David Ivančič

(1)

U

NIVERZA V

L

JUBLJANI

F

AKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

Ljubljana, 2021

DIPLOMSKO DELO

David Ivančič

(2)

(3)

U

NIVERZA V

L

JUBLJANI

F

AKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

Ljubljana, 2021

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE TEHNIŠKA VARNOST

Varnostni vidiki pri organizaciji rally dirk

DIPLOMSKO DELO

David Ivančič

M

ENTOR

: Izr. prof. dr. Simon Schnabl

(4)

(5)

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega/magistrskega dela

Spodaj podpisani David Ivančič sem avtor diplomskega dela z naslovom: Varnostni vidiki pri organizaciji rally dirk.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je diplomsko delo rezultat mojega raziskovalnega dela pod mentorstvom izr. prof. dr.

Simon Schnabl

• sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem diplomskem delu, navedena oziroma citirana v skladu z navodili;

• se zavedam, da je plagiatorstvo, v katerem so tuje misli oziroma ideje predstavljene kot moje lastne, kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah – uradno prečiščeno besedilo (ZASP-UPB3) (Ur. list RS, št. 16/2007);

• sem poskrbel za slovnično in oblikovno korektnost diplomskega dela;

• je elektronska oblika diplomskega dela identična tiskani obliki diplomskega dela.

V Ljubljani, 1.9.2021 Podpis avtorja:

(6)

(7)

ZAHVALA

Zahvalil bi se rad v prvi vrsti mentorju izr. prof. dr. Simonu Schnablu za nasvete in pomoč pri izdelavi in urejanju diplomskega dela.

V nadaljevanju bi se rad zahvalil organizatorjem Rally Železniki, ki so mi omogočili, da sem lahko videl organizacijsko izvedbo rallya v praksi. Zahvala gre tudi vsakemu vozniku in sovozniku posebej, ki so mi na podlagi intervjujev pomagali orisati dirkaški vikend iz njihove perspektive. Pri zahvali ne smem pozabiti omeniti tudi celotne tehnične komisije, ki mi je tekom dirkaškega vikenda v Železnikih pomagala pri razumevanju varnnostnih elementov dirkalnika in varnostne opreme dirkača. Največja zahvala pa gre mojima najboljšima kolegoma, prvaku v Yugo pokalu Robertu Kresniku in sovozniku Janu Niku Jesenovcu pri moralni spodbudi med pridobivanjem virov in kasneje med samim pisanjem diplomskega dela. Ne smem pa pozabiti omeniti tudi sošolcev, ki so me prav tako spodbujali pri pisanju dela.

Na koncu pa bi se rad zahvalil svojima staršema, ker sta mi študij omogočila in mi nudila finančno ter moralno podporo.

(8)

(9)

Kazalo vsebine

1. Uvod ... 1

2. Namen dela ... 2

3.Eksprimentalni del ... 3

3. 1 Servis ... 3

3. 2 Tehnični pregled ... 4

3.3 Cona za dolivanje goriva (refuel zone) ... 4

3.4 Varnostni načrt (safety plan) ... 5

3.5 Varnost gledalcev ... 6

3.6 Definicija nesreče ... 7

3.7 Ukrepanje športnih funkcionarjev ob nesreči ... 7

3.8 Postopek pri nesreči ... 7

3.9 Uradna vozila na rallyu ... 8

3. 9.1 Safety car (varnostni avtomobil) ... 8

3. 9. 2 Spectator safety car (“S”) – varnostni avtomobil za gledalce ... 9

3. 9. 3 000 in 00 vozilo... 9

3. 9. 4 0 (nula) vozilo (zero car) ... 9

3.9.5 Doktor (medicinska vozila) ... 10

3.9.6. Gasilci ... 11

3. 10 Vzroki za nastanek požarov na vozilih ... 11

3. 10. 1 Človeška napaka... 11

3. 10. 2. Nesreča ... 11

3. 10. 3 Puščanje sistema goriva ... 12

3. 10. 4 Okvara električnega sistema ... 12

3.10. 5 Pregrevanje katalizatorja ... 12

3.10. 6 Pregrevanje motorja ... 12

3.10. 7 Razlite tekočine ... 12

3.11 Varnostna oprema v dirkalnih vozilih ... 13

3.11. 1 Gasilni sistemi ... 13

3. 11. 2 Ročni gasilni aparat ... 13

3. 11. 3 Centralni gasilni sistem ... 13

3. 11. 4. Oddaljena aktivacija centralnega gasilnega sistema ... 15

(10)

3. 11. 5 Mehanska aktivacija centralega gasilnega sistema ... 15

3. 11. 6. Električna aktivacija centralnega gasilnega sistema ... 16

3.11. 7 Namestitev centralnega gasilnega sistema... 17

3. 11. 8 Varnostni rezervoar ... 18

3. 11. 9 Namestitev varnostnega rezervoarja ... 19

3. 11. 10 Vzdrževanje varnostnega rezervoarja ... 20

3. 11. 11 Požarna stena in tla ... 20

3. 11. 12 Varnostni pasovi ... 21

3. 11. 12 Varnostna kletka ... 21

3. 11. 13 Sedeži... 23

3. 12 Osebna varovalna oprema dirkača ... 23

3. 12. 1 Zaščitna čelada ... 23

3. 12. 2 Spona za glavo (FHR/HANS) ... 24

3. 12. 3 Kombinezon ... 25

3. 12. 4 Zaščitne rokavice... 27

3. 12. 5 Spodnje perilo in nogavice ... 28

3. 12. 6 Podkapa/maska za obraz ... 28

3. 12. 7 Čevlji ... 28

4. Razprava ... 29

4. 1 V uporabi je veliko število varnostne opreme. Za varnost ... 29

dirkačev v dirkalniku v prvem primeru skrbi zasnova samega... 29

kokpita, saj je v dirkalnik nameščena varnostna kletka ... 29

4. 2 Za gašenje začetnih požarov mora biti v dirkalniku nameščen le ročni gasilni aparat na prah ... 29

4. 3 Poškodbe so pogostejše med gledalci, kakor med dirkači. Najpogosteje se zgodi, da dirkači tudi v primeru hujše nesreče vozilo zapustijo nepoškodovani. ... 30

4. 4 Dirkalnik lahko na dirki zagori. Možni vzroki za nastanek požara na dirkalniku so lahko človeška napaka, nesreča, puščanje v sistemu goriva, pregrevanje katalizatorja, razlitje tekočin in pregrevanje motorja. ... 30

10. Zaključek ... 31

6. Literatura ... 32

7. Dodatek ... 35

7. 1 Razlaga pojmov ... 35

7. 1. 1. Limitni indeks kisika ... 35

(11)

(12)

Kazalo tabel

Tabela 1: Postavitev trakov v odvisnosti od hitrosti in oddaljenosti od roba vozišča [12]

………..6

Kazalo slik Slika 1: Shema nevarnih delov proge, ki so prepovedani za gledalce [13]. ... 6

Slika 2: Tabla “PREPOVEDANO ZA GLEDALCE” oziroma “NO-GO AREAS” [13]. 7 Slika 3: Sestavni elementi centralnega gasilnega sistema [24] ... 14

Slika 4: Ročaj za mehansko aktivacijo gasilnega sistema [27]... 16

Slika 5: Shema poteka elektronske aktivacije gasilnega sistema [27] ... 17

Slika 6: Shema možnih lokacij za namestitev šob v kokpit dirkalnika [26] ... 17

Slika 7: Shema možnih lokacij za namestitev šob v motorni del dirkalnika [26] ... 18

Slika 8: Pena v varnostnem rezervoarju [29] ... 19

Slika 9: Mehur varnostnega rezervoarja [30] ... 19

Slika 10: Ohišje varnostnega rezervoarja [31] ... 20

Slika 11: Požarna stena v dirkalniku [34] ... 21

Slika 12: Pogled na varnostno kletko z zadnjega dela vozila [36] ... 22

Slika 13: Negorljiva obloga [38] ... 22

Slika 14: Zaščitna čelada voznika [36] ... 24

Slika 15: Hans naprava [36] ... 24

Slika 16: Kombinezon dirkača [36] ... 25

Slika 17: Huda nesreča francoskega dirkača Formule 1 [53] ... 27

Slika 18: Zaščitne rokavice voznika [36] ... 27

Slika 19: Spodnje perilo [36] ... 27

(13)

Seznam uporabljenih kratic in simbolov

AFFF Pena, ki tvori vodni film (angl. Aqueous Film Forming Foams) AŠ2005 Zveza za avtošport Slovenije

ATT material v oblekah dirkačev (AlPO-12-TAMU) E15 bencin, zmešan z 10,5% do 15% etanola

E85 mešanica etanola in bencina na visoki ravni, ki vsebuje 51% do FHR spona za glavo (angl. Frontal Head Restraint)

FIA Mednarodna avtomobilistična zveza (fra. Federal Internationale de l Automobile)

GVC 16/25 gasilsko vozilo s cisterno

HANS podporna naprava za glavo in vrat (angl. Head and Neck Support)

HP hitrostna preizkušnja

ipd. in podobno

ISO mednarodna organizacija za standardizacijo (angl.

International Organization for Standardization) itd. in tako dalje

LED svetleča diode (angl. light-emitting diode)

LOI mejni indeks kisika (angl. Limiting oxygen index)

OK v redu (angl. oll korekt)

S varnostni avto za gledalce (angl. spectator safety car)

SCCA Ameriški klub športnih avtomobilov (angl. Sports Car Club of America)

SOS klic na pomoč (angl. save our ship)

t. j. to je

TPP zmogljivost toplotne zaščite (angl. Thermal Protective Performance) UKW ultra kratkovalna radijska komunikacija (angl. ultra short-wave radio

communication)

VN velika nagrada

(14)

(15)

Varnostni vidiki pri organizaciji rally dirk

Povzetek: Varnost dirkačev, športnih funkcionarjev in gledalcev se je skozi čas spreminjala. Če smo še pred leti lahko zabeležili ogromno smrti med gledalci ali dirkači, se je statistika v zadnjih letih znatno izboljšala. Na varnost dirkačev vpliva ogromno faktorjev, največji faktorji pa so zagotovo sestavni deli varnostne opreme v avtomobilih ter uporaba osebne varovalne opreme dirkačev. Skozi leta se je tehnologija razvijala, obenem pa so se razvijali tudi varnostni elementi. Rally spada med avto moto šport in kot vsak drugi šport je lahko nevaren vendar varnostni elementi znatno povečajo možnost preživetja ali pa vsaj zmanjšajo možnost nastanka hudih poškodb. Zaradi kompleksnosti športa sem se na začetku seznanil najprej s termini povezanimi z dirkami, nato pa z uradniki, ki jih imenujemo športni funkcionarji. Za vsakega športnega funkcionarja sem opisal njegove naloge in zadolžitve. Najpomembnejši dokument, ki je pomemben pri načrtovanju dirk je varnostni načrt – v motošportu ga imenujejo biblija med organizatorji.

Varnostni načrt določa vse nevarnosti, ki bi se lahko pripetile med izvedbo dirko, prav tako pa določa število in pozicijo uradnih oseb, ki so prisotni ob trasi hitrostne preizkušnje. Ugotavljal sem pomen nesreče na dirkah in postopke v primerih dirkaške nesreče. Najpomembnejši del pa je bil požar, pri čemer sem mogel najprej ugotoviti vzroke za nastanek požara v dirkalnikih. Za preprečevanje požara se uporabljajo naslednji varnostni elementi: gasilni aparati, centralni gasilni sistem, varnostni rezervoar, požarna stena ter obloge na varnostni kletki. Dirkače pred plameni varuje osebna oprema – podkapa, kombinezon, spodnje perilo, nogavice ter rokavice. Vsak del opreme, ki je vgrajen v vozilu ali osebna oprema dirkača mora biti izdelan po strogih navodilih FIA, obenem pa je potrebno upoštevati tudi FIA standard. Dirkač na dirki ne sme nastopiti, če vsa oprema ni homologiran. Opremo se vedno preveri pred začetkom dirke oziroma na tehničnem pregledu. Rally v Sloveniji žal ni najbolj prepoznaven šport, za kar pa obstaja cel kup dejavnikov. Diplomsko delo sem poskusil sestaviti na takšen način, da se bralcu na najboljši možen način predstavi organizacijski del, seznani z dokumenti, ki so pomembni za varno organizacijo dirk ter podrobneje spozna varnostne elemente tako dirkalnika kakor dirkača.

Ključne besede: dirkalnik, požar, oprema, nesreča

(16)

(17)

Safety aspects in organizing rally races

Abstract: The safety of racers, racing sports functionaries and observers of the sport has been changing constantly over time. If only a few years ago many deaths were recorded between racers and race fans alike, the statistics of these events happening have lowered significally. A lot of factors concerning safety must be taken into account with the races and their participants, the most prominent of which are the safety components of the cars themselves and the racers' body safety gear. Through the years as automobile technology advanced the advancement of these safety elements also played a crucial part in protecting the participants of races. Rally is a part of the auto-moto sport family and as such can be very dangerous, but the afforementioned safety elements highly increase the chances of survival or, at the very least, prevent heavy bodily injuries. Because of the complexity of the sport I first got familiar with the terminology concerning racing and then the officials we call racing sports functionaries. For every one of these functionaries I explained his role in the sport - meaning his duties and assignments. The most important document needed when planning a race is the safety document - between organisers in motosports it is called "the bible". It defines any and all dangerous events that might occur during the duration of the race, while also defining the number and position of safety personnel, who are also present during the speed test of the track. I also researched the meaning of accidents on races and the actions taken upon one occuring. The most important part though were possible fires, where I had to find out the reasons for their occurence in race cars. For fire prevention the following safety elements are used: fire extinguishers, central fire prevention systems, safety reservoirs, firewalls and the lining of the safety cages of race cars. The racers themselves are protected by their personalised safety equipment - an undercap, the racing suit itself, proper socks and proper gloves. Every piece of equipment in the car or the racers' personalised equipment must follow the rules of the FIA and meet FIA standards. A racer can't perform on a race if all equipment isn't homologated. The equipment is always checked before the race or on the vehicles' technical reviews. Rally racing sadly isn't a very recognised sport in Slovenia, having many contributing factors.

This thesis was designed in a way that could present the reader many different elements of racing in the best way possible, from the organisation part to the documents needed to safely organise these races and an in-depth insight into the personalised safety equipment of race cars and the drivers themselves.

Keywords: race car, fire, equipment, accident.

(18)

(19)

David Ivančič, Varnostni vidiki pri organizaciji rally dirk

1

1. Uvod

Rally je cestna športna prireditev s predpisano povprečno hitrostjo, ki deloma ali v celoti poteka po cestah, odprtih za normalen promet. Rally se deli na dni, odseke in etape. Posamezne etape običajno sestojijo iz hitrostnih preizkušenj (HP), ki potekajo po cestah, zaprt za normalen promet in veznih delov, ki potekajo po cestah zaprtih za normalen promet [1]. Leta 1986 se ja na dirki na Korziki smrtno ponesrečil Henri Toivonen. Njegov dirkalnik je pri visoki hitrosti zdrsnil v prepad, pri čemer je dirkalnik zajel ogenj. Sledila je silovita eksplozija. Nesreča še dandanes ni povsem pojasnjena, najverjetneje pa je bil vzrok tako hude tragične nesreče prebitje rezervoarja, ki je povzročlila eksplozijo. Po omenjeni nesreči so se varnostni standardi zelo spremenili [2]. Težava ni le v hitrosti, saj po svetu umirajo vozniki in sovozniki v bistveno počasnejših avtomobilih. Ob nezadržno razvijajoči se tehniki in varnosti, je še najbolj krhko in nepredvidljivo človeško telo, ki silovitih pojemkov in sil ob trčenjih enostavno ne prenese. Popolne varnosti tovrstni adrenalinski športi pač ne bodo nikoli ponujali. To je dejstvo, ki se ga danes zaveda vsak dirkač, ko mu štarter odšteva zadnje sekunde do začetka posamezne hitrostne preizkušnje [3]. Slovenija ima kot stičišče vzhodne in zahodne Evrope edinstveno geografsko lego. Že sloviti rally Monte Carlo je prvič obiskal naše kraje leta 1936, pozneje so bili v gosteh legendarni vzdržljivostni rallyi London-Sydney, London-Ciudad de Mexico in Sofija-Liege-Sofija. Na zgodovinski dan, 14. oktobra 1978 je prvič zaživela odmevna, mednarodno prepoznavna in prestižna avtomobilska prireditev v Sloveniji – rally Saturnus. Tovarna Saturnus je rally podprla s povsem nedvoumnim ciljem: preizkušati in promovirati avtomobilska svetila v športnih razmerah. Rally Saturnus je leta 2014 še zadnjič potekal v maju, leta 2015 so njegov termin prevzeli organizatorji relija v Velenju.

Čeprav še naprej živi evropski status slovenskega rallya, ki si ga je nekoč priboril Saturnus, je bila tradicija najbolj odmevne slovenske avtošportne prireditve s tem končana [4].

(20)

2

2. Namen dela

V diplomskem delu želim raziskati vse dejavnike ter ključne osebe, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti na dirkah.

V začetnih poglavjih predstavim elemente rallya. Sledi:

• Predstavitev varnostnega načrta,

• Definicija nesreče ter varnost gledalcev,

• Predstavitev uradnih vozil na dirki ter njihove zadolžitve in oprema vozil,

• Ugotavljanje vzrokov požarov na avtomobilih,

• Varnostna oprema vozila,

• osebna oprema posadke Cilji diplomskega dela so:

- Predstavitev rallya v Sloveniji,

- Raziskati ozadje priprav organizatorjev pred izvedbo dirke,

- Predstaviti delfinicijo nesreče na rallyu in postopki športnih funkcionarjev ob nesreči,

- Predstaviti dolžnosti uradnih vozil, ki so zadolžena za varno izpeljavo dirk in predstavitev opreme gasilskega vozila s cisterno GVC 16/25,

- Predstaviti varnostni načrt, ki je ključen dokument pri pripravi proge in varno izvedbo dirke,

- Ugotoviti vzroke za nastanek požara v avtomobilih ter načine preprečevanja, - Spoznati varnostno opremo v dirkalniku in pomen pri preprečevanju poškodb

dirkačev

- Spoznati delovanje in pomen namestitve centralnega gasilnega sistema, požarne stene ter varnostnega rezervorja, ki jih štejemo med osnovne elemente preprečevanja požara v dirkalnih vozilih.

- Spoznati materiale iz katerih so izdelana ognjeodporna oblačila dirkačev Hipoteze:

- V uporabi je veliko število različne varnostne opreme. Za varnost dirkačev v dirkalniku v prvem primeru skrbi zasnova samega kokpita, saj je v dirkalniku nameščena varnostna kletka.

- Za gašenje začetnih požarov mora biti v dirkalniku nameščen ročni gasilni aparat na prah.

- Poškodbe so pogostejše med gledalci kakor med dirkači. Najpogosteje se na dirkah zgodi, da dirkači tudi v primeru hujše nesreče vozilo zapustijo nepoškodovani.

- Dirkalnik lahko na dirki zagori. Možni vzroki za nastanek požara na dirkalniku so lahko človeška napaka, nesreča, puščanje v sistemu goriva, pregrevanje katalizatorja, razlitje tekočin in pregrevanje motorja.

(21)

3

3.Eksprimentalni del

Svoj eksperimentalni del sem kot športni funkcionar opravljal na letošnji dirki v Železnikih. Dirkaški vikend je potekal štiri dni, in sicer od četrtka 22. 7. 2021 do nedelje 25. 7. 2021. Imel sem možnost, da sem lahko skupaj z organizatorji pomagal pri postavitvi proge, na dan dirke pa sem sedel na sovoznikovem mestu v varnostnem avtomobilu vodje varnosti. V četrtek me je vodja varnosti, gospod Primož Habjan seznanil z varnostnim načrtom, ki ga bom natančneje predstavil v nadaljevanju. Sledila je postavitev proge. Pri postavitvi proge je bilo predvsem pomembno označitev ovinkov, postavitev opozorilnih tabel ter postavitev varnostnih trakov, namenjenih območju za gledalce. V sobotnem delu sem pred pričetkom prve preizkušnje opazoval delo tehnične komisije na tehničnem pregledu dirkalnih vozil, kjer sem se s pomočjo vodje tehnične komisije pod vodstvom gospoda Janeza Fleriha seznanil z varnostno opremo dirkalnika in osebno opremo dirkača. V vsakem izmed podpoglavij bom najprej natančneje predstavil elemente rallya, med katere uvrščamo servis, tehnični pregled in cono za dolivanje goriva. Sledila bo predstavitev varnostnega načrta, ki velja poleg potne knjige za eno izmed najpomembnejših dokumentov organizatorjev dogodka. Seznanil sem se tudi z FIA definicijo nesreče, ki pa je za laike morda malenkost nevsakdanja. Tekom dirkaškega vikenda je prišlo tudi do dirkaških nesreč, vendar pa noben od dirkačev na srečo ni bil poškodovan, žal pa se je zgodila nesreča v kateri je bil poškodovan gledalec. V podpoglavju nesreče bom predstavil predvsem postopke ob nesrečah in ukrepanje športnih funkcionarjev ob nesreči. Ne smemo pa niti mimo uradnih vozil, ki so prisotna na dirki. Natančneje bom predstavil vlogo varnostnega avtomobila, katerega del sem bil tudi sam skozi dirkaški vikend, prav tako pa bo predstavljeno tudi vozilo zdravnika (doktor) in gasilcev. Teden dni pred dirko sva s poveljnikom Centra za zaščito in reševanje Domžale, gospodom Matjažem Merkužičem ugotavljala vzroke za nastanek požarov v avtomobilih.

3. 1 Servis

Območje servisne cone mora biti primerne velikosti, pri čemer mora organizator zagotoviti zadosten prostor za servisiranje vozil, gibanje vozil in dostop pešcev. Tla morajo biti v servisni coni relativno enakomerno ravna, kakršne koli neravnine ali nevarnosti v območju servisnega prostora pa mora organizator dodatno zavarovati.

Začasne konstrukcije kot so tende in šotori morajo biti postavljene varno ter morajo kljubovat različnim vremenskim razmeram. Sama postavitev servisnega parka mora biti zasnovana tudi za dovoz za reševalna in gasilska vozila v nujnih primerih. V servisnih conah je vzpostavljeno varnostno območje, znotraj katerega so odstranjeni vsi viri vžiga.

Pri servisiranju ali popravilu vozila je obvezno pod tekmovalno vozilo namestiti zaščitno ponjavo, nepropustno za olje in bencin, velikosti tlorisne izmere tekmovalnega vozila plus pol metra na vsako stran. Posadka je v primeru popravila komponent vozila, ki potencialno ogrožajo okolico v servisni coni, dolžna obvestiti službujočega športnega funkcionarja v servisni coni, da le ta izvede vse postopke in ukrepe za zagotavljanje

(22)

4

varnosti v servisni coni. Vsako servisno vozilo mora imeti med obvezno opremo 6 kilogramski gasilni aparat. V delovnem času servisnega prostora mora biti gasilni aparat nameščen na dobro vidnem in lahko dostopnem mestu in ne sme biti nameščen ob posodah z lahko vnetljivimi snovmi. Uporaba kakršnihkoli žarilnih sredstev ali naprav je dovoljena le ob prisotnosti ustreznega službujočega osebja ali pa v vozilih z ustrezno opremo. Gasilne aparate se ne sme premikati z mesta, ki je določen za mesto gasilnega aparata, razen v primeru uporabe. V primeru požara je potrebno takoj obvestiti organizatorja dogodka. V primeru, da je požar uspešno pogašen, mora posadka obvestiti organizatorja o dogodku najkasneje pred odhodom iz servisne cone [5].

3. 2 Tehnični pregled

Na tehničnem pregledu mora posadka omogočiti pregled vozila s pripadajočimi dokumenti. Med pripadajoče dokumente uvrščamo tekmovalno knjižica t.j. dokument v katerem so navedeni vsi tehnični podatki vozila, FIA homologacijo vozila in njenih dodatkov ter homologacijo čelad in osebne opreme voznika in sovoznika. Tehnični pregled je namenjen splošnemu pregledu vozila (znamka, model, identifikacija vozila, skladnost vozila s skupino v kateri je prijavljen in cestno prometnimi predpisi, pregled pomembnih varnostnih elementov itd.). Če vozilo ni pripravljeno skladno s tehničnimi ali varnostnimi pravili, lahko žirija določi rok, do katerega je potrebno nepravilnosti odpraviti. V nasprotnem primeru žirija na predlog tehnične komisije posadke ne prepusti na štart rally-a. Največja pozornost se nameni pregledu osebne opreme dirkačev (največkrat so dirkačem na tehničnem pregledu zasegli dirkaške čevlje), negorljivi oblogi na varnostni kletki, varnostnim pasovom, preizkusu delovanja centralnega gasilnega sistema ter pregledu varnostnega rezervoarja. Dodatni pregled osebne opreme posadke in vozila s strani športnih funkcionarjev oziroma tehnične komisije je možen tudi kadarkoli med dirko. Neupoštevanje pravil lahko vodi tudi do izključitve posadke (tehnična nepravilnosti, neuporabna osebne opreme med hitrostno preizkušnjo) ali zavrnitve štarta na hitrostni preizkušnji (pomanjkljiva osebna oprema) [6].

3.3 Cona za dolivanje goriva (refuel zone)

Dolivanje goriva je dovoljeno samo v conah za dolivanje goriva, ki jih predvidi organizator in označi v potni knjigi. Cona za dolivanje goriva se nahaja neposredno na izhodu iz servisne cone ali na bencinski črpalki. V območju dolivanja goriva, mora organizator zagotoviti, da so tla zaščitena s ponjavo katera ima vpojni zgornji del in neprepustni spodnji del. Cone za dolivanje goriva so označene z modrim simbolom ročke za gorivo. Znotraj con je dovoljeno samo dolivanje goriva, med katerim mora biti motor vozila ugasnjen, posadka pa izven vozila oziroma v njem, vendar pa ne sme biti pripeta z varnostnimi pasovi. Dolivanje goriva lahko opravljata največ dva člana ekipe, ki morata biti oblečena v oblačila katera ščitijo pred ognjem (natančneje bodo oblačila predstavljena v naslednjih podpoglavjih). Člana ekipe, ki točita gorivo v vozilo morata poleg ognjevarne obleke nositi še zaščitne rokavice in zaščitna očala. Če motorja nato ne moremo zagnati, je vozilo dovoljeno poriniti izven cone za dolivanje goriva s pomočjo

(23)

5

uradnih oseb in dveh članov ekipe. V primeru, da je dolivanje goriva na bencinski črpalki, morajo ekipe katere imajo samo FIA homologirane nastavke za točenje goriva (FIA- specified refuel couplings) imeti tudi adapter za točenje goriva, kateri mora ekipa pokazati na začetnih tehničnih pregledih. V servisni coni je dolivanje goriva dovoljeno samo v primeru, ko je to nujno potrebno zaradi narave servisa (npr. menjava rezervoarja za gorivo) in ob upoštevanju predpisanih varnostnih ukrepov (prisotnost športnega funkcionarja in gasilcev). Vsako dolivanje goriva v vozilo mora potekati na prostem [7].

V conah za dolivanje goriva je kajenje strogo prepovedano, pomembno pa je, da se odstrani vse dodatne morebitne vire vžiga. Varno območje v coni mora zagotavljati oseba, ki je usposobljena za gašenje začetnih požarov oz. je v pripravljenosti z gasilnim aparatom. Bencin je dovoljen za uporabo zgolj kot gorivo, prepovedana pa je uporaba bencina v druge namene. V coni za dolivanje goriva je pomembno upoštevati nevarnost razlitja goriva ter spoštovanje varnostne zakonodaje. Prav tako je potrebno urediti ustrezno skladiščenje goriv, vključno z ustreznimi posodami, v katerih se hrani gorivo, sama posoda pa mora biti jasno označena, biti mora v dobrem stanju, ne sme puščati, obenem pa mora biti pred pričetkom točenja goriva tudi zapečatena na njih pa mora biti ustrezen napis »bencin – lahko vnetljiv«. Območje v coni za dolivanje goriva, kjer se skladišči gorivo ne sme biti neposredno izpostavljena sončni svetlobi. Cona mora biti oddaljena najmanj 10 metrov stran od podzemeljskih garaž, zgradb in servisnih prostorov.

Pomembno je, da v coni jasno označimo dostop in izstop iz območja, ki je namenjen polnjenju goriva. Organizatorji morajo postaviti ustrezne oznake, ki opozarjajo na prisotnost vnetljivih snovi ter prepoved virov vžiga. V conah za dolivanje goriva je glede na velikost cone v varnostnem načrtu vedno določeno, koliko gasilcev mora biti prisotne na tistem območju, ter koliko gasilnih aparatov mora biti na razpolago. Ponavadi se uporablja gasilne aparate na prah in AFFF [8]. AFFF so koncentrati vodne pene, ki tvorijo film (AFFF), združujejo pa tehnologijo fluora in ogljikovodikov ter površinsko aktivnih snovi, da lahko proizvajajo visoko zmogljive sintetične pene za gašenje požarov, ki so primerne za uporabo pri ognju z ogljikovodiki razreda B, kot so olje, nafta, bencin, benzen in letalska goriva. Rešitve AFFF uporabljajo tri mehanizme za zatiranje za hitro izgorevanje in odpornost proti izgorevanju. Odeja iz pene blokira dovod kisika v gorivo.

Tekočina odteka iz odeje iz pene in tvori vodni film, ki zavira pare goriva in tesni površino goriva iz raka. Vsebnost vode v raztopini pene ustvarja hladilni učinek za dodatno gašenje požara [9].

3.4 Varnostni načrt (safety plan)

Varnostni načrt velja za biblijo med organizatorji dirk, saj je to poleg Zelene knjige eden izmed najpomembnejših dokumentov, ki je pogoj za organizacijo dirke. Varnostni načrt mora vključevati: lokacijo vodstva rallya, poimenski seznam uradnih oseb na dirki (predsednik organizacijskega odbora, predsednik žirije, člane žirije, opazovalce, direktor dirke, direktor za varnost, vodja tehnične komisije, sekretar rallya, sekretar žirije, vodja verifikacije, odgovorna oseba za stike s tekmovalci, vodja servisne cone itd). Poleg tega mora vsebovati tudi naslove ter kontaktne številk policije, bolnišnice oz. zdravstvenega doma, vodje medicinske službe (Medigros) in gasilcev. V načrtu je potrebno podrobno

(24)

6

opisati sam potek prireditve s časovnicami. Varnostni načrt vsebuje celoten načrt poti s podrobnimi odseki cest z lokacijami sodnikov, redarjev vključujoč z njihovimi telefonskimi številkami. Načrt posebej obravnava vprašanja na vsakem od naslednjih področjih: varnost gledalcev, varnost posadk ter varnost uradnih oseb na dogodku z vključenimi podrobnosti o tem, kje se nahajajo reševalne službe, s podrobnimi navodili za intervencijo, lokacijami evakuacijskih poti, točk srečanja ter seznam zdravstvenih ustanov, ki so kontaktirane v primeru izrednega dogodka [10].

3.5 Varnost gledalcev

Pri varnosti gledalcev je potrebno vedno preučiti morebitne vzroke za izlete vozil s proge.

Največkrat so razlogi, da avto leti s ceste napaka voznika, prehitra vožnja v ovinek, napačno popisana proga s strani posadke, napaka sovoznika pri branju zapiskov, zdravstvene težave voznika ali tehnična okvara vozila. Pri samem načrtovanju trase steze je potrebno prepoznati še posebno nevarne dele, ki lahko pomenijo visok faktor tveganja pri varnosti gledalcev. Taka mesta so skoki, ostri vogali proge, cestno križišče, dvojna sprememba smeri (»S« ovinek) ter srednje hitri ovinki po zelo hitrem odseku [7,11]. Prav zaradi omenjenih razlogov moramo v varnostnem načrtu jasno opredeliti lokacije kjer lahko gledalci varno stojijo, pomembno pa je, da prepoznamo območja, kjer je gledalcem nevarno stati. Na kolikšno oddaljenost od roba cestišča postavi organizator varnostne trake, ki omogočajo, da gledalci za njimi stojijo je prikazan v spodnji tabeli (tabela 1).

Glede na ocenjeno hitrost vozila, s katero bi na dirki odpeljal voznik nek odsek proge, na kateri postavlja organizator varnostne trakove, razvrščamo hitrost vozila v tri kategorije – nizko, srednjo in visoko. Pri nizki hitrosti se postavi varnostne trakove najmanj 1m od roba cestišča, pri srednji hitrosti na 2 – 3 metre, pri visoki hitosti pa se postavlja varnostne trakove na razdalji več kot 3 m od roba cestišča [12].

HITROST NIZKA SREDNJA VISOKA

ODDALJENOST OD ROBA CESTIŠČA

1m 2 - 3 m Več kot 3 m

Tabela 1: Postavitev trakov v odvisnosti od hitrosti in oddaljenost od roba vozišča [12].

Gledalci ne smejo stati v rdečih območjih, ki so prikazani na sliki 1.

Slika 1: Shema nevarnih delov proge, ki so prepovedani za gledalce [13].

Nevarna mesta ob trasah hitrostne preizkušnje so ustrezno zavarovana in označena s trakovi (slika 1). Prav tako se na posebej nevarnih mestih, kjer je povečana možnost izleta tekmovalnega vozila iz proge, označena kot cone prepovedane za gledalce. Take cone so

(25)

7

označene z tablami »PREPOVEDANO ZA GLEDALCE« oziroma »NO-GO AREAS«

(slika 2) [7,11].

Slika 2: Tabla »PREPOVEDANO ZA GLEDALCE« oziroma »NO-GO AREAS« [12].

3.6 Definicija nesreče

Nesrečo smatramo samo takrat, ko so ogrožena človeška življenja ali so poškodovani ljudje. Za nesrečo se ne smatra, če je poškodovano samo tekmovalno vozilo ali sredstva ob tekmovalni progi (npr. odbojna ograja). Tak primer se javi vodji HP po končanem tekmovanju ali če kako drugače določi vodja HP. V primeru kakršnih koli poškodb obiskovalcev tekmovanja mora biti na kraj dogodka obvezno napoten policist, da izdela uradni zapisnik o dogodku [7].

3.7 Ukrepanje športnih funkcionarjev ob nesreči

V primeru nesreče mora športni funkcionar takoj po UKW postaji ali mobilnem telefonu dogodek sporočiti vodji varnosti HP. Vodji HP sporoči sledeče informacije: mesto nesreče in startno številko udeleženega vozila, kakšne so poškodbe (lahke, težke), število poškodovanih (tekmovalci, ostali), stanje tekmovalne proge (je prevozna ali blokirana) in kakšno vrsto pomoči potrebujemo (zdravnik, reševalno vozilo, gasilci). Če je potrebno, najprej športni funkcionar pomaga. Pomoč lahko nudi samo ob soglasju ponesrečenega, če je pri zavesti. V zvezi z dajanjem prve pomoči ukrepa športni funkcionar po danih navodilih vodje zdravstvene službe. V nadaljevanju postopa športni funkcionar po navodilih vodje varnosti hitrostne preizkušnje. Rdečo zastavo se lahko uporabi le, če to ukaže direktor dirke. Zaradi možnega izliva bencina je na kraju nesreče strogo prepovedano kaditi. To velja za tudi trenutno prisotne, zato je potrebno, da športni funkcionar na to glasno opozarja. Če je karkoli na tekmovalni progi, se to zavaruje s trikotnikom ali drugim obvestilnim znakom in na to opozarja prihajajoče tekmovalce. Ob tem si beleži prehode tekmovalnih vozil. Pomembno ob nesreči je, da športni funkcionar ostane miren in priseben, da prepreči paniko in tekanje po progi, saj se mora zavedati, da so takrat tekmovalci še vedno na progi in prihajajo proti mestu nesreče [13-14].

3.8 Postopek pri nesreči

Če pride na hitrostni preizkušnji do nesreče, v kateri je poškodovan član posadke ali gledalci, mora posadka, ki je v nesreči udeležena ali pa posadka, ki se prva pripelje na mestu nesreče, takoj zaustaviti in poškodovanim nuditi prvo pomoč. Vsem naslednjim posadkam mora jasno pokazati rdeč »SOS« znak, da potrebuje zdravniško pomoč.

Posadka, ki ji je bil pokazan »SOS« znak, ali pa ob progi opazi huje poškodovano vozilo, katerega posadka se še nahaja v vozilu ali ne kaže znaka »OK«, da pomoči ne potrebuje

(26)

8

se mora obvezno takoj zaustaviti in ponesrečenim nuditi prvo pomoč. Naslednja posadka, ki pripelje na mesto nesreče, se mora ravno tako zaustaviti, zbrati podatke o nesreči, nato pa nadaljevati z vožnjo v smeri hitrostne preizkušnje do prvega mesta z radijsko zvezo, ki je označeno v potni knjigi in na hitrostnih preizkušnjah z ustreznim znakom.

Funkcionarju z radijsko zvezo sporoči sledeče podatke: športno številko vozila, ki je udeleženo v nesreči, številko poškodovanih (posadka in gledalci), ali sta člana posadke ukleščena v avtu, lokacijo nesreče – najbližje križišče, razdalja v potni knjigi ipd., druge pomembne informacije – npr. požar. Na mestu nesreče se morajo zaustaviti tudi vsa naslednja vozila, pomagati poškodovanim in omogočiti neoviran prihod reševalne ekipe.

Če posadka po nesreči ali po odstopu zdravniške pomoči ne potrebuje, mora eden izmed članov posadke vsem naslednjim posadkam pokazati zelen znak »OK« in na razdalji minimalno 50 m pred vozilo namestiti varnostni trikotnik, ne glede na to, ali je vozilo na cestišču ali ob njem [10].

3.9 Uradna vozila na rallyu

V podpoglavju uradna vozila na rallyu bom podrobneje opisal naloge in dolžnosti omenjenih vozil. Sam sem bil v sklopu dirke v Železnikih del omenjenih uradnih vozil in sicer v vlogi S3 avtomobila ter S2 vozila. Tekom dirkaškega vikenda sem spoznal vlogo varnostnega avtomobila (safety car), S vozil, 000, 00 in 0 vozil ter vozil zdravnika in gasilcev. Člani prostovoljnega gasilskega društva Škofja Loka so mi pobližje predstavili gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25, glavni zdravnik na dirki pa mi je podrobneje predstavil vlogo zdravniškega osebja in medicinske opreme, s katero so opremljena medicinska vozila.

3. 9.1 Safety car (varnostni avtomobil)

Primarna funkcija varnostnega avtomobila na dirkah je, da preveri stezo in zagotovi skladnost same steze z varnostnim načrtom, hkrati pa te podatke posreduje vodstvu dirke.

Mednarodna avtomobilistična zveza FIA priporoča za vse varnostne avtomobile, da posname vsako stopnjo pregleda proge, saj bodo taki videoposnetki uporabni tudi za prihodnje dirke. Vedno se morajo funkcionarji v varnostnem avtomobilu prepričati, da so s strani organizatorjev prejeli vso varnostno dokumentacijo. Kot del osebne opreme funkcionarjev v varnostnem avtomobilu se šteje pištola za spenjanje, zemljevidi, osebna priprava vključno s hrano in pijačo, komplet prve pomoči, svinčniki, videokamera, polnilec in pritrdilni nosilec, sirene, luči, dokumentacija o dogodkih, primerna oblačila, mobilni telefon s polnilcem ter radio veza. Pri nameščanju armaturnih kamer, tabličnih računalnikov, mobilnih telefon se moramo vedno prepričati, da omenjena oprema ne prekriva zračnih blazin ali ovira vid voznika. Pred dogodkom dobijo funkcionarji v varnostnem avtomobilu s strani vodstva na posebnem sestanku navodila z dolžnostmi.

Vsi varnostni avtomobili morajo biti jasno označeni, opraviti morajo ogled celotne poti proge skladno s časovnico. Posadka varnostnega avtomobila mora biti opremljena s sredstvi za komunikacijo s preostalimi varnostnimi avtomobili in neposredno povezavo z vodstvom dirke. Hitrost avtomobila mora biti primerna za vozilo, ki opravlja ogled proge,

(27)

9

saj je naloga varnostnega avtomobila identifikacija nevarnosti, voznik takega avtomobila pa mora biti pripravljen na morebitno hitro ustavitev in razrešitve problema. Vozilo se mora opravljati tako, da varno postavimo športne funkcionarje, gledalce in novinarje ob progi izven nevarnih območij. Vsi varnostni avtomobili (razen 0) bi morali biti po pravilih FIA opremljeni s strešnimi lučmi in sirenami. Funkcionarji v varnostnih avtomobilih uporabljajo pri svojem delu varnostni načrt ter potno knjigo [15].

3. 9. 2 Spectator safety car (“S”) – varnostni avtomobil za gledalce

Del spectator safety cara ali po slovensko varnostnega avtomobila za gledalce sem bil skozi celotni dirkaški vikend tudi sam. Sprva sem na sobotni delu dirke sedel v S3 vozilu, na nedeljskem delu dirke pa v S2 vozilu. Taki avtomobili morajo vedno biti pravilno označeni z nalepkami, opozorilnimi lučmi ter sirenami. Na slovenskih dirkah se ponavadi uporabljajo trije takšni avtomobili (S1, S2 in S3). Vsak izmed treh varnostnih avtomobilov ima točno določeno časovnico, kdaj se mora podati na progo. Vloga spectator safety cara je, da se prepriča, če so ob progi postavljeni vsi trakovi, ki označujejo območje dovoljena za gledalce ter da je vsak sodnik in redar na svojem mestu skladno z varnostnim načrtom. V primeru, da so gledalci na nevarnem območju jih mora skupaj z redarji ali sodniki na prijazen način odmakniti na varno območje. Prav tako se mora varnostni avtomobil ustaviti, če niso nameščeni trakovi, ki označujejo območje za gledalce – v takem primeru jih morajo namestiti. Včasih se tudi zgodi, da niso pravilno nameščeni zidaki ob progi ali šikane – tudi v tem primeru se mora varnostni avtomobil ustaviti in jih znova namestiti na svoje predvideno mesto. Varnostni avtomobil mora biti v stalnem kontaktu z vodstvom dirke ter jim javljati trenutno situacijo na in ob progi. Ob prihodu v cilj vodstvu dirke potrdi varnostne razmere na progi in morebitne opombe ali pomisleke glede varnosti [13-14].

3. 9. 3 000 in 00 vozilo

V vozilih 000 in 00 morajo sedeti le izkušene posadke z ustrezno licenco voznika in sovoznika. Pred pričetkom dirke se mora posadka seznaniti s potekom proge, z varnostnim načrtom, vključno s predvidenim številom gledalcev, časovno razporeditvijo ter drugimi ustreznimi dokumenti. Naloga 000 in 00 je, da preverijo ali so lokacije ob progi (znaki, zastave, lokacije z radio vezo) v skladu s potno knjigo, obenem pa mora preveriti, da je na vsakem sodniškem mestu postavljen gasilni aparat. Naloga obeh avtomobilov je tudi, da opravi končni pregled celotne trase proge, vključno z razporeditvijo in varnostjo gledalcev [14].

3. 9. 4 0 (nula) vozilo (zero car)

Nula ali zero car je zadnji avtomobil, ki zapelje na progo pred prvim tekmovalnim vozilom. Nula potuje z bistveno večjo hitrostjo kakor ostala službena vozila (70 – 80 % hitrost tekmovalnega vozila, da lahko v trenutku ugotovi morebitne težave). Čeprav potuje z višjo hitrostjo, kakor ostala službena vozila, ima na progi pomembno vlogo.

Namen omenjenega vozila je priprava gledalcev na prihod prvega tekmovalnega vozila.

Primarna funkcija nule je kontrola dela predhodnih avtomobilov (spectator safety car, 000

(28)

10

in 00), predvsem pa je pomembno, da preveri morebitne premike gledalcev ob progi.

Posadka mora v tem vozilu mora obvezno uporabljati homologirane pasove, FHR napravo, kombinezon, čelado, v vozilu pa mora biti vgrajena tudi varnostna kletka. Ob prihodu v cilj mora posadka obvestiti vodstvo dirke o stanju proge ter o morebitnih pomislekih glede varnosti [15].

3. 9. 5 Doktor (medicinska vozila)

Doktorjev avtomobil zapelje na progo kot zadnje uradno vozilo 28 minut pred štartom prvega tekmovalnega vozila. V Sloveniji za to na vseh dirkah skrbi podjetje Medigros.

Poleg doktorjevega avtomobila mora biti vedno na štartu v pripravljenosti reševalno vozilo z zdravnikom. Glavni zdravstveni delavec oziroma zdravnik je odgovoren za zdravstveni del varnostnega načrta. V avtomobilu, kakršen se uporablja za medicinske intervencije ima nalogo, da poskrbi, da bodo vse zdravstvene ekipe nameščene na pozicijah, ki so predpisane v varnostnem načrtu. Glavni zdravnik mora potrditi kakovost in sposobnost reševalnih ter gasilskih vozil. Natančno mora preveriti ali je oprema v medicinskem in reševalnem avtomobilu v brezhibnem stanju. Vsak večer mora pregledati voznike in sovoznike, ki so imeli tekom dneva nesrečo, četudi ni bila potrebna medicinska intervencija, da se lahko prepriča o brezhibnem zdravstvenem stanju posadke. V dveh tednih po dirki mora glavni zdravnik v bolnici ali zdravstvenem domu poslati morebitna poročila o vseh medicinskih posegih dirkačev, funkcionarjev ali gledalcev. Omenjeno poročilo mora pojasniti okoliščine nesreče, čas intervencij, začetni zdravstveni status in potek zdravljenja. V vozilih namenjeni medicinski intervenciji, ki so stacionirani na štartu vsake hitrostne preizkušnje mora biti zdravnik z izkušnjami v oživljanju in izkušnjami pri predbolnišničnem zdravljenju žrtev nesreč, osebje usposobljeno za reševanje dirkačev iz oklenjenih avtomobilov ter reševalec, kateri je usposobljen za oživljanje in dajanje umetnega dihanja [17]. Namen medicinskih interventnih vozil je na eni strani ustrezno medicinsko reševanje ponesrečenca, po drugi pa prevoz tehnične opreme na kraj nesreče.

Na dirkah se navadno uporabljata dva ločena vozila – en je namenjen prevozu medicinske ekipe, drugi pa je namenjen prevozu tehnične ekipe. Vozilo za medicinsko intervencijo prevaža zdravniško ekipo ter medicinsko opremo. Vozilo za tehnično intervencijo prevaža tehnično skupino ali zdravnika, ki je usposobljena za postopke in tehnike odstranjevanje ponesrečence. Omenjeno vozilo mora biti opremljeno tudi z dvema gasilnima aparatoma na prah, 4 kg, primerno komunikacijsko opremo za kontakt z vodstvom dirke, opozorilno sireno, ustrezno identifikacijo (nalepka »DOCTOR« na vratih vozila) ter kompletom osnovne reševalne opreme, ki ga določi glavni zdravnik.

Pozicija ter število reševalnih vozil je določeno v varnostnem načrtu. Včasih se zgodi, da so omenjena vozila poslana na progo tudi zaradi drugih dogodkov, ki niso neposredno povezane s samo dirko. Pred leti se je na eni izmed dirk v Sloveniji zgodila intervencija zaradi ponesrečenega padalca, kateremu je pomagalo reševalno vozilo, ki je bilo sprva namenjeno posredovanju ob nesreči na dirki. Še en zanimiv primer pa so v pogovoru omenili reševalci podjetja Medigros, ko so pred leti pomagali nosečemu dekletu, ki ni bila gledalka, je pa živela neposredno v bližini proge. Takrat so vodilni prekinili hitrostno

(29)

11

preizkušnjo, na progo pa se je podala reševalna ekipa, ki je nato uspešno pomagala pri prevozu nosečnice v porodnišnico [18].

3. 9. 6. Gasilci

Na vpisu hitrostne preizkušnje mora biti vedno prisoten gasilec z opremo (gasilni aparat).

Na samem štartu hitrostne preizkušnje mora biti prisotno gasilsko vozilo z ekipo za posredovanje v primeru prometnih nesreč. Napram vozila doktorja se gasilsko vozilo nikoli ne poda na progo, razen v primeru prometnih nesreč.

Vozilo mora biti opremljeno za popolno gašenje [19]. Ponavadi je na dirkah prisotno gasilno vozilo s cisterno GVC 16/25. Vozilo je namenjeno gašenju in reševanju v primeru požara in oskrbo požarišča z vodo. Med opremo, ki sestavlja vozilo sodi visokotlačna črpalka, rezervoar z 2500 litri vode, ena ali dve hitronapadalni napravi z ročnikom, armatura za izdelavo pene, posoda ali rezervoar za penilo, elektroagregat, razsvetljava, stikalna ali raztegljiva lestev, nosila, cevni mostički, ročno orodje ter motorna žaga.

Vozilo mora biti opremljeno tudi z orodjem za poravnavo prevrnjenega avtomobila (npr.

vrvi), ognjeodpornimi odejami za dušenje ognja in klešče ali drugo hidravlično orodje za upogibanje pločevine ter drugimi specializiranimi orodji za sprostitev oseb ujetih zaradi poškodovanega avtomobila [20].

3. 10 Vzroki za nastanek požarov na vozilih

Požari na dirkah v Sloveniji so izjemno redki, vendar se občasno zgodi, da se lahko tudi dirkalni avtomobil vname. Vzrokov za to je več. Večina dirkalnikov prične kazati znake, preden se sam dirkalnik vname. Najpogostejši opozorilni znaki požara na vozilu so dim in iskrice iz motorja, hiter padec ravni goriva ali olja, puščanje tekočine pod vozilom, hitre spremembe temperature motorja, glasni zvoki, ki prihajajo iz izpušnega sistema vozila ter razlito olje pod pokrovom zaradi menjave olja. Vozila na splošno vsebujejo veliko vrst vnetljivih materialov, vključno z vnetljivimi tekočinami, kot sta bencin in olje, ter trdnimi vnetljivimi snovmi, kot so na primer cevi. Gorivo, ki uhaja iz pretrganih cevovodov se lahko hitro vname, zlasti v avtomobilih na bencinski pogon, kjer so možne iskre predvsem v motornem delu vozila V vozilih je več potencialnih virov vžiga, vključno z električnimi napravami, ki lahko povzročijo kratek stik ter vročimi izpušnimi sistemi [21].

3. 10. 1 Človeška napaka

Sama človeška napaka najverjetneje ne bo vzrok za požar na vozilu, vendar če smo površni pri vzdrževanju vozila, lahko to poveča tveganje za nastanek požara na vozilu.

Nepopravljeni zlomljeni deli, puščanje tesnila lahko povečajo faktor tveganja za nastanek požara. Pri vozilih s slabim tesnjenjem se lahko zgodi, da pričnejo na motor kapljati nevarne in vnetljive tekočine, kar lahko privede do nastanka požara [21-22].

3. 10. 2. Nesreča

Dirkalniki na rallyu se največkrat vnamejo neposredno po trku. Sodobni dirkalniki so zasnovani tako, da lahko šasija avtomobila absorbira izjemno velike sile. Sestavni deli avtomobila ščitijo notranje dele vozila, v katerih se nahajajo motor, baterija ter rezervoar.

(30)

12

Toda, če je sila izjemno velika, lahko trk povzroči puščanje tekočin ter njihovo razlitje, obenem pa se lahko sprosti tudi toplota in dim. Visoka toplota in razlite tekočine v kombinaciji z iskro ustvarjajo idealne pogoje za nastanek požarov [21-22].

3. 10. 3 Puščanje sistema goriva

V avtomobilih veliko dejavnikov lahko povzročijo uhajanje goriva. Puščanje sistema za gorivo je izjemno nevarno. Bencin se pri temperaturi 7,2 °C lahko hitro vžge že ob prisotnosti iskre. Ko bencin doseže temperaturo več kot 257,2 °C pride do samovžiga goriva. Gorivo, ki kaplja na vroče kovinske ali plastične dele vozila, povzroči hitro širjenje požara [21-22].

3. 10. 4 Okvara električnega sistema

Napake na električnemu sistemu avtomobila so drugi najpogostejši vzrok požarov v avtomobilu. Električni sistem ni prisoten le pod pokrovom avtomobila, temveč je speljan po celotnem avtomobilu, pri čemer bi lahko ohlapna ali poškodovana živa, kjer koli v avtomobilu povzročila iskro, kar bi lahko privedlo do požara. Tukaj pa ne smemo zanemariti niti vlogo avtomobilskega akumulatorja, saj lahko polnilni cikli povzročijo kopičenje vodikovega plina v motornem prostoru, električni tok, ki ga proizvaja akumulator pa lahko (v kombinaciji s poškodovanimi in ohlapnimi žicami) povzroči iskre, ki hitro vnamejo vire vžiga v bližini akumulatorja [21-22].

3.10. 5 Pregrevanje katalizatorja

Katalizator je en izmed najbolj vročih delov v avtomobilih. V primeru nedelovanja motorja (do nepravilnega delovanja motorja lahko pride tudi zaradi iztrošenosti svečk), motor nepravilno sežiga gorivo, pri čemer ogromno dodatnih snovi konča v izpušnem sistemu. Takrat katalizator deluje močneje, pri čemer se posledično močneje segreva, kakor bi se ponavadi. Katalizator v normalnih pogojih deluje v temperaturnem območju med 648,9 do 871,1°C, v primeru nedelovanja motorja pa lahko katalizator doseže tudi več kot 1000°C. To povzroči dolgotrajno škodo ne samo na katalizatorju samemu, temveč tudi na drugih delih avtomobila. Avtomobili so zasnovani, da prenesejo običajne delovne temperature katalizatorja. Če postane katalizatorski pretvornik dovolj vroč, lahko vžge izolacijo kokpita vozila [21-22].

3.10. 6 Pregrevanje motorja

V primeru, da se motor pregreva nad svojo delovno temperaturo, lahko posledično povzroči, da se notranje tekočine v avtomobilu, kot sta na primer olje in hladilna tekočina, dvignejo na nevarno visoke temperature, pri čemer se take tekočine pričnejo širiti. Ko se to zgodi, tekočine kapljajo in brizgajo po vročih delih motorja in na izpušnega sistema, pri čemer se lahko hitro vžgejo [21-22].

3.10. 7 Razlite tekočine

Povprečen avtomobil ima pod svojim pokrovom veliko število vnetljivih in nevarnih snovi. Bencin, motorno olje, tekočina za menjalnik, tekočina za servovolan, zavorna tekočina ter hladilna tekočina so le nekatere izmed nevarnih snovi, ki jih najdemo v

(31)

13

avtomobilih. Vse izmed naštetih tekočin pri prižganem avtomobilu krožijo se lahko v kombinaciji z trkom ali pokvarjenim delom avtomobilu zlahka vnamejo, rezultat tega pa je požar. Čeprav se bo požar najverjetneje pojavil v motornem delu avtomobila, kjer so koncentrirane vse nevarne snovi, ne smemo zanemariti dejstva, da se nekatere tekočine, kot sta gorivo in zavorna tekočina pretakajo po celotni dolžini avtomobila [21-22].

3. 11 Varnostna oprema v dirkalnih vozilih

V poglavju varnostna oprema v dirkalnih vozilih bom predstavil varnostno kletko, ki je namenjena preprečevanju hujših poškodb dirkačev v primeru nesreč. Tekom tehničnega pregleda na sobotni del dirkaškega vikenda v Železnikih sem s pomočjo tehnične komisije spoznal gasilne sisteme, ki so vgrajeni v avto, vlogo varnostnega rezervarja ter požarne stene. Omenjeni elementi so eni izmed glavnih dejavnikov, ki preprečujejo nastanek večjega požara v dirkalnih vozilih oziroma del opreme, ki je namenjen za gašenje začetnih požarov. Vso varnostno opremo se pregleduje na tehničnem pregledu pred dirko. Poleg spodaj opisane opreme mora biti vozilo tudi registrirano ter tehnično izpravno, prav tako pa mora posadka v vozilu imeti tudi varnostni trikotnik in prvo pomoč.

3.11. 1 Gasilni sistemi

Eden izmed glavnih elementov požarne varnosti v dirkalnih avtomobilih so zagotovo naprave za gašenje požara. Avtomobili morajo biti opremljeni z dvema vrstama sistemov za gašenje požara, to so ročni gasilni aparati in samodejni sistem za gašenje požara oziroma centralni gasilni sistem. V dirkalnih avtomobilih so nameščeni tako montirani sistemi oziroma centralni gasilni sistemi kakor tudi ročni gasilni aparati.

3. 11. 2 Ročni gasilni aparat

Ročni gasilni aparat je nameščen pod sovoznikovim sedežem in je predvsem namenjen gašenjem manjših začetnih požarov. Vsi dirkalni avtomobili morajo biti opremljeni z enim ali dvema gasilnima aparatoma. Na vsakem gasilnem aparatu morajo biti vidni naslednji podatki in sicer zmogljivost gasilnega aparata, vrsta gasilnega sredstva, teža ali prostornina gasilnega sredstva ter datum preverjanja gasilnega aparata, ki ne sme biti daljši od dveh let po datumu polnjenja ali datumu zadnjega preverjanja ali ustreznemu datumu poteka. Vsi ročni gasilni aparati morajo biti ustrezno zaščiteni. Njihovi nosilci morajo zdržati pojem 25g. Poleg tega so sprejemljive samo hitro sprostljive kovinske zaponke (take morajo biti najmanj dve) s kovinskimi trakovi [23].

3. 11. 3 Centralni gasilni sistem

Vsi dirkalni avtomobili morajo biti opremljeni s sistemom za gašenje po standardu FIA za vgrajene sisteme za gašenje požarov v tekmovalnih avtomobilih (1999) ali s standardom FIA 8865:2015. Sistem je potrebno uporabljati v skladu z navodili proizvajalca. Namen samega sistema ni rešiti celotnega avtomobila pred ognjem, temveč zagotoviti posadki zadosten čas za varen pobeg iz gorečega avtomobila. Homologacija vključuje resnične preizkuse na simuliranih požarih, s čimer se ocenjuje učinkovitost zatiranja požara. V avtomobilih mora biti minimalna količina gasilnega sredstva za

(32)

14

sisteme 3kg. Vse posode za gašenje morajo biti ustrezno zaščitene in morajo biti nameščene v kokpitu dirkalnika. Zabojnik je lahko nameščen tudi v prtljažniku, pod pogojem, da je vsaj 300 mm od zunanjih robov karoserije v vseh vodoravnih smereh.

Posoda mora biti zavarovana najmanj z dvema kovinskima trakovoma z vijaki, sam pritrdilni sistem pa mora zdržati pojem 25 g [23]. Material gasilnega sistema mora delovati v temperaturnem območje od -15 °C do +80 °C. Za gašenje na vodni osnovi je priporočljiva uporaba sestavine proti zmrzovanju in je obvezna v ekstremno hladnem podnebju. Celotna oprema za gašenje mora biti odporna proti ognju. Plastične cevi za šobe so prepovedane, kovinske pa so obvezne. Voznik in sovoznik morata imeti možnost, da ročno sprožita sistem za gašenje, ko normalno sedi s pripetimi varnostnimi pasovi in nameščenim volanom. Poleg tega je potrebno s stikalom za odklopnik kombinirati način sproženja z zunanje strani vozila. V belem krogu s premerom najmanj 10 cm z rdečim robom mora biti označen z rdečo črko »E«. Sam sistem mora delovati v vseh položajih.

Šobe za gašenje morajo biti primerne za gasilno sredstvo ter biti nameščene tako, da niso usmerjene neposredno v glavo posadke. Pri centralnem gasilnem sistemu poznamo mehansko, električno aktiviranje ter samodejno aktivacijo. Pri mehanskem aktiviranju sistem aktiviramo s pomočjo vlečnega kabla. Električno aktiviranje je vsak sprožilni sistem z lastnim virom energije. Ne glede na okvaro glavnih električnih tokokrogov avtomobila mora biti omogočeno upravljanje vseh sistemov za gašenje. Vir energije mora imeti zmogljivost za delovanje vseh gasilnih sistemov najmanj 24 ur. Poznamo tudi samodejno aktivacijo. Pod tem izrazom štejemo vsak sistem, ki ga je mogoče aktivirati brez človekovega posredovanja. Centralni gasilni sistem je sestavljen iz šob, cevnega dela, priključka, požare posode ter manometra (slika 3).

Slika 3: Sestavni elementi centralnega gasilnega sistema [24].

Šobe so statične odprtine ali odprtine, skozi katere se izprazni gasilno sredstvo, ki se napaja iz enega vira. Cevni del je sistem cevi, ki prenaša gasilni medij od karoserije do šob okoli avtomobilske kabine in motornega prostora. Priključek je naprava, ki služi za povezovanje cevi, da bi bila osnova cevnega delovanja sistema. Požarna posoda je posoda iz nerjavečega jekla z najmanjšo prostornino 2 L, največjim premerom 250 mm ter

(33)

15

največjo globino 100 mm. Priporočljivo je, da morajo biti vsi materiali, iz katerega je sestavljen centralni gasilni sistem iz trajne kakovosti ter se ne sme poškodovati zaradi izpostavljenosti ultravijoličnem sevanju, vode, prahu, vibracijam ali znoju, obenem pa se ne smejo degradirati zaradi temperaturnih ekstremov, ki se lahko pojavijo med dirkanjem.

Vse sestavne dele sklopa, razen oznak za homologacijo in vse kovinske dele, vključno s cevmi je potrebno preizkusiti za vnetljivost skladno s standardom ISO 3795, pri čemer mora biti hitrost zgorenja manjša ali enaka 75mm/min. Vsak gasilni medij je potrebno preizkusiti ločeno za vsak razred požara. Poznamo razrede I, II, III, IV ter V. Pod razred I štejemo bencin, razred II bencin ter do 30 % vsebnosti etanola, v razred III uvrščamo dizel, razred IV etanol do 100 % ali metanol do 100%, v razredu V pa so uvrščena vsa druga posebna goriva [25]. Sistem za gašenje se mora istočasno izprazniti v kokpit in motorni prostor. Sistem se lahko izprazni tudi v drugi del avtomobila (npr. Zadnje diferenciale), pri čemer pa morajo šobe odtekati v prosti zrak zunaj preskusnih naprav in ne smejo prispevati med preskusi delovanja. Gasilni sistem mora imeti mehanizem popolnega praznjenja – ko je enkrat aktiviran, pretoka ne sme več biti moč ustaviti. Telo z eno komoro je sprejemljivo pod pogoje, da se pretoki izpusta v kabino nadzirajo v razmerju, ki je potrebno za izpolnitev zahtev preskusa. Če je nameščeno več kot eno telo z gasilnim sredstvom, jih je potrebno sprostiti hkrati. Sistem za aktiviranje dovoljuje aktiviranje bodisi znotraj ali zunaj kokpita. Aktiviranje mora biti mehansko ali električno, poleg tega pa se lahko sprejme samodejno praznjenje, pod pogojem, da uporabniške informacije in rezultate preskusov sistema odobri preskusna hiša in FIA. Manometri so obvezni za sisteme pod tlakom. Uporabljajo se lahko različni sistemi, ki ustvarjajo izpustni sistem, pod pogojem, da jih je mogoče ves čas nadzorovati. Sredstvo z gašenje, ki se uporablja v sistemu, se odobri v skladu z znanim nacionalnim ali mednarodnim standardom, ki hkrati upošteva učinke gasilnega sredstva na zdravje in varnost ter na okolje. Sredstvo za gašenje je potrebno skrbno izbrati glede na preskušano gorivo obenem pa je potrebno te rezultate zabeležiti v homologacijskem spričevalu. Dizel, alkohol, plin z nizkim tlakom in goriva na biološki osnovi lahko zahtevajo posebne spremembe kar se tiče gasilnega sistema ali zahtevajo dodatne zmogljivosti samih gasilnih sistemov. Na vsaki preizkušnji mora biti skladno z dodatkom J pravilnika sistem za gašenje v stanju pripravljenosti. V primeru neupoštevanja omenjenega pravilnika sledijo kazni s strani tehnične komisije [23,26].

3. 11. 4. Oddaljena aktivacija centralnega gasilnega sistema

V avtomobile je možna vgradnja tudi daljinsko aktiviranega gasilnega sistema, pri čemer imamo možnost, da aktiviramo aparat preko telemetričnih povezav avtomobila iz boksov.

Kabel pri daljinski aktivaciji ima barvno oznako RUMENA in zahteva vhod 5-20 V za 0,3 sekunde [25].

3. 11. 5 Mehanska aktivacija centralega gasilnega sistema

Največja sila vlečenja kabla je 125 N pri ročaju T v kateri koli konfiguraciji za vodovodne sisteme ali pa je merjena neposredno na ročici za ročne gasilne aparate. Pri mehansko aktiviranih sistemih imamo dva kabla (zunanji in notranji). Zunanji kabel je običajno

(34)

16

nameščen v bližini stikala za izklop električne energije. Notranji kabel se običajno nahaja na armaturni plošči v bližini električnega izklopnega stikala, ki mora biti dosegljiv vozniku ali sovozniku, ko sedi s pripetimi pasovi. Spodnja slika (slika 4) prikazuje ročaj za mehansko aktivacijo gasilnega sistema, ki je vgrajen na armaturni plošči. Delovanje mehansko aktiviranega gasilnega sistema preverimo tako, da ko pustimo varnostni zatič v notranjosti, preverimo premikanje kablov, s tem da povlečemo T ročaj do ohlapnosti, nato pa T- ročaj potisnemo do konca nazaj v ohišje. Če obstaja kakršna koli omejitev delovanja omenjenega sistema, ki bi bila lahko škodljiva z samo delovanje gasilnega aparata, moramo preveriti napeljavo kabla ter ga podmazati, dokler se ne začne gladko premikati [27].

Slika 4: Ročaj za mehansko aktivacija gasilnega sistema [27].

3. 11. 6. Električna aktivacija centralnega gasilnega sistema

Vezje nima polarnosti, vendar je priporočljivo, da se barve žic ujemajo zaradi jasnosti in lažjega odpravljanja težav. Pri postavitvi stikal je potrebno paziti, da stikala ne postavimo poleg drugih stikal, ki bi jo lahko v primeru požara zamenjali za katero drugo funkcijo.

Akumulator mora biti na mestu, kjer ga je mogoče doseči tako s strani voznika kakor sovoznika. V večini dirkalnikov je to na sredini območja za pomik ali zraven menjalnika.

Zagotoviti moramo, da so LED luči vidne vozniku, ter da so sistemi usmerjeni na tak način, da jih ni moč pomotoma poškodovati. Obvezno je potrebno stikalo označiti z nalepko »E«. Akumulator (power pack) mora izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

• I. – stikalo z dvema položajema (oboroženo in preskusno mesto)

• II – imeti mora dve LED barvi

• za stanje pripravljenosti sistema se uporablja LED rdeča barva.

Ko je sistem pripravljen za uporabo, mora lučka utripati. Hitrost bliskavice določi proizvajalec, s čimer se zagotovi, da se baterija ne prazni prehitro. Vsakič, ko se stikalo premakne s preskusa na oborožen položaj, mora elektronska škatla samodejno preveriti, ali ni nepravilnosti ter šele po tem preverjanju lahko začne lučka utripati. Preskus za preverjanje sistema se izvede s pritiskom na enega izmed dveh sprožilnih gumbov

(35)

17

(zunanji ali notranji gumb), proizvajalec pa mora v bližini LED sistema vključiti oznako s funkcijami luči. Preden pričnemo s postopkom preverjanja, se moramo prepričati, da je jeklenka in napajalnik priključen. Sam način postavitve in povezave električno aktiviranega gasilnega sistema prikazuje spodnja shema (slika 5). Na elektronski škatli imamo dva stikala, celotna elektronska škatla pa je na eni strani preko priklopa in vodila povezana z akumulatorjem, na drugi strani pa z gasilnim aparatom.

Slika 5: Shema poteka elektronske aktivacije gasilnega sistema [27].

Za preskusni položaj se uporablja oranžna LED barva. Ko je sistem preizkušen ter brezhiben, mora lučka vedno svetiti vsaj 5 sekund. Če med preskušanjem sistema ugotovimo nepravilnost, mora lučka utripati vsaj 10 sekund. Tu gre lahko za napako na enem izmed elementov – iztrošena baterija, prekinitev električne energije, napaka na gumbu za sprožitev sistema ali na akumulatorju. V primeru, da LED lučka dvakrat utripne je težava povezana z baterijo – potrebna je menjava baterije. Pri treh utripih gre za težave s krogom – preveriti je potrebno moder vtič in stikala za aktiviranje. Pri štirih utripih gre za težave z vezjem [25-27].

3.11. 7 Namestitev centralnega gasilnega sistema

a) kokpit: Šobe morajo biti v kokpitu avtomobila usmerjena proti središču strehe dirkalnika ter mora imeti neposredno usmerjenost brez ovir do strehe avtomobila.

Šob nikakor ne smemo ovirati ter jih usmerjati v posadko. Lokacije postavitev šob v dirkalnem vozilu so prikazane na spodnji shemi (slika 6). Poskrbeti moramo, da sama posoda ni nameščena na mestih, kjer bi se lahko poškodovala ali bila izpostavljena ekstremni vročini. Posoda mora biti postavljena prečno, proti sredini oziroma v zadnjem delu avtomobila ter znotraj varnostne kletke [25-26].

Slika 6: Shema možnih lokacij za namestitev šob v kokpit dirkalnika [26].

b) motor: Posoda je nameščena prečno ali vzdolžno v kokpitu blizu motorja v pregradni steni. Šobe morajo biti z visokim izpustom, nameščene proti zadnjemu delu motorja, blizu pregradne stene na posebno izdelanem nosilcu ali nameščene na oziroma skozi pregradno steno, luknje za izpust gasilnega sredstva pa morajo biti usmerjene proti motorju (slika 7). Palice s šobami so nameščene tudi na obeh straneh motorja – na sprednjem in zadnjem delu motornega prostora za prečno

(36)

18

nameščen motor ali na obeh straneh, če gre za vzdolžni motor), pri čemer pa mora biti os vodoravna [25-27].

Slika 7: Shema možnih lokacij za namestitev šob v motorni del dirkalnika [26].

3. 11. 8 Varnostni rezervoar

Dirkalniki morajo biti opremljeni z varnostnim rezervoarjem po FIA standardih FT3- 1999, FT3.5-1999 ali FT5 – 1999. Varnostni rezervoarji so bili razviti v šesdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem za dirkalna vozila, saj takrat še niso imeli zaščite v primeru vžiga goriva. Odkar so bile razviti, so se možnosti posadkinega preživetja v primeru požara močno povečala. Razlika med današnjimi varnostnimi rezervoarji in tistih iz šesdesetih letih je predvsem v materialih, ki jih morajo proizvajalci uporabljati. Stari rezervoarji proizvajalcev, kot so Firestone, Uni-Royal, Carrel Smith, so bile narejeni iz gume ter ojačani s plastjo tkanine. Sicer je bil rok uporabe tovrstnih materialov daljši, vendar pa taki materiali niso bili niti približno toliko močni, kakor današnji aramidni materiali, prevlečeni z elastomerom. Današnji varnostni rezervoarji imajo krajši rok uporabe, kakor so ga imeli varnostni rezervoarji nekoč. Varnostni rezervoar deluje na podoben princip kakor plinski rezervoar, vendar je zasnovan tako, da preprečuje razlitje goriva v primeru nesreče, četudi je rezervoar deformiran ali prevrnjen. Sam sistem ima določen rok uporabe. Na rok uporabe lahko vpliva tudi zunanji dejavniki. Tipična življenjska doba takega rezervoarja je od 8 – 10 let, vendar pa FIA standard jasno predpisuje, da se mehur v varnostnem rezervoarju ne sme uporabljati več kot 5 let od datuma izdelave, razen v primeru, da ga proizvajalec pregleda ter ga ponovno certificira za obdobje do dveh let [28]. Vsak varnostni rezervoar mora imeti oznako z naslednjimi informacijami: ime standarda FIA, homologacijska številka FIA, ime proizvajalca, serijska številka in datum veljavnosti. Varnostni rezervoarji so sestavljeni iz treh delov in sicer posode ali ohišja, mehurja in pene. Rezervoar se prične z mehurjem , ki je jedro sistema. Ohišje varnostnega rezervoarja ščiti mehur in omogoča namestitev varnostnega rezervoarja v dirkalnik. Izdelano je iz jekla, ogljikovih vlaken, aluminija ali celo iz steklenih vlaken. FIA standardi dejansko ne predpisujejo debeline tovrstnih ohišij. SCCA – Sport Club Car of America (tako kakor mnogi drugi) zahteva ohišje iz 9,1 mm debelega jekla ali 14,9 mm debelega aluminija. Mehur (slika 9) je prilagodljiva, izjemno močna