslovne prakse ter okrepiti uspešnost delovanja slovenskih podjetij na področju lesarstva.«
Prof. dr. Miha Humar je v sklopu predavanja z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na dinami- ko razkroja lesa v Sloveniji izpostavil: »Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrs- te lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrže- vanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal.« Za ocenjevanje življenjske dobe lesa oziroma intervalov vzdrževanja lesenih objektov so na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temel- ji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni
Les/Wood, Vol. 70, No. 2, December 2021 121
Les/Wood Novice/News
temperaturi. Na podlagi klimatskih podatkov so na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete izra- čunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane loka- cije v Sloveniji. Prof. dr. Miha Humar je o izračuna- nem Schefferjevem klimatskem indeksu za izbrane lokacije v Sloveniji povedal: »Rezultati analize kli- matskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Porto- roža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.«
V drugem predavanju z naslovom Nevarnosti novih lesnih škodljivcev za leseno gradnjo v Evropi in Sloveniji je doc. dr. Davor Kržišnik pojasnil, da les kot organski material zaradi delovanja biotskih in abiot- skih dejavnikov razkroja razpade v anorgansko snov.
Vloga razkrojevalcev lesa je v naravi zaželena in nuj- no potrebna, saj opravljajo pomemben del kroženja snovi v naravi. Tako na primer poskrbijo, da se odmr- la drevesa, debla, panji počasi razkrojijo, razpadejo na majhne delce, ki obogatijo tla z novimi snovmi in jih zato naredijo bolj rodovitne. V svojem predavan- ju pa je izpostavil: »Za razliko od naravnih procesov, kjer razkroj lesa pomeni kroženje snovi v naravi, pa so takrat, ko les uporabljamo v gospodarske name- ne, procesi razgradnje nezaželeni in jih želimo čim bolj upočasniti.« Les ogrožajo različni biotski dejav- niki razkroja, ki jih imenujemo lesni škodljivci, in so tisti razkrojevalci lesa, ki na različne načine uničujejo uporaben les oziroma nižajo njegovo uporabnost ali kakovost. Tako se na primer z njim prehranjujejo, ga uporabljajo kot življenjski prostor (aktivno delujejo
v lesu) ipd. Škodo lahko povzročajo na živih dreve- sih, na hlodovini in žaganicah, pa tudi na končnih izdelkih. Lesni škodljivci so lahko glive, bakterije, žuželke in morski škodljivci. Med abiotske oziroma nežive dejavnike razkroja lesa uvrščamo visoke in nizke temperature, veter, vodo, vlago, UV svetlobo, kemikalije, ogenj in druge in delujejo na mehanske, kemijske in fizikalne lastnosti lesa relativno počasi.
Doc. dr. Boštjan Lesar je predstavil Študije pri- merov: lesni škodljivci v lesenih stavbah: »Vzroki za pojav lesnih škodljivcev v lesenih stavbah so različni. Največkrat so težave povezane s povišano vlažnostjo lesa in pojavom gliv razkrojevalk lesa.«
V predavanju so si udeleženci pogledali vzroke za povišano vlažnost, ki povzročajo zastajanje vode ali kondenzacijo. V podnebnem pasu, v katerem je tudi Slovenija, največ škode povzročajo glive razkrojevalke. Doc. dr. Boštjan Lesar je izpostavil:
»Postopek sanacije je odvisen od tega, katera gliva se pojavi. Poleg gliv težave povzročajo tudi insekti.
Predvsem se pojavljajo insekti, ki razkrajajo suh les.
Še posebej problematični so pri nas hišni kozlički in trdoglavci.« Poškodbe hišnih kozličkov in trdoglav- cev v stavbah največkrat ne povzročajo poškodb, ki bi bile kritične za konstrukcijo, so pa zelo moteče za uporabnike stavb. V predavanju so si udeleženci pogledali nekaj dejanskih primerov stavb, kjer so se pojavile težave z glivami in insekti. Pogledali so si vzroke za nastanek poškodb ter postopke za ustrez- no sanacijo in preprečitev nadaljnjih poškodb.
Delavnica se je zaključila z razpravo vseh ude- ležencev, ki so z raziskovalci delili svoje izkušnje s področja gradnje lesenih objektov.
