Kakovost kopalne vode v bazenih v Sloveniji v letu 2016

(1)

KAKOVOST KOPALNE VODE V BAZENIH V SLOVENIJI V LETU 2016

Ljubljana, december 2017

(2)

Izdajatelj:

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: www.nijz.si

Poročilo so pripravili:

Center za zdravstveno ekologijo Katarina Bitenc

Ivanka Gale

ISSN 1855-9573

Ljubljana, december 2017

(3)

IZVLEČEK

V poročilu »Kakovost kopalne vode v bazenih v Sloveniji v letu 2016« so prikazani podatki o konvencionalnih in bioloških bazenih ter o kakovosti kopalne vode v teh bazenih v letu 2016.

Rezultate laboratorijskih preskušanj in terenskih meritev odvzetih vzorcev kopalne vode smo prejeli za 202 konvencionalnih kopališč , v katerih je bilo 637 bazenov, iz katerih je bilo odvzetih 4536 vzorcev kopalne vode. Od vseh odvzetih vzorcev je bilo 5 % vzorcev neskladnih zaradi enega ali več mikrobioloških parametrov, 20 % vzorcev zaradi fizikalnih in kemijskih parametrov, 23 % zaradi mikrobioloških ter fizikalnih in kemijskih parametrov skupaj. Največji delež neskladnih vzorcev je bil ugotovljen v obalno-kraški statistični regiji (32 %), od tega po vrsti bazena največ pri bazenih na prostem (50 %), po tipu polnilne vode v bazenih z morsko vodo (35 %), oziroma po vrsti bazena in tipu polnilne vode, iz bazenov na prostem z morsko polnilno vodo skupaj 54 %. Po posameznem vzroku neskladnosti je bila v 12 (0,6 %) vzorcih prisotna bakterija Pseudomonas aeruginosa; v 19 (0,6

%) vzorcih je bila prisotna bakterija E.coli; v 102 (3 %) vzorcih je bilo preseženo skupno število mikroorganizmov (36±2 °C). Za parameter Legionella sp. je bilo odvzetih 413 vzorcev, od tega je bila Legionella sp. prisotna v 49 (12 %) vzorcih. Od fizikalnih in kemijskih parametrov so bili kot vzrok neskladnosti v 329 (7 %) vzorcih trihalometani, v 124 (3 %) vzorcu motnost in v 139 (3 %) vezani klor.

V primerjavi s preteklim letom, se je delež mikrobiološko neskladnih vzorcev znižal za eno odstotno točko; tudi delež fizikalno in kemijsko neskladnih vzorcev se je znižal za eno odstotno točko; delež vseh neskladnih vzorcev, se je znižal za tri odstotne točke.

Leta 2016 je bilo odvzetih tudi 15 vzorcev iz enega biološkega bazena, od teh je bilo neskladnih 12 vzorcev: 11 vzorcev je bilo neskladnih zaradi fizikalnih in kemijskih parametrov ter 7 vzorcev zaradi mikrobioloških parametrov; samo zaradi fizikalnih in kemijskih parametrov je bilo neskladnih 5 vzorcev, samo zaradi mikrobioloških parametrov pa 1 vzorec. Največ, 9 vzorcev, je bilo neskladnih zaradi celotnega fosforja, večina v kombinaciji z drugimi parametri. Parameter Legionela sp. se pred začetkom obratovanja ni preskušal.

(4)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

2 ZBIRKA PODATKOV O BAZENSKIH KOPALIŠČIH IN BAZENIH TER ZBIRKA PODATKOV O KAKOVOSTI KOPALNE VODE V BAZENIH TER OBDELAVA PODATKOV ... 4

3 REZULTATI KAKOVOSTI KOPALNE VODE IZ KONVENCIONALNIH BAZENOV ... 6

3.1 RAZDELITEV BAZENSKIH KOPALIŠČ PO STATISTIČNI REGIJI, TIPU POLNILNE VODE IN GLOBINI VODE 6 3.2 ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV KOPALNE VODE V BAZENIH IN KOEFICIENT ODVZETIH VZORCEV NA BAZEN V LETU 2016 ... 9

3.2.1 ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV KOPALNE VODE V BAZENIH V LETU 2016 ... 9

3.2.2 KOEFICIENT ODVZETIH VZORCEV KOPALNE VODE V LETU 2016 ... 11

3.3 REZULTATI MIKROBIOLOŠKIH TER FIZIKALNIH IN KEMIJSKIH PRESKUSOV VZORCEV KOPALNE VODE V BAZENIH ... 13

3.3.1 REZULTATI PO VRSTI BAZENA IN PO STATISTIČNIH REGIJAH ... 13

3.3.2 REZULTATI PO VRSTI BAZENA IN PO GLOBINI VODE ... 15

3.3.3 REZULTATI PO VRSTI BAZENA IN PO TIPU POLNILNE VODE ... 17

3.4 NEKATERI VZROKI NESKLADNOSTI VZORCEV KOPALNIH VODA V BAZENIH ... 19

3.4.1 VZROKI MIKROBIOLOŠKE NESKLADNOSTI PO VRSTI BAZENA ... 19

3.4.1.1 DVORANSKI BAZENI ... 23

3.4.1.2 BAZENI NA PROSTEM ... 24

3.4.1.3 KOMBINIRANI BAZENI ... 25

3.4.1.4 BAZENI S KOPALNO VODO, KI IMA PRIZNANO LASTNOST NARAVNEGA ZDRAVILNEGA SREDSTVA ... 26

3.4.2 VZROKI FIZIKALNE IN KEMIJSKE NESKLADNOSTI PO VRSTI BAZENA ... 27

3.4.2.1 DVORANSKI BAZENI ... 31

3.4.2.2 BAZENI NA PROSTEM ... 32

3.4.2.3 KOMBINIRANI BAZENI ... 33

4 KAKOVOSTI KOPALNIH VODA V BAZENIH PO LETIH IN OBMOČNIH ENOTAH (OE) NIJZ ... 35

5 REZULTATI KAKOVOSTI KOPALNE VODE IZ BIOLOŠKIH BAZENOV ... 38

6 ZAKLJUČEK ... 39

(5)

1 UVOD

Bazenska kopališča in kopalna voda v bazenih je pravno urejena z Zakonom o varstvu pred utopitvami (Ur.l. RS, 44/2000, 110/2002, 26/2007, 42/2007, 9/2011). Na podlagi zakona so bili sprejeti naslednji sedaj veljavni predpisi: Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih (Uradni list RS, št. 59/2015 in 86/2015 – popr.), Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode (Ur.l. RS, 70/2003, 34/2004 in 26/2007 – ZVU-A), Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Ur.l. RS, št. 84/2007 in 22/2013) in Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Ur.l. RS, 88/03, 56/2006, 84/2007). Ti predpisi urejajo varnost v kopališčih in higienske zahteve za kopališče in kopalno vodo in predstavljajo osnovo za nadzor.

Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih (Uradni list RS, št. 59/2015 in 86/2015 – popr.) (v nadaljevanju: pravilnik) je bi sprejet sredi leta 2015 in je nadomestil stari Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih (Ur.l. RS, št. 39/2011 (64/2011 popr.)). Novost pravilnika je, da uvaja nove biološke bazene, zato deli bazene na konvencionalne in biološke. Konvencionalni bazen je bazen v katerem priprava kopalne vode poteka z razkuževanjem z rezidualnim učinkom; biološki bazen je bazen na prostem, v katerem priprava kopalne vode poteka prek naravnih bioloških procesov in ima kopalno in regeneracijsko območje, med njima pa mora biti površina vode neprekinjena.

Pravilnik določa minimalne higienske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih ter način njihovega ugotavljanja in spremljanja zaradi varovanja zdravja uporabnikov kopališč oziroma bazenov in pogoje za njihovo zagotavljanje. Za zagotavljanje higienskih zahtev je odgovoren upravljavec bazena oziroma kopališča in mora za vsak bazen oziroma kopališče, izvajati notranji nadzor na podlagi načrta zagotavljanja varnosti kopalne vode, bazena oziroma kopališča (v nadaljevanju: načrt).

Načrt omogoča prepoznavanje mikrobioloških, fizikalnih in kemičnih agensov, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov in vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v bazenih oziroma kopališčih, kjer se tveganja lahko pojavijo. Načrt mora vsebovati tudi mesta vzorčenja, metode laboratorijskega preskušanja, najmanjšo pogostost vzorčenja kopalne vode in dokumentacijo o tem. Mikrobiološki ter fizikalni in kemijski parametri, njihove mejne vrednosti, preskusne metode in obseg preskušanja, so predpisani v Prilogi 1 pravilnika. Zahteve o zagotavljanju kakovosti kopalne vode in spremljanju veljajo za vsak bazen. Vzorec kopalne vode je skladen, če vrednost posameznega preiskanega parametra ustreza higienskim zahtevam iz priloge 1 pravilnika. V primeru neskladnosti mora upravljavec oceniti primernost kopalne vode za kopanje v skladu z merili, ki jih pripravi Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) in so objavljena na spletni strani NIJZ. Ocena neprimernosti vedno temelji na rezultatih dveh zaporednih preskusov in sicer, če rezultati prvega preskušanja kažejo na neprimernost, je treba takoj ponovno odvzeti vzorec.

Upravljavec mora ugotoviti vzroke, ki kažejo na neprimernost ter ukrepati v skladu z ugotovitvami.

Pri pripravi kopalne vode v konvencionalnih bazenih je potrebno opraviti najmanj razkuževanje z rezidualnim učinkom in korekcijo pH vrednosti. Možen je odstop od navedenih zahtev, če je dodajanje polnilne vode v količini najmanj 10 m³/ kopalca, temperatura vode ne presega 21 °C, dnevno praznjenje celotne prostornine bazena in njegovo čiščenje. V biološkem bazenu priprava kopalne vode poteka prek naravnih bioloških procesov v ekosistemu mikroorganizmov, rastlin in avtohtonih majhnih živali, ki so lahko podprti s tehničnimi ukrepi. V kopalni vodi biološkega bazena se lahko uporabljajo dodatna oprema in tehnološki postopki, če izboljšajo pripravo kopalne vode v biološkem bazenu in higiensko kakovost vode in če ne povzročijo biološke škode. Dodatne naprave, oprema in tehnološki postopki v

(6)

kopalni vodi biološkega bazena ne smejo tvoriti aerosola. V 24 urah se na skupno prostornino biološkega bazena lahko doda do 5 % polnilne vode, polnilno in kopalno vodo se lahko umetno segreva dokler temperatura kopalne vode ne doseže 23 °C. Na kopališču z biološkim bazenom ne sme biti vodnih ptičev in rib.

Pravilnik določa, da mora biti vsak konvencionalni bazen opremljen z napravami za kontinuirano in samodejno merjenje temperature, pH vrednosti, redoks potenciala in prostega klora (v kolikor se za razkuževanje uporablja klorovo sredstvo) kopalne vode ter s samodejnimi dozirnimi napravami za korekcijo vrednosti parametrov. Upravljavec v biološkem bazenu z napravami za neprekinjeno in samodejno merjenje zagotavlja meritve temperature vode, temperature zraka, nasičenosti s kisikom, pH-vrednosti in električne prevodnosti. Enkrat dnevno je vrednosti parametrov potrebno preveriti z ročnimi meritvami, v kolikor pa upravljavec ne zagotavlja kontinuiranih in samodejnih meritev, mora šestkrat dnevno v enakomernih časovnih presledkih v obratovalnem času zagotavljati ročne meritve.

Kopalna voda v bazenu je izpostavljena stalnemu onesnaženju s strani kopalcev in iz okolja ter služi kot medij za prenos mikroorganizmov in snovi. Prenos je lahko preko zaužite vode, vdihavanja ali stika s kožo in sluznicami. Nečistoče, ki se splakujejo s površine kože in iz telesnih odprtin, ali prihajajo iz okolja, večajo porabo sredstva za razkuževanje ter ščitijo mikroorganizme pred njegovim delovanjem. Običajno so v vodi prisotni le nenevarni ali povsod živeči mikroorganizmi; ti so lahko pogojno patogeni za določene skupine ljudi (npr. zmanjšana imunska odpornost, osebe z akutnimi vnetji ali poškodbami kože in sluznic); opozarjajo pa na obremenjenost kopalnih voda. Lahko so prisotni tudi patogeni mikroorganizmi, ki jih vnesejo bolni kopalci ali na videz zdravi klicenosci, ali pridejo v vodo pri nepredvidenih dogodkih, kot je bruhanje, iztrebljanje v kopalno vodo. V konvencionalnih bazenskih kopališčih, kjer voda kroži v zaprtem sistemu in se le delno nadomešča, mora neprekinjeno potekati priprava vode, najmanj razkuževanje z rezidualnim učinkom in korekcijo pH vrednosti. Možnost okužbe (npr. prebavil, zgornjih dihal, oči, kože, sluhovoda) je praviloma pogojena z nezadostno koncentracijo prostega preostalega klora v kopalni vodi.

V biološkem bazenu zaradi odsotnosti rezidualnega učinka razkužila v plavalni coni obstaja verjetnost okužbe, ki se lahko prenese preko kopalcev ali od prostoživečih živali. Verjetnost za okužbo narašča s številom kopalcev. Obseg bolezni, ki se lahko prenesejo na ta način je podoben kot pri kopanju v jezerih in rekah, oziroma večji kot pri kopanju v konvencionalnih bazenih. Voda se očisti s prehajanjem preko plitvega filtracijskega sloja v regeneracijski coni, ki je zasajena z izbranimi vodnimi rastlinami, ki nadomestijo dezinfekcijska sredstva. Če velikost bazena ne zadošča za doseganje stabilnega ekološkega ravnovesja, se doda še filtracijsko območje (npr.: biološki fini filtri, talni filtri in črpalke, ki omogočajo več ciklov filtriranja celotne količine kopalne vode na dan, peščeni filtri, UV razkuževanje). Tudi v bioloških bazenih je določeno najvišje dovoljeno število obiskovalcev na dan in dovoljeno število kopalcev, ki so lahko hkrati v kopalni vodi, kar znaša 20 % dovoljenega števila obiskovalcev na dan, dovoljena so kratkotrajna preseganja (13. člen pravilnika).

Upravljavec mora zagotoviti odvzem vzorca kopalne vode v bazenih in laboratorijsko preskušanje skladno s parametri, ki so določeni v Prilogi 1. V primeru, ko bazen obratuje celo leto (najmanj 8 mesecev), mora upravljavec zagotoviti odvzem vzorca kopalne vode in laboratorijsko preskušanje odvzetega vzorca enkrat mesečno, v primeru, da bazen obratuje sezonsko, dvakrat mesečno, ko pa gre za biološki bazen, se vzorce odvzema enkrat tedensko. Kadar upravljavec dokaže, da je bilo v preteklem koledarskem letu več kot 80 % odvzetih vzorcev kopalne vode skladnih, je možno odvzeti za polovico manj vzorcev.

Akreditirani laboratoriji posredujejo rezultate laboratorijskih preskušanj in terenskih meritev odvzetih vzorcev kopalne vode enkrat letno, do 1. marca za preteklo leto, v elektronski obliki NIJZ, ki vodi register kopalnih voda v bazenih. Upravljavec pred začetkom opravljanja kopališke ali druge dejavnosti oziroma ob vsaki spremembi NIJZ v elektronski obliki posreduje podatke, ki se nanašajo na bazen oziroma

(7)

letu 2011, pripravili zaradi zanimanja javnosti (npr.: mediji, posamezniki) in kontinuitete prikazovanja kakovosti kopalnih voda v bazenih.

Upravljavec mora na informacijskem mestu bazena oz. bazenskega kopališča za vsak bazen namestiti obvestilo o rezultatih laboratorijskih preskušanj z ugotovitvijo skladnosti, prav tako mora upravljavec izdelati letno poročilo o kakovosti kopalne vode, ki mora objaviti na informacijskem mestu bazena oz.

bazenskega kopališča.

Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode (Ur.l. RS, 70/2003, 34/2004 in 26/2007 – ZVU-A) določa opremo in sredstva za dajanje prve pomoči, program usposabljanja za nudenje prve pomoči, obseg preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči, obseg zdravniškega pregleda reševalca iz vode, pogoje za izvajanje programa preizkusa usposobljenosti za nudenje prve pomoči in opravljanje zdravniških pregledov.

Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih določa vrste kopališč, organizacijo varstva pred utopitvami in red na kopališčih, največje predvideno število kopalcev in največje dovoljeno število obiskovalcev za bazenska kopališča oziroma konvencionalne bazene, potrebno število reševalcev iz vode, opremo in sredstva za reševanje iz vode, oblačila in oznake reševalcev iz vode in redarjev, kopališke znake in nadzor. Glede na vrsto, se kopališča delijo na bazenska in naravna kopališča (kot so kopališča na morju, kopališča na stoječih vodah in kopališča na tekočih vodah). Na naravnem kopališču ni omejitve največjega dovoljenega števila kopalcev. Na kopališču je za varstvo pred utopitvami odgovoren lastnik oziroma upravljavec kopališča.

Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih določa prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe in zahteve za bazenska in naravna kopališča zaradi varstva pred utopitvami, zahteve za naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje kopališča, ki jih je treba upoštevati pri gradnji kopaliških objektov. Biološki bazeni morajo izpolnjevati tudi pogoje od 28. do 34. člena tega pravilnika, ki veljajo za naravna kopališča.

(8)

2 ZBIRKA PODATKOV O BAZENSKIH KOPALIŠČIH IN BAZENIH TER ZBIRKA PODATKOV O KAKOVOSTI KOPALNE VODE V BAZENIH TER OBDELAVA PODATKOV

Register kopalnih voda v bazenih za leto 2016 obsega Zbirko podatkov o bazenskih kopališčih in bazenih ter Zbirko podatkov o kakovosti kopalne vode v konvencionalnih in bioloških bazenih.

Zbirka podatkov o bazenskih kopališčih in bazenih za leto 2016 obsega naslednje podatke:

 ime kopališča,

 podatki o upravljavcu kopališča,

 velikost kopalne površine (v primeru biološkega bazena se navede seštevek površine kopalnega območja in površine regeneracijskega območja),

 število bazenov in število obiskovalcev na dan,

 ime bazena,

 statistično regijo in območno enoto NIJZ, na kateri se kopališče nahaja

 tip polnilne vode*, vrsto bazena*, globino bazena, vrtinčenje*, dezinfekcijo* in temperaturo za posamezen bazen.

Zbirka podatkov o kakovosti kopalne vode v bazenih za leto 2016 obsega naslednje podatke:

 ime kopališča in bazena,

 statistično regijo in območno enoto NIJZ v kateri se kopališče nahaja,

 tip polnilne vode za bazen*,

 vrsto bazena*,

 globino vode za bazen,

 vrtinčenje*,

 dezinfekcija*,

 temperatura vode,

 datum vzorčenja,

 rezultate terenskih meritev kemijskih in mikrobioloških laboratorijskih preskušanj ter oceno skladnosti vzorcev kopalnih voda odvzetih v bazenih.

* le za konvencionalne bazene

Vnos podatkov v register kopalnih voda je potekal na centralni enoti NIJZ (25. člen Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih).

Kopalna voda v bazenih mora izpolnjevati higienske zahteve, ki so določene z mikrobiološkimi, fizikalnimi in kemijskimi parametri iz Priloge 1: Higienske zahteve za kopalne vode.

Konvencionalni bazeni Mikrobiološki parametri:

 Skupno število mikroorganizmov pri 36 °C

± 2 °C,

 Esherichia coli,

 Pseudomonas aeruginosa,

 Legionella sp.; parameter se preskuša dvakrat letno, v bazenih, kjer je temperature vode višja ali enaka 23 °C in

Fizikalni in kemijski parametri:

 pH vrednost,

 motnost,

 prosti klor,

 vezani klor,

 redoks potencial proti Ag/AgCl 3,5 m KCl,

 trihalometani,

 klorit; če se pri pripravi uporablja klorov

(9)

Nadaljevanje tabele

 Staphylococcus aureus; parameter se preskuša dvakrat letno v bazenih z morsko vodo.

 ozon; če se pri pripravi uporablja ozon,

 cianurna kislina; če se pri pripravi uporabljajo kloroizocianurati.

Biološki bazeni

Mikrobiološki parametri:

 Skupno število mikroorganizmov pri 36 °C ± 2 °C,

 Esherichia coli,

 Pseudomonas aeruginosa,

 Legionella sp.; parameter se preskuša v bioloških bazenih pred začetkom obratovanja,

 Staphylococcus aureus,

 Enterokoki,

 Salmonele; parameter se preskuša v bioloških bazenih, kadar so prisotne vodne ptice.

Fizikalni in kemijski parametri:

 barva,

 amonij,

 pH vrednost,

 globinska prosojnost,

 nasičenost s kisikom,

 mineralna olja,

 električna prevodnost,

 celotni fosfor,

 temperatura,

 tendizi,

 trdni delci,

 vonj.

V letnem poročilu so najprej zajeti rezultati 4.536 vzorcev, ki so bili odvzeti iz konvencionalnih bazenov, na koncu so predstavljeni rezultati o kakovosti kopalne vode, ki je bila odvzeta iz bioloških bazenov.

Rezultati o kakovosti kopalne vode v bazenih so podani kot absolutne vrednosti in kot deleži. Pri izračunu koeficienta odvzetih vzorcev ni na voljo podatkov o številu mesecev obratovanja na leto za posamezen bazen, zato je koeficient odvzetih vzorcev zgolj informativne narave, saj bi morali za točen izračun koeficienta poznati število mesecev obratovanja za posamezen bazen.

(10)

3 REZULTATI KAKOVOSTI KOPALNE VODE IZ KONVENCIONALNIH BAZENOV

3.1 RAZDELITEV BAZENSKIH KOPALIŠČ PO STATISTIČNI REGIJI, TIPU POLNILNE VODE IN GLOBINI VODE

V nadaljevanju so prikazani podatki le za tista kopališča in bazene, za katere smo prejeli rezultate vzorcev bazenske kopalne vode. Za leto 2016 je prikazanih 4.536 vzorcev kopalne vode, odvzetih iz 637 bazenov, ki se nahajajo v 202 kopališčih (Tabela 3.1.1).

Največje število bazenskih kopališč je bilo v gorenjski regij (36), sledijo savinjska regija (35), obalno- kraška regija (33), osrednjeslovenska regija (31), podravska regija (18) in pomurska regija (15). Najmanj kopališč je v primorsko-notranjski regiji (1), zasavska regija ima 2 kopališči, koroška, goriška regija in JV Slovenija po 7 kopališč (Tabela 3.1.1, Slika 3.1.1).

Največje število bazenov je bilo v savinjski (120) in obalno-kraški regiji (115), sledita pomurska (91) in gorenjska regija (79). Najmanj bazenov je v zasavski regiji in primorsko-notranjski regiji (po 2), sledi koroška regija (9) (Tabela 3.1.1, Slika 3.1.2).

Tabela 3.1.1: Število kopališč, bazenov in vzorcev kopalnih voda v bazenih po statističnih regijah, Slovenija 2016

Statistična regija Kopališča Bazeni Vzorci

Št. % Št. % Št. %

pomurska 15 7,4 91 14,3 796 17,5

podravska 18 8,9 61 9,6 513 11,3

koroška 7 3,5 9 1,4 31 0,7

savinjska 35 17,3 120 18,8 859 18,9

zasavska 2 1,0 2 0,3 8 0,2

posavska 10 5,0 45 7,1 295 6,5

JV Slovenija 7 3,5 26 4,1 262 5,8

osrednjeslovenska 31 15,3 73 11,5 476 10,5

gorenjska 36 17,8 79 12,4 563 12,4

primorsko-notranjska 1 0,5 2 0,3 4 0,1

goriška 7 3,5 14 2,2 92 2,0

obalno-kraška 33 16,3 115 18,1 637 14,0

Slovenija 202 100 637 100 4536 100

(11)

Slika 3.1.1: Število kopališč po posameznih statističnih regijah, Slovenija 2016

Slika 3.1.2: Število bazenov po statističnih regijah, Slovenija 2016

0 10 20 30 40

primorsko-…

zasavska koroška JV Slovenija goriška posavska pomurska podravska osrednjeslov.

obalno-kraška savinjska gorenjska

1 2

7 7 7

10

15

18

31 33

35 36

Število kopališč

0 20 40 60 80 100 120

zasavska primorsko-notranjska koroška goriška JV Slovenija posavska podravska osrednjeslov.

gorenjska pomurska obalno-kraška savinjska

2 2

9 14

26

45

61

73 79

91

115 120

Število bazenov

(12)

Bazenska kopališča razvrščamo na dvoranska kopališča in kopališča na prostem. Kopališča so lahko tudi kombinacija teh vrst kopališč (Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih). Dvoranskih bazenov je bilo 64 % (389) vseh bazenov, bazenov na prostem je bilo 33 % (198) vseh bazenov, kombiniranih bazenov je bilo 3 % (21) vseh bazenov (Tabela 3.1.2, Slika 3.1.3).

Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih v 21. členu obravnava globino vode bazena na način, da ta za otroke ne presega 0,60 m. Zato smo bazene razdelili na tiste, z globino vode manjšo ali enako 0,60 m ter na bazene z globino vode nad 0,60 m. Po globini vode je 64 % (389) bazenov globljih od 0,6 m in 33 % (198) bazenov z globino vode manjšo ali enako 0,6 m. Za bazene globlje od 0,6 m se štejejo tudi bazeni, v katerih se globina povečuje in na določenem mestu preseže 0,6 m (Tabela 3.1.2, Slika 3.1.4).

Po tipu polnilne vode se bazeni delijo na bazene s sladko, morsko in naravno mineralno vodo. Sladko polnilno vodo je uporabljalo 51 % (308) bazenov, naravno mineralno vodo 37 % (227) bazenov in morsko vodo 12 % (73) bazenov (Tabela 3.1.2, Slika 3.1.5).

Tabela 3.1.2: Število in delež bazenov po vrsti bazena, globini vode in tipu polnilne vode, Slovenija 2016

Vrsta bazena Št. %

dvoranski 406 63,7

na prostem 209 32,8

kombinirani 22 3,5

Globina vode

x <= 0,6 m 125 19,6

x > 0,6 m 512 80,4

Tip polnilne vode

sladka 324 50,9

morska 77 12,1

nar. mineralna 236 37,0

637 100

Slika 3.1.3: Delež bazenov po vrsti bazena, Slovenija 2016 64%

33%

3%

dvoranski na prostem kombinirani

(13)

Slika 3.1.4: Delež bazenov po globini vode, Slovenija 2016

Slika 3.1.5: Delež bazenov po tipu polnilne vode, Slovenija 2016

3.2 ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV KOPALNE VODE V BAZENIH IN KOEFICIENT ODVZETIH VZORCEV NA BAZEN V LETU 2016

3.2.1 ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV KOPALNE VODE V BAZENIH V LETU 2016

V letu 2016 je bilo odvzetih 4.536 vzorcev kopalne vode v bazenih. Največje število odvzetih vzorcev je bilo v savinjski regiji (859), sledita pomurska regija (796) in obalno-kraška regija (637). Najmanj odvzetih vzorcev je bilo v primorsko-notranjski regiji (4), sledi zasavska regija (8) (Slika 3.2.1.1). Prikazane so absolutne številke, ki odražajo število bazenov.

20%

80%

x <= 0,6 m x > 0,6 m

51%

12%

37% sladka

morska

naravna mineralna

(14)

Slika 3.2.1.1: Število odvzetih vzorcev kopalne vode v bazenih po statističnih regijah, Slovenija 2016

Iz dvoranskih bazenov je bilo odvzetih 2.978 (66 %) vzorcev kopalne vode, iz bazenov na prostem je bilo odvzetih 1.352 (30 %) vzorcev kopalne in iz kombiniranih bazenov je bilo odvzetih 206 (4,5 %) vzorcev kopalne vode. Iz bazenov globljih od 0,6 m je bilo odvzetih 3.762 (83 %) vzorcev kopalne vode. Po tipu polnilne vode je bilo največ vzorcev odvzetih iz bazenov s sladko vodo, to je 2.177 (48 %) sledijo bazeni z naravno mineralno vodo (1.936; 43 %) ter 9 % z morsko polnilno vodo (423 vzorcev) (Tabela 3.2.1.1).

Tabela 3.2.1.1: Število odvzetih vzorcev kopalne vode po vrsti bazena, globini vode in tipu polnilne vode, Slovenija 2016

Vrsta bazena Št. %

dvoranski 2978 65,7

na prostem 1352 29,8

kombinirani 206 4,5

Globina vode

x <= 0,6 m 774 17,1

x > 0,6 m 3762 82,9

Tip polnilne vode

sladka 2177 48,0

morska 423 9,3

nar. mineralna 1936 42,7

4536 100

0 200 400 600 800 1000

primorsko-notranjska zasavska koroška goriška JV Slovenija posavska osrednjeslov.

podravska gorenjska obalno-kraška

pomurska savinjska

4 8

31 92

262 295

476 513

563

637

796 859

(15)

3.2.2 KOEFICIENT ODVZETIH VZORCEV KOPALNE VODE V LETU 2016

Povprečno število odvzetih vzorcev kopalnih voda v bazenih je 7 vzorcev na bazen. Iz dvoranskih bazenov je povprečno odvzetih 7 vzorcev na bazen, iz bazenov na prostem 7 in iz kombiniranih bazenov 9. Koeficient odvzetih vzorcev je zgolj informativen. Za točnejši izračun bi bilo treba upoštevati čas obratovanja (število mesecev obratovanja) posameznega kopališča oziroma bazena.

Po statističnih regijah znaša povprečno število odvzetih vzorcev kopalne vode v bazenih od 2 do 10.

Največ odvzetih vzorcev (10) na bazen je bilo v jugovzhodni Sloveniji (Tabela 3.2.2.1). V bazenih z globino vode manj ali enako 0,6 m je povprečno odvzetih 6 vzorcev na bazen, iz bazenov globljih od 0,6 m pa v povprečju 7 vzorcev na bazen (Tabela 3.2.2.2). Iz bazenov s sladko polnilno vodo je povprečno odvzetih 7 vzorcev na bazen, iz bazenov z morsko polnilno vodo 6 vzorcev na bazen in iz bazenov z naravno mineralno polnilno vodo pa 8 vzorcev na bazen (Tabela 3.2.2.3).

Tabela 3.2.2.1 : Koeficient odvzetih vzorcev kopalne vode v bazenih po statističnih regijah, Slovenija 2016

Statistična regija

vsi bazeni dvoranski bazeni bazeni na prostem kombinirani bazeni Št.

bazenov Št.

vzorcev Koefi cient

Št.

pomurska 91 796 8,7 47 434 9,2 39 313 8,0 5 49 9,8

podravska 61 513 8,4 40 325 8,1 19 168 8,8 2 20 10,0

koroška 9 31 3,4 8 24 3,0 1 7 7,0 0 - -

savinjska 120 859 7,2 69 538 7,8 44 249 5,7 7 72 10,3

zasavska 2 8 4,0 2 8 4,0 0 - - 0 - -

posavska 45 295 6,6 22 155 7,0 20 111 5,6 3 29 9,7

JV Slovenija 26 262 10,1 19 193 10,2 7 69 9,9 0 - -

osrednjeslov. 73 476 6,5 49 350 7,1 24 126 5,3 0 - -

gorenjska 79 563 7,1 62 469 7,6 14 69 4,9 3 25 8,3

primorsko-

notranjska 2 4 2,0 0 - - 2 4 2,0 0 - -

goriška 14 92 6,6 8 54 6,8 6 38 6,3 0 - -

obalno-kraška 115 637 5,5 80 428 5,4 33 198 6,0 2 11 5,5

Slovenija 637 4536 7,1 406 2978 7,3 209 1352 6,5 22 206 9,4

Tabela 3.2.2.2: Koeficient odvzetih vzorcev kopalne vode v bazenih po globini vode, Slovenija 2016

Globina vode

Vsi bazeni Dvoranski bazeni Bazeni na prostem Kombinirani bazeni Št.

baze- nov

Št.

vzor- cev

Koefi- cient

Št.

baze- nov

Št.

vzor- cev

Št.

baze- nov

Št.

vzor- cev

Koefi cient

Št.

baze- nov

Št.

vzor- cev

x <= 0,6 m 125 774 6,2 73 493 6,8 52 281 5,4 0 - -

x > 0,6 m 512 3762 7,3 333 2485 7,5 157 1071 6,8 22 206 9,4

SKUPAJ 637 4536 7,1 406 2978 7,3 209 1352 6,5 22 206 9,4

(16)

Tabela 3.2.2.3: Koeficient odvzetih vzorcev kopalne vode v bazenih po tipu polnilne vode, Slovenija 2016

Tip polnilne vode

Vsi bazeni Dvoranski bazeni Bazeni na prostem Kombinirani bazeni Št.

baze nov

Št.

vzorc ev

Koefi cient

Št.

baze nov

Št.

vzorc ev

Koefi cient

Št.

baze nov

Št.

vzorc ev

Koefi cient

Št.

baze nov

Št.

vzorc ev

Koefi cient

sladka 324 2177 6,7 227 1612 7,1 94 540 5,7 3 25 8,3

morska 77 423 5,5 54 285 5,3 21 127 6,0 2 11 5,5

nar. mineralna 236 1936 8,2 125 1081 8,6 94 685 7,3 17 170 10,0

SKUPAJ 637 4536 7,1 406 2978 7,3 209 1352 6,5 22 206 9,4

(17)

3.3 REZULTATI MIKROBIOLOŠKIH TER FIZIKALNIH IN KEMIJSKIH PRESKUSOV VZORCEV KOPALNE VODE V BAZENIH

Ocena skladnosti temelji na mejnih vrednostih posameznih parametrov (mikrobioloških, fizikalnih in kemijskih parametrov) iz Priloge 1: Higienske zahteve za kopalne vode Pravilnika o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih. Neskladnost posameznega parametra pomeni, da je bil določen rezultat parametra (meritev ali preskušanja) nad mejno vrednostjo.

Neskladnost vzorca pomeni, da vrednost enega ali več parametrov ni skladna z mejnimi vrednostmi.

3.3.1 REZULTATI PO VRSTI BAZENA IN PO STATISTIČNIH REGIJAH

V zasavski regiji je bilo vseh 8 odvzetih vzorcev mikrobiološko skladnih, en vzorec je bil fizikalno in kemijsko neskladen; v primorsko-notranjski regiji so bili vsi 4 odvzeti vzorci mikrobiološko skladni, trije so bili fizikalno in kemijsko neskladni.

Največji delež neskladnih vzorcev je bil odvzet v primorsko-notranjski statistični regiji (75 %), vendar so bili odvzeti le 4 vzorci, trije izmed njih so bili neskladni; sledijo obalno-kraška regija (32 %), JV Slovenija (29 %), savinjska regija (28 %), goriška (27 %) in podravska regija (25 %) (Tabela 3.3.1.1, Slika 3.3.1.1).

Zaradi mikrobioloških parametrov je bilo največ neskladnih vzorcev v savinjski regiji (9 %), JV Sloveniji (8

%), goriški (7 %) in pomurski regiji (5 %). Po fizikalnih in kemijskih neskladnostih izstopa primorsko- notranjska regija (75 %) zaradi premalo odvzetih vzorcev, sledijo obalno-kraška regija (31 %), JV Slovenija (29 %), goriška regija (24 %), savinjska (22 %) in podravska regija (21 %).

Tabela 3.2.1.1: Število in delež neskladnih vzorcev po statističnih regijah, Slovenija 2016 Vsi bazeni

Statistična regija Vsi vzorci

Mikrobiološki parametri -neskladni

vzorci

Fizikalni, kemijski parametri – neskladni

vzorci

Vsi parametri - neskladni vzorci

Št. % Št. % Št. %

pomurska 796 41 5,2 136 17,1 173 21,7

podravska 513 17 3,3 105 20,5 127 24,8

koroška 31 0 0,0 1 3,2 1 3,2

savinjska 859 74 8,6 191 22,2 243 28,3

zasavska 8 0 0,0 1 12,5 1 12,5

posavska 295 13 4,4 38 12,9 43 14,6

JV Slovenija 262 20 7,6 75 28,6 75 28,6

osrednjeslovenska 476 5 1,1 62 13,0 66 13,9

gorenjska 563 16 2,8 74 13,1 88 15,6

primor.-notranjska 4 0 0,0 3 75,0 3 75,0

goriška 92 6 6,5 22 23,9 25 27,2

obalno-kraška 637 14 2,2 197 30,9 205 32,2

Slovenija 4536 206 4,5 905 20,0 1050 23,1

(18)

Slika 3.3.1.1 : Delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih po statističnih regijah, Slovenija 2016 V tabelah od 3.3.1.2 do 3.3.1.4 je prikazano število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih po vrsti bazena (dvoranski bazeni, bazeni na prostem in kombinirani bazeni) in po statističnih regijah.

Največji delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih je bil odvzet iz bazenov na prostem v primorsko-notranjski (75 % zaradi premalo vzorcev) in obalno-kraški statistični regiji (50 %).

Tabela 3.3.1.2 : Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v dvoranskih bazenih po statističnih regijah, Slovenija 2016

Dvoranski bazeni Statistična regija Vsi

vzorci

Fizikalni in kemijski parametri - neskladni

vzorci

Št. % Št. % Št. %

pomurska 434 24 5,5 65 15,0 85 19,6

podravska 325 14 4,3 63 19,4 80 24,6

koroška 24 0 0,0 0 0,0 0 0,0

savinjska 538 63 11,7 122 22,7 167 31,0

zasavska 8 0 0,0 1 12,5 1 12,5

posavska 155 8 5,2 16 10,3 20 12,9

JV Slovenija 193 16 8,3 55 28,5 55 28,5

gorenjska 469 14 3,0 65 13,9 77 16,4

primor.-notranjska 0 - - - - - -

goriška 54 5 9,3 14 25,9 17 31,5

obalno-kraška 428 6 1,4 101 23,6 105 24,5

Slovenija 2978 154 5,2 536 18,0 644 21,6

21,7 24,8

3,2

28,3

12,5 14,6 28,6

13,9 15,6 75,0

27,2 32,2 23,1

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0

Delež neskladnih vzorcev

(19)

Tabela 3.3.1.3 : Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih v bazenih na prostem po statističnih regijah, Slovenija 2016

Bazeni na prostem Statistična regija Vsi

vzorci

Št. % Št. % Št. %

pomurska 313 17 5,4 61 19,5 78 24,9

podravska 168 3 1,8 40 23,8 45 26,8

koroška 7 0 0,0 1 14,3 1 14,3

savinjska 249 7 2,8 60 24,1 64 25,7

zasavska 0 - - - - - -

posavska 111 5 4,5 22 19,8 23 20,7

JV Slovenija 69 4 5,8 20 29,0 20 29,0

gorenjska 69 2 2,9 6 8,7 8 11,6

primor.-notranjska 4 0 0,0 3 75,0 3 75,0

goriška 38 1 2,6 8 21,1 8 21,1

obalno-kraška 198 8 4,0 94 47,5 98 49,5

Slovenija 1352 48 3,6 343 25,4 377 27,9

Tabela 3.3.1.4 : Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v kombiniranih bazenih po statističnih regijah, Slovenija 2016

Kombinirani bazeni Statistična regija Vsi

vzorci

Št. % Št. % Št. %

pomurska 49 0 0,0 10 20,4 10 20,4

podravska 20 0 0,0 2 10,0 2 10,0

koroška 0 - - - - - -

savinjska 72 4 5,6 9 12,5 12 16,7

zasavska 0 - - - - - -

posavska 29 0 0,0 0 0,0 0,0

JV Slovenija 0 - - - - - -

osrednjeslovenska 0 - - - - - -

gorenjska 25 0 0,0 3 12,0 3 12,0

primor.-notranjska 0 - - - - - -

goriška 0 - - - - - -

obalno-kraška 11 0 0,0 2 18,2 2 18,2

Slovenija 206 4 1,9 26 12,6 29 14,1

3.3.2 REZULTATI PO VRSTI BAZENA IN PO GLOBINI VODE

Iz bazenov globljih od 0,6 m je bilo odvzetih 23 % (1.050) neskladnih vzorcev kopalne vode. Iz bazenov, z globino vode manjšo ali enako kot 0,6 m pa je bilo odvzetih 23 % (179) neskladnih vzorcev (Tabela

(20)

3.3.2.1). V tabelah 3.3.2.2 do 3.3.2.4 je prikazano število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih po vrsti bazena (dvoranski bazeni, bazeni na prostem, kombinirani bazeni) in po globini vode.

Tabela 3.3.2.1 : Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih po globini vode, Slovenija 2016

Vsi bazeni Globina

vode

Vsi vzorci

Mikrobiološki parametri - neskladni vzorci

vzorci

Št. % Št. % Št. %

x <= 0,6 m 774 30 3,9 160 20,7 179 23,1

x > 0,6 m 3762 176 4,7 745 19,8 871 23,2

Skupaj 4536 206 4,5 905 20,0 1050 23,1

Tabela 3.3.2.2 : Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v dvoranskih bazenih po globini vode, Slovenija 2016

Dvoranski bazeni Globina

vode

Vsi vzorci

Mikrobiološki parametri - neskladni

vzorci

Št. % Št. % Št. %

x <= 0,6 m 493 24 4,9 83 16,8 97 19,7

x > 0,6 m 2485 130 5,2 453 18,2 547 22,0

Skupaj 2978 154 5,2 536 18,0 644 21,6

Tabela 3.3.2.3: Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih na prostem po globini vode, Slovenija 2016

Bazeni na prostem Globina

vode

Vsi vzorci

vzorci

Vsi parametri - neskladni vzorci

Št. % Št. % Št. %

x <= 0,6 m 281 6 2,1 77 27,4 82 29,2

x > 0,6 m 1071 42 3,9 266 24,8 295 27,5

Skupaj 1352 48 3,6 343 25,4 377 27,9

(21)

Tabela 3.3.2.4 : Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v kombiniranih bazenih po globini vode, Slovenija 2016

Kombinirani bazeni Globina

vode

Vsi vzorci

vzorci

Vsi parametri - neskladni vzorci

Št. % Št. % Št. %

x <= 0,6 m 0 - - - -

x > 0,6 m 206 4 1,9 26 12,6 29 14,1

Skupaj 206 4 1,9 26 12,6 29 14,1

3.3.3 REZULTATI PO VRSTI BAZENA IN PO TIPU POLNILNE VODE

Največji delež neskladnih vzorcev kopalnih voda je bil odvzet iz bazenov z morsko vodo (35 % oz. 148 vzorcev) (Tabela 3.3.3.1).

V tabelah 3.3.3.2 do 3.3.3.4 je prikazano število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih po vrsti bazena in po tipu polnilne vode. Največji delež neskladnih vzorcev kopalnih voda je bil odvzet iz bazenov na prostem z morsko polnilno vodo (54 % oz. 68 vzorcev).

Tabela 3.3.3.1 : Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih po tipu polnilne vode, Slovenija 2016

Vsi bazeni Tip polnilne

vode

Vsi vzorci

Fizikalni in kem. parametri - neskladni vzorci

Št. % Št. % Št. %

sladka 2177 72 3,3 376 17,3 428 19,7

morska 423 10 2,4 142 33,6 148 35,0

nar. mineralna 1936 124 6,4 387 20,0 474 24,5

Skupaj 4536 206 4,5 905 20,0 1050 23,1

Tabela 3.3.3.2: Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v dvoranskih bazenih po tipu polnilne vode, Slovenija 2016

Dvoranski bazeni Tip polnilne

vode

Vsi vzorci

Št. % Št. % Št. %

sladka 1612 62 3,8 242 15,0 287 17,8

morska 285 4 1,4 75 26,3 78 27,4

nar. mineralna 1081 88 8,1 219 20,3 279 25,8

Skupaj 2978 154 5,2 536 18,0 644 21,6

(22)

Tabela 3.3.3.3: Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih na prostem po tipu polnilne vode, Slovenija 2016

Bazeni na prostem Tip polnilne

vode

Vsi vzorci

Št. % Št. % Št. %

sladka 540 10 1,9 131 24,3 138 25,6

morska 127 6 4,7 65 51,2 68 53,5

nar. mineralna 685 32 4,7 147 21,5 171 25,0

Skupaj 1352 48 3,6 343 25,4 377 27,9

Tabela 3.3.3.4: Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v kombiniranih bazenih po tipu polnilne vode, Slovenija 2016

Kombinirani bazeni Tip polnilne

vode

Vsi vzorci

Št. % Št. % Št. %

sladka 25 0 0,0 3 12,0 3 12,0

morska 11 0 0,0 2 18,2 2 18,2

nar. mineralna 170 4 2,4 21 12,4 24 14,1

Skupaj 206 4 1,9 26 12,6 29 14,1

(23)

3.4 NEKATERI VZROKI NESKLADNOSTI VZORCEV KOPALNIH VODA V BAZENIH

3.4.1 VZROKI MIKROBIOLOŠKE NESKLADNOSTI PO VRSTI BAZENA

Mikrobiološki parametri so načeloma indikatorski parametri, ki govorijo o onesnaženosti kopalne vode v bazenih in o uspešnosti njene priprave, oziroma o izpolnjevanju higienskih zahtev za kopališče in kopalno vodo v bazenih; specifičnih patogenov rutinsko ne iščemo. Pozitiven rezultat pomeni, da je voda mikrobiološko »onesnažena«. Vzroki so različni, treba jih je odkriti in nato ustrezno ukrepati. Običajno ne gre za neposredno nevarnost za zdravje, ampak opozorilo. Kljub temu velja, da kadar se vodo oceni kot »neprimerno«, naj se je ne uporablja kot kopalno vodo. Vrsta ukrepanja je odvisna od celotne ocene sistema, delovanja bazena, vključno z ostalimi indikatorji onesnaženja. Negativen rezultat ne pomeni, da mikrobiološkega onesnaženja ni.

Pri mikrobiološko neskladnih vzorcih je bilo v 136 (3 %) preseženo skupno število mikroorganizmov; v 26 (0,6 %) vzorcih kopalnih voda je bila prisotna bakterija Escherichia coli in v 25 (1 %) vzorcih prisotna bakterija Pseudomonas aeruginosa (Tabela 3.4.1.1). Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih za posamezne mikrobiološke parametre je grafično prikazano na slikah od 3.4.1.1 do 3.4.1.4.

Tabela 3.4.1.1: Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih po mikrobioloških parametrih in po statističnih regijah, Slovenija 2016

Laboratorijska preskušanja vzorcev kopalne vode– vsi bazeni

Statistična regije Vsi vzorci

Pseudomonas aeruginosa – neskladni vzorci

E.coli – neskladni

vzorci

Skupno št.

mikroorganizmov (36 °C ± 2 °C) – neskladni vzorci

Vsi vzorci legionel

la sp.

Legionella sp.

– neskladni vzorci

Št. % Št. % Št. % Št. %

pomurska 796 7 0,9 5 0,6 38 4,8 64 16 25,0

podravska 513 2 0,4 5 1,0 11 2,1 71 7 9,9

koroška 31 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1 0 0,0

savinjska 859 2 0,2 6 0,7 53 6,2 112 22 19,6

zasavska 8 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 - -

posavska 295 0 0,0 1 0,3 9 3,1 18 3 16,7

JV Slovenija 262 3 1,1 2 0,8 14 5,3 15 2 13,3

osrednjeslovenska 476 1 0,2 3 0,6 0 0,0 34 2 5,9

gorenjska 563 1 0,2 0 0,0 2 0,4 92 13 14,1

primorsko-notranj. 4 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 - -

goriška 92 1 1,1 0 0,0 5 5,4 9 0 0,0

obalno-kraška 637 8 1,3 4 0,6 4 0,6 151 0 0,0

Slovenija 4536 25 0,6 26 0,6 136 3,0 567 65 11,5

Bakterija Pseudomonas aeruginosa se rada zadržuje v vlažnem okolju, tvori biofilme in je zelo odporna na dodana sredstva za razkuževanje. Prisotnost Pseudomonas aeruginosa povezujejo tudi z vnetji na koži (folikulitis) in vnetji zunanjega sluhovoda. Mejna vrednost za parameter Pseudomonas aeruginosa je 0 v 100 ml.

(24)

Slika 3.4.1.1: Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih za parameter Pseudomonas aeruginosa, Slovenija 2016

Parameter Escherichia coli v kopalni vodi dokazuje, da je kopalna voda fekalno onesnažena. Mejna vrednost za parameter Escherichia coli je 0 v 100 ml.

Slika 3.4.1.2: Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazeni za parameter Escherichia colli, Slovenija 2016

S parametrom skupno število mikroorganizmov 36 °C ± 2 °C določamo število bakterij, ki kažejo na učinkovitost postopkov priprave vode. Mejna vrednost za parameter pri 36 °C ± 2 °C je 100 v 1 ml.

7

2 2

3

1 1 1

8

0,9 0,4 0,2

1,1

0,2 0,2

1,1 1,3 0

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Število neskladnih vzorcev % neskladnih vzorcev

5 5

0

6

0

1

2

3

0 0 0

4

0,6 1,0

0,0 0,7

0,0 0,3 0,8 0,6

0,0 0,0 0,0 0,6

0 1 2 3 4 5 6 7

(25)

Slika 3.4.1.3: Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazeni za parameter skupno število mikroorganizmov, Slovenija 2016

Legionella sp. je bakterija, ki je prav tako vezana na vodno okolje in višje temperature. Zaradi načina prenosa na ljudi z vdihavanjem kapljic jo določamo v bazenih z vrtinčenjem vode in/ali bazenih, pri katerih se tvori aerosol, če je temperatura kopalne vode večja ali enaka 23 °C. Legionella sp. lahko povzroči pljučnico in Pontiaško mrzlico.

Po Pravilniku o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih, se prisotnost Legionelle sp. preverja v bazenih dvakrat letno in sicer tam, kjer je temperatura kopalne vode večja ali enaka 23°C in obstaja možnost aerosolizacije vode. Mejna vrednost za parameter Legionella sp. je 0 v 100 ml.

Za laboratorijska preskušanja parameter Legionella sp. je bilo v letu 2016 odvzetih 413 vzorcev kopalnih voda, od tega je bila prisotna v 12 % (49) vzorcev (Tabela 3.4.1.1, Slika 3.4.1.4). Vsaj enkrat se je pojavila v 50 različnih bazenih, v 12 bazenih se je pojavila več kot enkrat.

Slika 3.4.1.4: Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazeni za parameter Legionella sp., Slovenija 2016

38

11

53

9 14

2 5 4

4,8 2,1 6,2 3,1 5,3

0,4 5,4

0,6 0

10 20 30 40 50 60

16 7

22

3 2 2

13 25,0

9,9

19,6

16,7

13,3 5,9

14,1

0 5 10 15 20 25 30

(26)

Tabela 3.4.1.2 : Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih po mikrobioloških parametrih in po globini vode, Slovenija 2016

Laboratorijska preskušanja vzorcev kopalne vode – vsi bazeni

Globina vode Vsi vzorci

Pseudomonas aeruginosa -

neskladni vzorci

Escherichia colli - neskladni

vzorci

Skupno št.

mikroorganizmo v (36 °C ± 2 °C) – neskladni vzorci

Vsi vzorci legionell

a sp.

Legionella sp. - neskladni

vzorci

Št. % Št. % Št. % Št. %

x <= 0,6 m 774 2 0,3 6 0,8 22 2,8 100 7 7,0

x > 0,6 m 3762 23 0,6 20 0,5 114 3,0 467 58 12,4

Skupaj 4536 25 0,6 26 0,6 136 3,0 567 65 11,5

Tabela 3.4.1.3 : Število in delež neskladnih vzorcev kopalnih voda v bazenih po mikrobioloških parametrih in po tipu polnilne vode, Slovenija 2016

Laboratorijska preskušanja vzorcev kopalne vode – vsi bazeni

Tip polnilne vode

Vsi vzorci

Pseudomona s aeruginosa

- neskladni vzorci

Escherichia colli - neskladni

vzorci

Skupno št.

mikroorganizm ov (36 °C ± 2 °C)

– neskladni vzorci

Vsi vzorci legionella

sp.

Legionella sp. - neskladni vzorci

Št. % Št. % Št. % Št. %

sladka 2177 8 0,4 7 0,3 47 2,2 233 18 7,7

morska 423 6 1,4 3 0,7 2 0,5 97 0 0,0

nar. mineralna 1936 11 0,6 16 0,8 87 4,5 237 47 19,8

Skupaj 4536 25 0,6 26 0,6 136 3,0 567 65 11,5