Analiza uspešnosti napovedi UMAR

Delovni zvezki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ISSN: 1318-1920

Izdajatelj:

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: publicistika.umar@gov.si

http://www.gov.si/umar/public/dz.php

Odgovorna urednica: Eva ZVER Prevod povzetka: Tina POTRATO Lektoriranje: Vesna JEREB

Tehnična urednica, prelom: Ema Bertina KOPITAR Distribucija: Katja FERFOLJA

Tisk: SOLOS, Ljubljana

Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Naklada: 200

Ljubljana, 2005

©

Analiza uspešnosti napovedi UMAR

Maja Ferjančič

Delovni zvezek 13 / 2005

Kazalo

Povzetek/Summary 7

1 Uvod 9

2 Koncept preverjanja uspešnosti pri napovedovanju 11

3 Podatkovna osnova 14

4 Mere za ocenjevanje uspešnosti napovedi 15

5 Rezultati 17

5.1 Gospodarska rast in inflacija 17

5.1.1 Napake v napovedih gospodarske rasti za leto 2004 17

5.1.1.1 Napake v napovedih realne gospodarske rasti za leto 2004 17 5.1.1.2 Napake v napovedih nominalne gospodarske rasti za leto 2004 18 5.1.2 Povpreène napake napovedi gospodarske rasti za obdobje od leta 1997 do 2004 19 5.1.3 Mere toènosti napovedi gospodarske rasti za obdobje od leta 1997 do 2004 19 5.1.4 Toènost napovedi gospodarske rasti, ki jih pripravlja Evropska komisija za EU 12

in za posamezne države èlanice 20

5.1.5 Napake v napovedih stopnje inflacije za leto 2004 21

5.1.5.1 Napake v napovedih medletne stopnje inflacije za leto 2004 21 5.1.5.2 Napake v napovedih povpreène stopnje inlacije za leto 2004 22 5.1.6 Povpreène napake napovedi stopnje inflacije za obdobje od 1997 do 2004 23 5.1.7 Mere toènosti napovedi inflacije za obdobje od 1997 do 2004 23 5.1.8 Toènost napovedi inflacije, ki jih pripravlja Evropska komisija za EU 12 in za

posamezne države èlanice 25

5.1.9 Sklep o toènosti napovedi gospodaske rasti in inflacije, ki jih pripravlja UMAR 26

5.2 Izdatkovna stran BDP 26

5.2.1 Napake v napovedih za leto 2004 26

5.2.2 Povpreène napake napovedi za obdobje 1997 do 2004 29

5.2.3 Mere toènosti napovedi spremenljivk po izdatkovni strani BDP za obdobje

1997 do 2004 29

5.3 Proizvodna stran BDP 30

5.3.1 Napake v napovedih za leto 2004 30

5.3.2 Povpreène napake napovedi za obdobje 1997 do 2004 31

5.3.3 Mere toènosti napovedi spremenljivk po proizvodni strani BDP za obdobje 1997

do 2004 31

5.4 Ostale ad-hoc izbrane spremenljivke 34

5.4.1 Napake v napovedih za leto 2004 34

5.4.2 Povpreène napake napovedi za obdobje 1997 do 2004 34

5.4.3 Mere toènosti napovedi ostalih izbranih spremenljivk za obdobje 1997 do 2004 34

6 Sklep 36

Literatura in viri 37

Priloga 39

6 UMAR Delovni zvezek 13/2005 Analiza uspešnosti napovedi UMAR Povzetek/Summary

Seznam kratic

UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (angl. Institute of Macroeconomic Analysis and Development)

SKEP Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije BS Banka Slovenije (angl. Bank of Slovenia)

IMF Mednarodni denarni sklad (angl. International Monetary Fund) EC Evropska komisija (angl. European Commission)

WIIW Inštitut za mednarodne ekonomske analize na Dunaju (angl. Vienna Institute for International Economic Studies)

ME povpreèna napaka (angl. Mean Error);

MAE povpreèna absolutna napaka (angl. Mean Absolute Error);

MSE povpreèna kvadratna napaka (angl. Mean Squared Error);

RMSE kvadratni koren povpreène kvadratne napake (angl. Root Mean Squared Error).

7

Delovni zvezek 13/2005 UMAR

Analiza uspešnosti napovedi UMAR Povzetek/Summary

Povzetek

V prispevku analiziramo uspešnost razliènih institucij, ki se ukvarjajo z napovedova- njem gospodarskih gibanj za Slovenijo za obdobje od leta 1997 do 2004. V analizi ugotavljamo, da Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) relativno dobro napoveduje gibanja obravnavanih ekonomskih spremenljivk. Napake v napovedih UMAR za leto 2004 so bile nizke, praviloma nižje od napak v napovedih drugih institucij, vendar razlike niso visoke. Tudi mere toènosti so nizke, kar kaže, da je bil UMAR v obravnavanem obdobju pri napovedovanju relativno uspešen.

Vrednosti standardiziranih mer toènosti napovedi, ki jih za Slovenijo pripravljajo druge domaèe in tuje institucije, so praviloma višje, vendar so v veèini primerov odstopanja zanemarljiva.

V analizi smo za dve kljuèni ekonomski kategoriji, gospodarsko rast in inflacijo, prikazali še mere toènosti napovedi, ki jih za EU 12 kot celoto in za posamezne države èlanice EU 12 pripravlja Evropska komisija. Vrednosti, ki jih zavzemajo mere toènosti, izraèunane za napovedi UMAR se približajo vrednostim mer toènosti napovedi Evropske komisije, èe tudi te izraèunamo na podlagi podatkov za krajše obdobje (od 1997 do 2001).

Kljuène besede: uspešnost napovedovanja gospodarskih gibanj, mere toènosti napovedi

8 UMAR Delovni zvezek 13/2005 Analiza uspešnosti napovedi UMAR Povzetek/Summary

Summary*

This Working Paper analyses the validity of economic forecasts for Slovenia prepared by different institutions for the period from 1997 to 2004. We find that the IMAD’s forecasts of the economic variables are relatively good. Errors in the IMAD’s forecasts for 2004 were low – as a rule, they were lower than errors established in the estimates of other forecasters, although the differences between them were small. Further, the IMAD also had low accuracy measures, indicating that its forecasts in the analysed period were comparatively successful. While the normalised accuracy measures of forecasts for Slovenia released by other domestic and foreign forecasting institutions generally have higher values, the deviations are, for the most part, negligible.

For two key economic categories, economic growth and inflation, we also present the accuracy measures of forecasts made by the European Commission for the EU 12 as a whole and separately for its individual countries. The accuracy measures calculated for the IMAD’s forecasts come close to those calculated for the European Commission’s forecasts when using short-term data (from 1997 to 2001).

Key words: validity of economic forecasts, forecast accuracy measures

*Since 2002, the IMAD regularly publishes a statistical validity assessment of its inflation and economic growth forecasts (in the Spring Report; see http://www.sigov.si/zmar/apublic/aanaliza/aspoml05/sr05.pdf#5).

9

Delovni zvezek 13/2005 UMAR

Analiza uspešnosti napovedi UMAR Uvod

1 Uvod

(Povzeto po: Don (2002, str. 27))

Na UMAR dvakrat letno javnosti predstavimo napovedi gospodarskih gibanj za Slovenijo, ki jih objavimo v Pomladanskih in Jesenskih poroèilih. Temeljijo na podrobnem poznavanju in sprotnem spremljanju gospodarskih gibanj in na analizah vzrokov zanje. Pripravljajo jih strokovnjaki za posamezna podroèja, ki pri svojem delu uporabljajo razliène statistiène postopke.¹ Èeprav napovedi posameznih gospodarskih gibanj ne temeljijo na nekem splošnem makroekonometriènem modelu gospodarstva, pa v zadnjem èasu skladno s ciljem nenehnega izboljševanja naših napovedi za analizo gibanj in napovedovanje posameznih kategorij vse veè uporabljamo tudi razliène ekonometriène metode. Da bi zagotovili èim višjo stopnjo natanènosti napovedi poleg izboljševanja same metodologije napovedovanja, projekcije prihodnjih gibanj dopolnjujemo s tako imenovanimi alternativnimi scenariji, katerih osnovni namen je javnosti predstaviti najveèja tveganja za uresnièitev predvidenih prihodnjih gibanj, pri èemer le-ta najveèkrat izhajajo iz potencialno spremenjenih – v procesu napovedovanja eksogeno doloèenih – predpostavk. V procesu napovedovanja redno preverjamo konsistentnost naših projekcij.

Naše napovedi so namenjene širokemu krogu uporabnikov, zato je nepristran- skost pri napovedovanju še toliko bolj pomembna. Naše napovedi na eni strani služijo kot podlaga ekonomskim subjektom pri odloèanju o prihodnjih aktivnostih, na drugi strani pa se uporabljajo kot podlaga za pripravo državnega proraèuna, razliènih vladnih ukrepov in politik; kot izhodišèe za pogajanja jih jemljejo tudi socialni partnerji.

Prav zaradi tega se je v preteklosti pojavila bojazen, da bi lahko bile naše napovedi subjektivne in pristranske. Strokovna neodvisnost nam je bila formalno zagotovljena s spremembo statusa, ko smo postali samostojna vladna služba, podrejena neposredno predsedniku (konec leta 2000, ko je bil sprejet trenutno veljavni zakon o vladi). Da pa bi vseeno preverili, ali je skrb glede pristranskosti pri napovedovanju utemeljena, da bi zagotovili transparentnost in verodostojnost, edini v Sloveniji v Pomladanskih poroèilih redno objavljamo statistièno oceno uspešnosti pri napovedovanju inflacije in gospodarske rasti. V tem prispevku pa analizo razširjamo tudi na posamezne komponente bruto domaèega proizvoda in nekatere druge spremenljivke.

Namen prispevka je ex-post analiza uspešnosti razliènih institucij pri napovedovanju prihodnjih gospodarskih gibanj v Sloveniji za obdobje od leta 1997 do 2004.² Namen tega prispevka torej ni razvoj alternativne metodologije za ocenjevanje, v kolikšnem obsegu in v kakšni obliki se tveganja pri napovedih pojavljajo. Prav tako ni njegov namen ocenjevanje toènosti predpostavk zunanjega okolja ali podajanje predlogov, kakšna je optimalna kombinacija posameznih komponent, ki bi omogoèala èimbolj natanèno napoved želenih spremenljivk. V prispevku smo se osredotoèili izkljuèno na analizo in primerjavo uspešnosti pri napovedovanju slovenskih gospodarskih gibanj razliènih institucij za preteklo obdobje.

1 Za natanènejšo predstavitev procesa napovedovanja na UMAR glej Jesensko poroèilo 2002.

2 Predhodne analize so pokazale, da na UMAR od leta 1997 dalje relativno uspešneje napovedujemo ekonomske spremenljivke kot v predhodnem obdobju. Prelom je deloma posledica stabilizacije makroekonomskih razmer, deloma pa izboljšanja metodologije napovedovanja (glej Pomladansko poroèilo 2002).

“Edina razlika med vedeževalcem in ekonomistom je, da ekonomist zna pojasniti, zakaj se njegove napovedi niso uresnièile”

UMAR dvakrat letno v svojih poroèilih predstavi napovedi gospodarskih gibanj

Krog uporabnikov napovedi UMAR je širok, zato morajo biti le-te

nepristranske

V prispevku

analiziramo

uspešnost

razliènih

institucij pri

napovedovanju

slovenskih

gospodarskih

gibanj

10 ^UMAR Delovni zvezek 13/2005 Analiza uspešnosti napovedi UMAR Uvod

Delovni zvezek je organiziran tako, da uvodu sledi kratka predstavitev koncepta preverjanja uspešnosti pri napovedovanju, s tem povezanih problemov ter predpostavk, na katerih sloni nadaljnja analiza. V tretjem poglavju je predstavljena podatkovna osnova, èetrto poglavje pa je namenjeno teoretièni razlagi mer, s katerimi ugotavljamo toènost napovedi. Predstavitev in interpretacija rezultatov je podana v petem poglavju, ki je razdeljeno na štiri dele: (i) najprej predstavljamo mere toènosti za napovedi BDP in inflacije; (ii) sledi predstavitev mer toènosti za napovedi posameznih komponent BDP po izdatkovni metodi, ki jih v svojih poroèilih objavljajo razliène institucije; (iii) v tretjem delu predstavljamo mere toènosti za napovedi posameznih komponent BDP po proizvodni metodi, ki jih pripravljamo na UMAR³; (iv) v èetrtem delu pa so predstavljene mere toènosti za napovedi nekaterih ad-hoc izbranih spremenljivk. V sklepu so povzete glavne ugotovitve.

3 Ker je UMAR institucija, ki BDP napoveduje tudi po proizvodni strani, primerjava z ostalimi institucijami ni možna.

11

Delovni zvezek 13/2005 UMAR

Analiza uspešnosti napovedi UMAR Koncept preverjanja uspešnosti pri napovedovanju

2 Koncept preverjanja uspešnosti pri napovedovanju

Napovedovanje gospodarskih gibanj je eksplicitno povezano z odloèanjem

– tako na makro kot na mikro ravni – v razmerah negotovosti. Razlogi za projekcije prihodnjih gospodarskih gibanj so razlièni⁴, v splošnem pa velja, da napovedi služijo za nekakšno “usmerjanje” ekonomskih subjektov pri odloèanju. Napovedi prihodnjih gibanj so namreè kljuèni input pri oblikovanju prièakovanj in sprejemanju odloèitev ekonomskih agentov. Tako na primer vlada uporablja napovedi gospodarskih gibanj kot podlago pri pripravi proraèuna, za ocenjevanje vzdržnosti javnih financ, kot podlago za sprejemanje razliènih ukrepov ekonomskih politik ipd.

Na drugi strani pa privatni sektor upošteva napovedi gospodarskih gibanj pri naèrtovanju bodoèih denarnih tokov, pri odloèanju o investicijah, pri odloèanju o vstopu na nove trge ipd. Napovedi so torej podlaga za odloèanje – tako na makro kot tudi na mikro ravni – v razmerah negotovosti.

Napovedovanje prihodnosti je vedno tvegan posel. Zaradi številnih omejitev, s katerimi se napovedovalci sooèajo, pravilnih napovedi po definiciji ni. Pri napovedovanju gibanja ekonomskih spremenljivk se napovedovalci sreèujejo s

številnimi omejitvami. Le-te lahko razdelimo v razliène skupine. Tako prva vrsta omejitev izhaja iz razpoložljivosti podatkov, pri èemer imajo napovedovalci obièajno na voljo podatke iz razliènih virov, med katerimi je potrebno doloèiti, kateri izmed njih predstavljajo relevantne informacije za oblikovanje napovedi. Nemalokrat je podatke iz razliènih virov potrebno kombinirati oziroma celo zbirati (pri èemer so zmožnosti njihovega zbiranja definirane tako s èasovnega kot stroškovnega vidika).

Naslednja omejitev, ki prav tako izhaja iz samih podatkov je, da se le-ti s èasom spreminjajo: podatki glede gibanja ekonomskih spremenljivk so v èasu oblikovanja napovedi preliminarni (tako imenovane prve statistiène ocene) in so v kasnejšem obdobju zaradi novo pridobljenih informacij podvrženi reviziji.⁵ Na drugi strani pa se podatkovna osnova s èasom spreminja tudi zaradi izboljševanja in prilagajanja metodologije razliènim mednarodnim standardom. Poleg tega se tisti, ki napovedu- jejo, subjektivno odloèajo o tem, na kateri teoriji sloni njihova analiza in katere metode (statistiène in/ali ekonometriène) so v posameznem primeru bolj smiselne.

Pomembno je pravilno sporoèanje napovedi javnosti, kar vkljuèuje tako razlago osnovnih napovedi kot oblikovanje alternativnih scenarijev. Glede na to, da na eni strani dejanja ekonomskih subjektov temeljijo na napovedih gospodar- skih gibanj, na drugi strani pa se napovedovalci pri napovedovanju sooèajo s številnimi omejitvami, je pomembno, da napovedovalci poskrbijo, da uporabniki njihove napovedi pravilno razumejo. Institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem, ne samo da ob vsaki spremembi napovedi pojasnjujejo razloge za spremembe, temveè v zadnjem èasu ob osnovnih napovedih objavljajo alternativne scenarije⁶, katerih namen je obièajno prikazati potencialno višja tveganja v gospodarstvu, do katerih bi prišlo, èe bi se ena ali veè osnovnih predpostavk bistveno spremenilo v negativno smer.

Poleg tega tuje institucije ob osnovnih napovedih in alternativnih scenarijih redno ocenjujejo tudi svojo uspešnost pri napovedovanju. Namen spremljanja

4 Že samo zaradi tega se lahko napovedi razliènih napovedovalcev precej razlikujejo.

5 Prve revizije realne stopnje gospodarske rasti obièajno niso visoke, vendar pa v naslednjih revizijah prihaja do veèjih sprememb.

Praviloma so še pomembnejše razlike v revizijah podatkov za posamezne komponente BDP.

6 Od leta 2002 alternativne scenarije v svojih poroèilih objavlja tudi UMAR.

Napovedi služijo za “usmerjanje”

ekonomskih subjektov pri odloèanju v razmerah negotovosti

Zaradi razliènih omejitev

pravilnih napovedi po definiciji ni

Obrazložitve so pogoj za pra- vilno interpre- tacijo napovedi in razumevanje tveganja nji- hove uresni- èitve

Namen prever-

janja uspešnosti

napovedi je

sporoèanje jav-

nosti, v kolikšni

meri napovedi

odstopajo od

dejanskih gibanj

v nekem izbra-

nem obdobju

12 ^UMAR Delovni zvezek 13/2005 Analiza uspešnosti napovedi UMAR

Koncept preverjanja uspešnosti pri napovedovanju

toènosti napovedi je predvsem sporoèanje javnosti, v kolikšni meri so napovedi odstopale od realizacije, ne samo v predhodnem letu, temveè v nekem daljšem èasovnem obdobju. Relativno višja uspešnost pri napovedih v preteklem letu namreè ni nikakršno zagotovilo, da bo napoved doloèene institucije tudi v tekoèem in/ali prihodnjem letu najbolj uspešna. Vsekakor pa je v literaturi na voljo veè kazalcev, s katerimi je mogoèe prikazovati in primerjati uspešnost napovedovanja med razliènimi institucijami v nekem daljšem obdobju. Pri tem je za pravilno interpretacijo uspešnosti napovedi potrebno vedeti, na kakšni predpostavki glede oblike funkcije izgube temelji ocena uspešnosti ter razumeti razliko med pogojnimi in nepogojnimi napovedmi, ki je v osnovi v tem, da so pogojne napovedi pravilne le ob doloèenih predpostavkah.

Napovedi gospodarskih gibanj so pogojne napovedi, vendar jih pri analizi uspešnosti iz praktiènih razlogov jemljemo kot nepogojne napovedi. Eden izmed naèinov za preverjanje toènosti napovedi je primerjava napovedi z dejanskim ekonomskim izidom (realizacijo). Takšen pristop je popolnoma pravilen samo v primeru, ko imamo opravka z nepogojnimi napovedmi. Napovedi ekonomskih spremenljivk so po definiciji pogojne napovedi, saj so oblikovane na osnovi doloèenih predpostavk.⁷ Poleg tega analiza uspešnosti napovedi sloni na predpostavki, da napovedi nimajo vpliva na realizacijo, kar pa za napovedi gospodarskih gibanj ne moremo trditi.⁸ V primeru napovedovanja s pomoèjo modela je sicer mogoèa tudi razèlenitev napake v napovedi na posamezne komponente. Takšna razèlenitev bi lahko bila na primer razèlenitev napake v napovedi na del napake zaradi napaènih predpostavk o eksogenih vrednostih spremenljivk, na del napake zaradi drugaènih ekonomskih ukrepov od predvidenih, na del napake, ki izhaja iz napaène specifikacije modela, na del napake, ki izhaja iz kasnejše revizije podatkov in na del napake, ki jo predstavljajo napaèna ekspertna mnenja. Za razliko od napovedovanja s pomoèjo modela, pa je v primeru napovedovanja na podlagi ekspertnih mnenj, razèlenitev napake v napovedi na posamezne komponente nemogoèa. Ker poleg tega najveèkrat ne moremo preveriti, kakšen vpliv imajo na odstopanje napovedi od realizacije spremenjene vhodne predpostavke in kakšen vpliv ima nanje sprememba obnašanja ekonomskih subjektov kot posledica same napovedi, iz praktiènih razlogov napovedi gospodarskih gibanj jemljemo kot nepogojne napovedi, ki nimajo vpliva na realizacijo.

Ekonomski subjekti (uporabniki napovedi) imajo razliène oblike funkcije izgube. Iz tega sledi, da imajo razliène tudi kriterije za ocenjevanje toènosti napovedi. Razlièni uporabniki napovedi imajo razliène interese, zato drugaèe

“vrednotijo” pozitivna oziroma negativna odstopanja napovedi od realizacij. Pravimo, da so njihove funkcije izgube asimetriène. Za vlado (ko je njen cilj doseganje ciljne višine proraèunskega primanjkljaja) se asimetriènost kaže v višji “kazni” za precenjene in nižji “kazni” za podcenjene napovedi tako gospodarske rasti kot inflacije. V nasprotju s funkcijo izgube za vlado pa naj bi se asimetriènost funkcije izgube monetarnih oblasti (katerih prvi cilj je stabilnost cen) kazala v višji “kazni”

za podcenjene in nižji “kazni” za precenjene napovedi gospodarske rasti in inflacije.

Razlièni uporabniki napovedi imajo torej razliène funkcije izgube, zato je pri ocenjevanju toènosti napovedi potrebno upoštevati posamezne funkcije izgube.⁹

7 Takšne predpostavke so na primer predpostavke o mednarodnem okolju ali na primer omejitve doloèenim politikam v EU in v Sloveniji.

8 Primer napovedi, ki nima vpliva na realizacijo, je vremenska napoved (objava vremenske napovedi v informativni oddaji z nièemer ne vpliva na to, kakšno bo vreme naslednji dan).

9 Asimetriènost funkcije izgube se ne kaže samo glede smeri odstopanja napovedi od realizacije, temveè tudi glede èasovnega trenutka zaznavanja gospodarskega preobrata. Za vlado na primer prepozna ugotovitev zaèetka recesije pomeni veèje gospodarske in politiène stroške kot pa prepozno zaznavanje ponovne gospodarske pospešitve.

Pogojne in nepogojne napovedi ter napake v napovedi

Kriteriji za

ocenjevanje

toènosti

napovedi so

odvisni od

izbrane oblike

funkcije

izgube

13

Delovni zvezek 13/2005 UMAR

Analiza uspešnosti napovedi UMAR Koncept preverjanja uspešnosti pri napovedovanju

Kriteriji za ocenjevanje uspešnosti napovedi v praksi temeljijo na predpo- stavki simetriène funkcije izgube. Za neodvisne napovedovalce (v to kategorijo se uvršèamo tudi sami) je znaèilno, da želijo producirati èimbolj “pravilne” napovedi, to je napovedi, ki so èim bližje dejanskim vrednostim napovedovane spremenljivke.

Pozitivne in negativne napake imajo zanje enako težo, kar implicira simetrièno funkcijo izgube. Poleg tega velja, da bi se zaradi heterogenosti funkcij izgube diskusija o toènosti napovedi najverjetneje sprevrgla v diskusijo o tem, kakšno obliko ima funkcija izgube za posamezne snovalce ekonomskih politik. Prav tako je zelo malo znanega o statistiènih znaèilnostih napak v napovedih, ocenjenih na podlagi asimetriènih funkcij izgube (za podrobnejšo diskusijo glej na primer Don (2002).

Zaradi teh razlogov se v praksi obièajno uporablja predpostavko simetriène funkcije izgube in jo v nadaljevanju privzemamo tudi mi.

V analizi uspešnosti napovedi

predpostavljamo

simetrièno

funkcijo izgube

14 ^UMAR Delovni zvezek 13/2005 Analiza uspešnosti napovedi UMAR Podatkovna osnova

3 Podatkovna osnova

Analiza se nanaša na ugotavljanje toènosti štirih vrst napovedi, in sicer na ugotavljanje toènosti pomladanske napovedi za tekoèe leto, pomladanske napovedi za prihodnje leto, jesenske napovedi za tekoèe leto in jesenske napovedi za prihodnje leto. Pri tem velja, da so v èasu napovedovanja za tekoèe leto nekatere informacije o gospodarskih gibanjih v tekoèem letu že dostopne, medtem ko pri napovedovanju za prihodnje leto takšnih informacij nimamo. Razlike med jesenskimi in pomladanskimi napovedmi izhajajo iz dodatnih informacij, ki jih med letom pridobimo.

Tako napaka v napovedi za tekoèe leto odraža razliko med napovedjo, ki jo oblikujemo na osnovi že dostopnih informacij o gibanjih v letu, za katerega napovedujemo, in realizacijo za isto leto. Napaka v napovedi za prihodnje leto pa odraža razliko med napovedjo, ki jo oblikujemo v odsotnosti informacij o gibanjih za obravnavano leto, in realizacijo za isto leto. Napovedi za prihodnje leto so zato oblikovane ob višji stopnji negotovosti, zato lahko prièakujemo manjšo natanènost. V analizi je kot realizacija obravnavana vrednost, kakršno prviè – takoj, ko je mogoèe – objavi uradna statistika kot svojo predhodno oceno (tako imenovana prva letna ocena, sestavljena na podlagi kvartalnih podatkov).

Prvi del analize zajema ugotavljanje uspešnosti napovedi kljuènih gospodar- skih kategorij, to je gospodarske rasti in inflacije. Na oba agregata se obièajno nanašajo tudi analize uspešnosti napovedi, ki jih pripravljajo tuje institucije¹⁰, saj sta bistvenega pomena za pripravo stabilnih proraèunskih projekcij, hkrati pa jima tudi javnost namenja najveèjo pozornost. Pri tem prikazujemo toènost napovedi tako za realno kot nominalno stopnjo gospodarske rasti, uspešnost napovedovanja inflacije pa prikazujemo tako za povpreèno inflacijo kot za medletno inflacijo.

Drugi del zajema analizo uspešnosti napovedi najpomembnejših spremenljivk, ki jih napovedujemo po izdatkovni strani bruto domaèega proizvoda. V procesu napovedovanja za vse spremenljivke napovedujemo neposredno realne stopnje rasti, izjema je le državna potrošnja, pri kateri pri napovedih realne stopnje rasti izhajamo iz predhodno napovedane nominalne stopnje rasti. Zato v analizi za vse spremenljivke prikazujemo toènost napovedi realnih stopenj rasti, za državno potrošnjo pa tudi toènost napovedi nominalne stopnje rasti.

Tretji del analize zajema spremenljivke, ki jih napovedujemo po proizvodni strani BDP. V analizo vse spremenljivke vstopajo kot realne stopnje rasti.

Sledi èetrti del, v katerem prikazujemo oceno uspešnosti napovedi za ad-hoc izbrane spremenljivke, to je stopnjo rasti bruto plaè na zaposlenega, zaposlenost po statistiki nacionalnih raèunov (SNA), stopnjo registrirane brezposelnosti in stopnjo brezposelnosti po ILO.

10 Glej na primer Keereman (2002, 2003), Lenain, Baumgartner (2002), Van Welzenis (2002).

V analizi preverjamo toènost štirih vrst napovedi razliènih ekonomskih kategorij:

napovedi gospodarske rasti in inflacije, napovedi spre- menljivk, ki jih napovedujemo po izdatkovni strani BDP, napovedi

spremenljivk, ki

jih napovedujemo

po proizvodni

strani BDP ter

napovedi

nekaterih ad-

hoc izbranih

spremenljivk

15

Delovni zvezek 13/2005 UMAR

Analiza uspešnosti napovedi UMAR Mere za ocenjevanje uspeštnosti napovedi

4 Mere za ocenjevanje uspešnosti napovedi

Vse napovedi primerjamo s prvo, hitro statistièno oceno obravnavanih ekonomskih spremenljivk, to je z letno oceno, sestavljeno na osnovi kvartalnih podatkov. Napaka je pri tem definirana kot razlika med dejansko vrednostjo oziroma realizacijo in napovedano vrednostjo. Negativne vrednosti pomenijo precenitev, pozitivne vrednosti pa podcenitev dejanskih gibanj.

t t

t R P

E = − 1.

2.

Pri tem simboli pomenijo:

• _Et ... napaka pri napovedi za tekoèe leto;

• _Et+1 ... napaka pri napovedi za prihodnje leto;

• _Pt ... napoved za tekoèe leto;

• _Pt+1 ... napoved za prihodnje leto;

• _Rt ... realizacija v tekoèem letu;

• _Rt ... realizacija v prihodnjem letu.

Povpreèna napaka (ME) kaže, ali imajo napovedi tendenco sistematiènega odstopanja od realizacije. Povpreèna napaka (aritmetièno povpreèje napak) pove, za koliko v povpreèju odstopa napovedana vrednost obravnavane spremenljivke od njene realizirane vrednosti. Napoved je pristranska, kadar sistematièno precenjuje ali podcenjuje dejansko vrednost spremenljivke. Èe se napake enakomerno porazde- ljujejo v pozitivno in negativno smer, potem je povpreèna vrednost napake blizu niè.

Pri izraèunavanju povpreène vrednosti napak se napake s pozitivnim in negativnim predzna-kom izravnavajo. Pozitiven (negativen) predznak kaže, da imajo napovedi tendenco podcenjevanja (precenjevanja) dejanskih dogajanj.

3.

Pri tem simboli pomenijo:

• ME ... povpreèna napaka (angl. mean error).

Toènost napovedi izražamo z dvema merama, in sicer s povpreèno absolutno napako (MAE) in korenom povpreène kvadratne napake (RMSE). Pri obeh kazalcih gre za povpreèje absolutnih napak, kjer predznak ni pomemben. Razlika med njima je, da pri izraèunavanju povpreène absolutne napake vsem napakam pripišemo enako težo, medtem ko pri korenu povpreène kvadratne napake upoštevamo, da so veèje napake v napovedih manj zaželene.

4.

5.

1 1

1 + +

+ = t − t

t R P

E

( )

∑

⋅

= ^T

t

t

t P

T R ME

1

1

( )

∑

⋅

= ^T

t

t

t P

T R MAE

1

| 1 |

( )

∑

⋅

= ^T

t

t

t P

T R MSE

1

1 2

Kot realizacijo jemljemo prvo letno statistièno oceno, sestav- ljeno na osnovi kvartalnih podatkov

Povpreèna napaka kaže tendence sistematiènega odstopanja napovedi od realizacije v pozitivno oziroma

negativno smer

Toènost napo- vedi izražamo z dvema merama:

s povpreèno

absolutno napa-

ko in korenom

povpreène

kvadratne

napake

16 ^UMAR Delovni zvezek 13/2005 Analiza uspešnosti napovedi UMAR Mere za ocenjevanje uspeštnosti napovedi

6.

Pri tem simboli pomenijo:

• MAE ... povpreèna absolutna napaka (angl. mean absolute error);

• MSE ... povpreèna kvadratna napaka (angl. mean squared error);

• RMSE ... kvadratni koren povpreène kvadratne napake (angl. root mean squared error).

Za neposredno primerjavo ocen uspešnosti napovedi za razliène spremenljivke oziroma države je primernejša uporaba standardiziranih mer toènosti. V praksi so nekatere ekonomske spremenljivke bolj (manj) variabilne, zato jih je težje (lažje) napovedovati. Neposredna primerjava kazalcev, izraèunanih za razliène spremen- ljivke, bi lahko vodila do napaènih sklepov, zato smo se odloèili za prikaz in predvsem razlago standardiziranih kazalcev toènosti napovedi. Le-te izraèunamo tako, da kazalec (povpreèno absolutno napako oziroma koren povpreène kvadratne napake) delimo s standardnim odklonom realiziranih vrednosti obravnavane spremenljivke (sd).

( )

∑

−

⋅

=

= ^T

t

t

t P

T R MSE RMSE

1

1 2

Za neposredno

primerjavo

toènosti napo-

vedi jemljemo

standardizirane

mere toènosti

17

Delovni zvezek 13/2005 UMAR

Analiza uspešnosti napovedi UMAR Rezultati

5 Rezultati

V nadaljevanju prikazujemo primerjavo napak v napovedanih vrednostih posameznih spremenljivk v letu 2004, nato pa mere toènosti napovedi za posamezne spremenljivke v obdobju od 1997 do 2004¹¹ za razliène institucije¹², ki se ukvarjajo z napovedovanjem za Slovenijo.¹³ Analiza je razdeljena na štiri dele, pri èemer zaèenjamo s prikazom uspešnosti napovedi realne in nominalne gospodarske rasti ter povpreène in medletne inflacije, nadaljujemo pa s prikazom najpomembnejših spremenljivk, ki jih napovedujemo po izdatkovni strani BDP, ter spremenljivk, ki jih napovedujemo po proizvodni strani BDP. Temu sledi prikaz nekaterih ad-hoc izbranih spremenljivk.

5.1 Gospodarska rast in inflacija

5.1.1 Napake v napovedih gospodarske rasti za leto 2004

Za leto 2004 so vse institucije realno gospodarsko rast podcenile. Napake v napovedih jeseni 2003 so bile na intervalu med 0,7 in 1,6 odstotne toèke, medtem ko so bile napake v napovedih za tekoèe leto spomladi 2004 na intervalu med 1,0 in 1,5 odstotne toèke. Na UMAR smo spomladi 2004 ohranili jeseni 2003 napovedano 3,6-odstotno realno stopnjo rasti BDP in s tem dejansko stopnjo rasti podcenili za 1,0 odstotne toèke oz. za 22 %. Pri jesenski napovedi slovenske gospodarske rasti za prihodnje leto je bil boljši od UMAR le WIIW (ki je gospodarsko rast podcenil za 0,7 odstotne toèke), medtem ko je bila napoved UMAR za tekoèe leto v primerjavi z napovedmi ostalih institucij najboljša. Pri spomladanski napovedi za prihodnje leto se napake gibljejo na intervalu med 0,6 in 0,9 odstotne toèke. Razlike v napakah med institucijami so majhne, posebej med slovenskimi institucijami so razlike pri tej napovedi zanemarljive (glej tabelo 1).

Slika 1 prikazuje pomladanske in jesenske napovedi realne gospodarske rasti za tekoèe leto, ki jih pripravlja UMAR. Primerjava napovedi z realizacijo kaže, da jesenske napovedi, ko imamo na voljo veè informacij, praviloma popravimo v pravi smeri. Pri tem so popravki napovedi veèinoma premajhni, izjemoma so bile napovedi preveè popravljene (sicer pa v pravi smeri) le v letih 1997 in 2000.

11 Za nekatere spremenljivke je izbrano obdobje krajše (na primer za potrošnjo, inflacijo), bodisi zaradi dejstva, da smo te spremenljivke zaèeli objavljati kasneje, bodisi zaradi primerjave z ostalimi institucijami. Mere toènosti, izraèunane za kratko obdobje (treh ali štirih let), so zato zgolj informativnega (!) znaèaja, saj je dolga èasovna vrsta predpogoj za zanesljivo sklepanje na podlagi izraèunanih kazalcev.

12 Mere toènosti so izraèunane le za institucije, za katere je bilo mogoèe dobiti celotno serijo podatkov o napovedih posameznih spremenljivk v zadnjih letih.

13 Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije (SKEP), Banka Slovenije (BS), Evropska komisija (EC), Mednarodni denarni sklad (IMF), Inštitut za mednarodne ekonomske analize na Dunaju (WIIW).

Za leto 2004 so vse institucije realno

gospodarsko rast podcenile

Praviloma

UMAR napovedi

gospodarske

rasti jeseni

popravi v pravi

smeri

18 ^UMAR Delovni zvezek 13/2005 Analiza uspešnosti napovedi UMAR Rezultati

Slika 1: Pomladanske in jesenske napovedi UMAR za tekoèe leto ter realizirane realne stopnje rasti BDP v obdobju od 1997 do 2004

Vir:Pomladansko poroèilo (razliène številke). Ljubljanja: UMAR; Jesensko poroèilo (razliène številke). Ljubljanja: UMAR.

Opombe: glej tabelo 1.

2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0 5,5

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Stopnje rasti, v %

REALIZACIJA Pomladanska napov ed za tekoèe leto Jesenska napov ed za tekoèe leto

: 1 a l e b a

T Napakevnapovedihrealnegospodarskerastizaleto2004

o t e l e č o k e t a z d e v o p a n a k s n a d a l m o

P Jesenskanapovedzatekočeleto

% v d e v o p a

N Napakavo.t. Napakav% Napovedv% Napakavo.t. Napakav% a

ji c a z il a e

R 4,6 4,6

R A M

U 3,6 1,0 22 4,0 0,6 13

P E K

S 3,5 1,1 24 3,9 0,7 15

S

B 3,1 1,5 33 3,8 0,8 17

F M

I 3,5 1,1 24 3,9 0,7 15

C

E 3,2 1,4 30 4,0 0,6 13

W II

W - 3,8 0,8 17

o t e l e j n d o h i r p a z d e v o p a n a k s n a d a l m o

P Jesenskanapovedzaprihodnjeleto

% v d e v o p a

N Napakavo.t. Napakav% Napovedv% Napakavo.t. Napakav% a

ji c a z il a e

R 4,6 4,6

R A M

U 3,9 0,7 15 3,6 1,0 22

P E K

S 4,0 0,6 13 3,5 1,1 24

S

B 3,9 0,7 15 3,2 1,4 30

F M

I 3,8 0,8 17 3,0 1,6 35

C

E 3,7 0,9 20 3,1 1,5 33

W II

W - 3,9 0.7 15

i r i V :

; R A M U : a j n a jl b u j L . ) e k li v e t š e n č il z a r ( o li č o r o p o k s n a d a l m o P

; R A M U : a j n a jl b u j L . ) e k li v e t š e n č il z a r ( o li č o r o p o k s n e s e J

; P E K S , S Z G : a n a jl b u j L . ) e k li v e t š e n č il z a r ( a j n a b i g a n r u t k n u j n o K

; S B : a n a jl b u j L . ) e k li v e t š e n č il z a r ( e k it il o p e n r a n e d v e ti r e m s u h i n č o r o k t a r k e j n a v e č i n s e r U

; S B : a n a jl b u j L . ) e k li v e t š e n č il z a r ( i k it il o p i n r a n e d o o li č o r o P

; F M I : n o t h g n i h s a W , ) e k li v e t š e n č il z a r ( k o o lt u O c i m o n o c E d lr o W

; C E :j l e s u r B . ) e k li v e t š e n č il z a r ( s e ir t n u o C e t a d i d n a C e h t r o f s t s a c e r o F c i m o n o c E

; C E :j l e s u r B . ) e k li v e t š e n č il z a r ( s t s a c e r o F c i m o n o c E

; W II W :j a n u D . ) e k li v e t š e n č il z a r ( t r o p e R y l h t n o M e t u ti t s n I a n n e i V

. R A M U i n u č a r z i

e b m o p

O :

a v r p a n a v o n e m i o k a t ( o n e c o o n d o h d e r p o j o v s t o k a k it s it a t s a n d a r u i v a j b o - e č o g o m e j o k ,j o k a t - č i v r p o n š r k a k ,t s o n d e r v a n a v a n v a r b o e j a ji c a z il a e r t o K

. ) v o k t a d o p h i n l a t r a v k i g a l d o p a n a n e jl v a t s e s , a n e c o a n t e l

. a k č o t a n t o t s d o - .t . o

19

Delovni zvezek 13/2005 UMAR

Analiza uspešnosti napovedi UMAR Rezultati

5.1.1.2 Napake v napovedih nominalne gospodarske rasti za leto 2004 Napovedi nominalnega bruto domaèega proizvoda objavljamo le na UMAR.

V primerjavi z realno gospodarsko rastjo nominalno gospodarsko rast napovedujemo bolje. Jeseni 2003 smo jo precenili za 0,3 odstotne toèke (oz. za 3 %), spomladi 2004 pa smo jo podcenili za 0,5 odstotne toèke (oz. za 6 %). Pri spomladanski napovedi za prihodnje leto smo nominalno rast precenili za 0,6 odstotne toèke oz. za 8 % (glej tabelo 2).

5.1.2 Povpreène napake napovedi gospodarske rasti za obdobje od leta 1997 do 2004

Povpreène napake napovedi gospodarske rasti veèinoma zavzemajo vrednosti blizu niè, kar pomeni, da v obravnavanem obdobju ni prisotno veèje sistematièno precenjevanje ali podcenjevanje gospodarske rasti. Pri pomladanskih napovedih realne gospodarske rasti za tekoèe leto, ki jih pripravljajo UMAR, SKEP in IMF, ni prisotne tendence precenjevanja ali podcenjevanja dejanskih gibanj, medtem ko je pri pomladanskih napovedih UMAR in IMF za prihodnje leto prisotna rahla tendenca precenjevanja.¹⁴ Pri napovedih nominalne gospodarske rasti, ki jih pripravlja UMAR, je – razen pri pomladanskih napovedih za tekoèe leto – prisotna rahla tendenca podcenjevanja (glej tabeli 3 in 4).

5.1.3 Mere toènosti napovedi gospodarske rasti za obdobje od leta 1997 do 2004

Standardizirane mere toènosti napovedi gospodarske rasti zavzemajo vrednosti na intervalu med 0,5 in 1,2. Standardizirane mere toènosti napovedi realne gospo- darske rasti zavzemajo vrednosti na intervalu med 0,5 in 0,95. Pri tem navzgor od- stopajo vrednosti standardiziranih mer toènosti napovedi, ki jih spomladi za prihodnje leto pripravlja UMAR (1,1 in 1,2), ter vrednosti standardiziranih mer toènosti napovedi, ki jih jeseni za prihodnje leto pripravljata SKEP (1,0 in 1,1) in IMF (1,1 in 1,2).

Nasprotno pa so relativne mere toènosti napovedi nominalne gospodarske rasti, ki jih pripravlja UMAR, precej nižje in znašajo okoli 0,5 (glej tabeli 3 in 4).

14 Za Banko Slovenije in Evropsko komisijo je – ne glede na izraèunane vrednosti - število podatkov premajhno, da bi lahko sklepali o sistematiènem odstopanju napovedi v katerokoli smer.

Nominalno stopnjo gospo- darske rasti napoveduje le na UMAR

Pri napovedih gospodarske rasti sistema- tièna odstopa- nja napovedi od realizacije niso prisotna

Veèina

standardiziranih mer toènosti zavzema

vrednosti pod 1

: 2 a l e b a

T Napakevnapovedihnominalnegospodarskerastizaleto2004

o t e l e č o k e t a z d e v o p a n a k s n a d a l m o

P Jesenskanapovedzatekočeleto

% v d e v o p a

N Napakavo.t. Napakav% Napovedv% Napakavo.t. Napakav% a

ji c a z il a e

R 7,7 7,7

R A M

U 7,2 0,5 6 7,0 0,7 9

o t e l e j n d o h i r p a z d e v o p a n a k s n a d a l m o

P Jesenskanapovedzaprihodnjeleto

% v d e v o p a

N Napakavo.t. Napakav% Napovedv% Napakavo.t. Napakav% a

ji c a z il a e

R 7,7 7,7

R A M

U 8,3 -0,6 -8 8,0 -0,3 -3

i r i V :

; R A M U : a j n a jl b u j L . ) e k li v e t š e n č il z a r ( o li č o r o p o k s n a d a l m o P

; R A M U : a j n a jl b u j L . ) e k li v e t š e n č il z a r ( o li č o r o p o k s n e s e J

. R A M U i n u č a r z i

e b m o p

O :glejtabelo1.