KR I LJI
UL ICE
I
3 TO SEM JAZ
4 URBANI LOVEC
6 KAKO SMO PRAZNOVALI
7 TOPLI POZIREK, DEDEK MRAZ NA RDECEM KRIlU
8 THC ODVISNIK
iO RAZSTAVA
i t TATOO ZGODBA
12 INTERVJU
1S BILANCA
is FESTIVAL LEZBICNEGA IN GEJEVSKEGA FILMA
i6 DOGODKI
i 7 RECENZIJA
i8 OGLASNA DESKA
i9 KonCEK BABI lORE
20 MARIBOR NAJ hVI
22 IlIA RESETK
23 DNEVNIK LOPOVA
23 KAJ MANJKA BOGU
24 DELO S CESTNIMI OTROKI V GOMI
26 POGLED S STRANI
28 PET LET IA LEPSI SVET
29 PISMO BRALKE
30 RAIVEDRILO
Urednica: Spela Razpotnik
Uredniski odbor: Maja Vizintin, Luna JuranCic Sribar, Ursa Glavan, Alenka Lamovsek, Bojan Dekleva,
Gregor B. Hann
Sodelavci urednistva: Toni Mesko, Tomislav Gruden, Marusa Bertoncelj, Tanja Vuzem, Andrej Mesaric, M~a
Kozar, Jaka Adamic, Daniel Novosel Oblikovanje: Sara Jassim
Lektoriranje: Darja Pekolj, UrSa Cehovin, Marusa Bertoncelj
Ilustracije: Nik Knez, Da~anMajkic, Matilda Magdalena Dobro
Tisk: Tiskarna Vovk
IZdajatelj: Drustvo Kralji ulice ISSN 1854-2654
Naklada: 10.000 izvodov
Cena Casopisa v ulicni prodajije 1€.
V primeru posiljanja casopisa po posti je cena enega izvoda 2€.
Naslov uredniStva:
Drustvo Kralji ulice,
Poljanska cesta 14, 1000 lJubljana.
Telefon: 059 022 503, Fax: 059 022 504
E-mail: kraljiulice@gmail.com Spletna stran: www.kraljiulice.org Transakcijski racun za
prostovoljne prispevke:
05100-8012105010 odprt pri ABanki Vipa d.d.
PRAVILA PRODAJE CASOPISA KRAUI ULICE SODELAVCI Ker zelimo, da bi easopis Kralji ulice lahko prodajalo eim vee Ijudi in da
bidosegel
eim
sirsi krog bralcev ter da bi ostal redni, meseeno izhajajoci casopis, je pomembno, da vsi skupaj skrbimo za njegov dober ugled. Ko prodajate easopis Kralji ulice
,namree ne predstovljate Ie sebe pac pa celoten projekt Kralji ulice.
Doslej so bili nasi prodajalci v javnosti zelo dobro sprejeti in so mnogi kupci pohvalili njihov pristop . Zelo si zelimo, da tako ostane tudi v prihadnje, zato prodajalce in prodajalke prosimo, da se drzijo spodnjih pravil in tudi svojega obcutka a tem, kako easopis Kralji ulice se balj priblizati nasim bralcem.
1.
Casopis prodajam na miren in nevsiljiv naein.
2. Drugim prodajalcem casopisa Kralji ulice izkazujem spostovanje in se zavedam, da imajo ravno tako pravico do prodaje easopisa kotjaz sam/a .
3. Zdrugimi prodajalci se miroljubno dogovarjam tudi glede lokacije prodaje.
4. Morebitne nesporazume resujem na miroljuben naein.
5. Med prodajanjem casopisa ne uporabljam alkohola in/ali drugih drag
.6. Casopis prodajam po njegovi ceni in kupcev ne zavajam .
7. Spostujem odlocitev kupca glede nakupa casopisa.
Ce se prodajalec ne drzi pravil
prodaje, je na to najprejopomnjen s strani
strokovnega delavca, potem pa lahko zacasno ali trajno izgubi pravico do prodaje casopisa Kralji ulice.Prosimo kupce,
najnam v urednistvo sporocijo morebitne krsitve zgornjih pravil!
Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega varstva -AIDS fondacija Robert in CARS
/ Center za preventivo aidsa in ranljive skupine - CSD Koper
DrogArt - Drustvo za zmanjsevanje skode zaradi drog STIGMA - Javni zavod SOCIa - Karitas stepanja vas - Karitas zupnije Marijino oznanjenje - OZRK Ljubljana
Skofijska Karitas Koper - Skofijska Karitas Maribor - Vincencijeva zveza dobrote - Zavetisce za brezdomce Poljanska.
Vsi sodelavci in avtorjiso svoje delo in cas prispevali brezplacno.
UVODNIK x
@UREDNICA x Spela RazpotnikUREJENO LETO
Za namije tudi prva manj lepa izkusnja zacasne prepovedi prodaje casopisa Kralji ulice in drugim letom rednega izhajanja,
Z novim letom, tretjim letom izhajanja cestnega
casopisa dvema od nasih prodajalcev, saj sma zaradi njunega dela prihajamo med vas v prenovljeni podobi. Nasemu in vasemu prejeli stevilne pritozbe. Na rednih sestankih prodajalcev casopisa priljubljenemu casopisu smo na naslovno stran dodali vednoznova prihajamo do zakljucka, daje iskren in spostljiv odnos
bary~, da bo vsaka nova stevilka bolj razpoznavna, kar bo do kupcev kljucen za celoten projekt in za vse vkljucene prodajalce, yam bralcem olajsalo locevanje vsakokratne nove stevilke od kijim prodaja casopisa pomeni nacin zivljenjain pogosto tudi starih, prodajalci in Ciani urednistva pa se dodatne barye tako prezivetja. Prodaja marsikomu OmOgDCa, da naredi kljucni korak v ali tako ze dolgo casa nadejamo. svojem zivljenju, pa uaj bo to korak v smeri ureditve dokumentov
Za vas smo s pomocjo oblikovalke Sare pripravili tudi novo ali celo selitve na svoje. Zavajanja kupcev in neupostevanja oblikovno podobo casopisa, s katero upamo, da bo nasim . osnovnih pravil prodaje seveda ne moremo in nocemo podpirati, vsebinam dala boljso citljivost, morda pa yam v prihodnje niti spregledovati. Kupce cas·opisa zato na tern Jrtestu prosimo, pripravimo se kaksno oblikovno presenecenje. da morebitne nepravilnosti, ki jih opazite pri prodaji, sporocite Na naslovnici se yam bodo nasi sodelavci ulicarji odslej urednistvu. Zbiranje denarja za ponatis ali kaj podobnega predstavljali se kako drugace kot Ie v vlogi prodajalcev casopisa. niso projekti, ki bi potekali v okviru nasega drustva, ampak
Tok~at yam v okrilju Metelkove mesta predstavljamo enega so bili poskus zavajanja kupcey oz. poskus postranskega njenih zvestih mescanov, Gregorja. sluzenja denarja za v zep. Iskreno upamo, da se taki PQskusi
Z novo sezono so se nekatere rubrike iztekle, za vas pa smo ne bodo ponavljali. Obenem se tistim, ki ste imeli morebit~e pripravili nekatere nove, tretje ostajajo, cetrte pa se pripravljamo. neprijetnosti s kom od nasih prodajalcev, iskreno opravicujemo.
Z vamije tokrat prvic THe odvisnik, stem letom pa Yam Upajmo, da dobre izkusnje prevladujejo in da bo tako tudi v zacenjamo v redni rubriki predstavljati tudi zivljenje brezdomcev prihodnje. Med nami je namrec mnogo izjemnih prodajalcev, na iz Maribora. Se naprej bo nase glavno zanimanje zivljenje na cesti katere smo lahko Ie ponosni.
v svojih mnogih podobah, osvetljeno iz najrazlicnejsih vidikov. V Tako nekako torej izgleda nas novoletni zagon - vse bi radi sklopu druzbeno kriticnih clankov vas bo s posebnim pogledom uredili, vse razCistili in se 0 vsem dogovorili, da bi bili na - Pogledom s strani se naprej oskrbovala Luna in pa njeni gostujoCi koncu pray vsi zadovoljni. Zal pa se tega v popolnosti nikoli pisci. Ne spreglejte pa tudi malih oglasov in vabil k sodelovanju, v ne da doseci in ne smemo pozabiti, daje nas osnovni princip katerih se morda skriva nepozabna priloznost tudi za vas. Veseli delovanja ra:,no princip malih korakov in sprejemanja bomo, ce se boste bra Ike in bralci se naprej odzivali na nase-delo, zato razlicnosti. Se naprej bomo usklajevali in soocali navidez nam pisite ali se nam kako drugace oglasite. Tudi vase komentarje in nezdruzljivo, saj nam vsake toliko kaj takega celo cudezno . prispevke se naprej z veseljem vkljucujemo vvsebino Kraljev ulice. uspe. In ce to ni razlog za veselje?
@AVTOR x Kozorog
PRICEL BOM S
PRIPOVEDOVANJEM, ZAKAJ SEM PRISTAL NA CESTI. ..
Lansko leta okoli 15.6. sva s prijateljico iskala skupno stanovanje. Nekdo je oddajal manjso garsonjero
VDobrunjah in javila sva se na oglas. Sprejela naju je zenska, bila naj bi hisnica, vendar je bilale najemnica, tako kot naj bi bila midva.
Kmalu sva opazila, da ni trezna in smrdela je po urinu. Zelela sva se pogovoriti z lastnikom hise, topa seveda ni bilo mogoce
, saj nama je vseskozi zatrjevala,da jo je lastnik pooblastil za vse. To pomeni, da tudi pogodbe nismo sklenili, placala sva
50.000sit vnaprej in tako Zivela tam dva meseca. Najini Zivljenji sta
.bili ta cas polni cudnih omejitev: prepoved kajenja, mogla pomagati. Dokazov namrecni bilo.
obiskov, previsoki stroski, cudni nadzori, dejanskega Poln be sa sem se odocil, da bom zakon
stanja stevcev nikoli nisva smela videti ipd
. Kljubvzel
Vsvoje roke . Taka sem ob naslednji denarni nikoli prejetim potrdilom
0placilu najemnine - ki sva pomoci najel kolega, zapeljala sva se do Dobrunj, jih zahtevala - sva najemnino placevala in neko pozno pricakala lastnika in se »pogovorila« z njim s popoldne, ko sva se po opravkih vrnila »domov«, so pestmi. Malo po tern se je zgodil rop SKB in imel sem naju najine stvari cakale vriene pred hiso
. Se tistipriloznost
, da sem tudi sam stopil do novinarja Novic,vecer sva odilIa, preostanek najemnine ni bil nikoli mu povedal za problem in obljubil mi je
, da bo s svojopovrnjen
. Prijateljica se je vrnila v Hrastnik, kjer Ziviekipo zadevo raziskal. Seveda iz tega ni bilo nic.
se zdaj, jaz pa sem se »vselil« v zavetisce na Poljanski. Ostalo je pri tern ... Sedaj Zivim sam, v majhni sobici
Kot sem ze prej omenil, pogodbe nisva imela in zato in si poskusam pocasi urediti Zivljenje do tocke, ko
nama niti policija - kamor sva se zatekla po pomoc - ni born spet srecen.
URBANI LOVEC
©AVTOR xAnonimus
Nic se ne more primerjati z obcutkom ponosa, ki ga zacutim, ko priko
rakam iz kakega korporacijskega megamarketa z njihovimi izdelki v svojem zepu, ko si oddahnem in se sprostim. Na svetu, kjer vse ze pri
pada nekomu drugemu, kjer se od mene pricakuje, da prodajam svoje Zivljenje za minimum, ki ga pcitrebu
jem, da bi preZivel, kjersem obkrozen s silami izven moje kontrole in doje
manja, katerih ocitno ne skrbijo moje potrebe ali blagostanje, je to naCin, da si odrezem majhen koscek sveta zase. NaCin, da reagiram nazaj proti
svetu, ki toliko pocne proti meni.
To je popolnoma drugacen obcutek od tistega, ki ga obcutim, ko kupujem.
Ko za kaj placam, tl'gujem; ponujam denar, ki sem ga kupil s svojim delom, s svojim casom in kreativnostjo - za izdelek ali uslugo, ki jo korporacije ne bi delile z mana pod nobenim dru
gim pogojem.
V resnici imamo razmerje, ki temelji na nasilju: za menjavo se ne pogaja
mo zaradi spostovanja ali skrbi drug za drugega ampak zaradi prisHe, ki jo lahko izvajamo drug nad drugim.
Megamarketi vedo, da mi lahko zaracunajo en evro za kruh, saj bi
sicer stradal. Vedo pa tudi, da mi nemorejo zaracunati pet evrov, ker si
ga born potem rajsi kupil kje drugje.Torej je nase sodelovanje vza
jemno bolj zaradi neizgovo
rjenih grozfmj kot pa zaradi
»ljubezni«: prisiljen sem, da dam nekaj svojega, da bi dobil karkoli od njih. Vse se spre
meni, ko v trgovini kradem. Nic vec se ne pogajam z brezimnimi, ne
humanimi entitetami, ki jih ne skrbi moje blagostanje; names to· tega si vzamem kar potrebujem, brez da bi kaj dal za to. Ne pocutim se vec
, kotda bi bil prisiljen v menjavo in ne pocutim se, kot da nimam nobene kontrole nad naCinom, kako okolje diktira moje
zivljenje~Nic vec mi ni
t reba skrbeti, ali je uzitek ob branju knjige, ki sem jo kupil, enak dvema urama dela, kolikor me stane, da si jo lahko privoscim. Na ta in na tisoce drugih nacinov me tatvina osvobaja in
izpolnjuje~Raziscimo, kaj nam kraja lahko nudi kot alternativa potrosniStvu.
Zmikavt zmaga tako, da tvega, ne z menjavo delov svojega zivljenja.
Zivljenje zanj ni nekaj, kar mora biti prodano za tri, stiri eyre na uro v za
menD za preZivetje; je nekaj njegov
ega, ker si ga jemlje zase, ker se ga polasti. V mocnem kontrastu do z zakonom vezanega potrosnika je ta nacin, kako si pridobi razne dobrine, vznemirljiv kat dobrine same in na mnogo naCinov bolj hvalevreden.
Tatvina v trgovini je odklanjanje menjalne ekonomije. Je zanikanje, da si ljudje zasluzijo, da jedo, zivijo in umrejo zanasajoc se na to, kako uCinkovito so sposobni menjati svoje delo in kapital z ostalimi. Je zani
kanje, da se da ceno v denarju pripi
sati cemurkoli, da je imeti v ustih koscek okusne cokolade vredno tocno cetrtino evra, ali da je ura zivljenja neke osebe resnicno vredna pet evrov vec kot ura neke druge osebe. To je odklanjanje kapitalisticnega sistema, v katerem morajo delavci kupovati nazaj izdelke svoj
ega lastnega del a sprofitom za lastnike kapitala, ki si ga tako se povecujejo.
Tatvina v trgovini pravi NE vsem grdim pojavom, po katerih spoznamo moderno korporacijo. To je izraz nestrinjanja z nizkimi placami in pomanjkanjem ugodnosti, v kar silijo izkoriscevalske korporacije svoje za
poslene, da tako trpijo v imenu profita druzbe. To je odklanjanje, da bi placal
katerih ne moremo izvedeti nicesar,je upraviceno, da se upremo placevanju
le-teh.
.Zmikavt napade cinicne taktike kontrole uma modern ega oglasevanja.
Danasnje reklame, obvestila, celo napisi na stenah in na izdelkih v trgovinah so izdelani s strani psihologov, da zmanipulirajo poten
cialnega potrosnika v nakup izdel
kov. Korporacije izvajajo razsirjene oglasevalske kampanje, s katerimi nas zavajajo, da moramo trositi in svoj diktat skusajo vcepiti v sleherni um, njihove izdelke pa celo povzdigniti v statusne simbole.
Te naj Qi ljudje iz dolocenih druzb ob pri}oznosti morali posedovati, da bi si zasluzili primerno spostovanje.
Soocen s to vrsto manipuliranja
Tatvina v trgovini je odklanjanje podpore korporacijam, ki
unicujejo okoliske male podjetnike.
za izdelke slabe kvalitete
, ki so oblikovani tako, da se hitro zlomijo ali po
nosijo zato, da bi kupoval se. Je upor proti financiranju unicevanja okolja, ki ga na ta naCin izvajajo mnoge kor
poracije, popolnoma bresrcno, z na
menom izdelave svojih · izdelkov, iz
gradnje novih trgovin. Je odklanjanje podpore korporacijam, ki unicujejo tudi okoliSke male podjetnike.
Je upor proti moriji zivali v mes
ni industriji in pridelavi hrane, izkoriscanju sezonskih delavcev in migrantov pri pridelavi sadja in zelenjave. Tatvina je izjava proti od
tujitvi modernega potrosnika. Ce ne moremo najti ali si privosciti drugih izdelkov razen teh, ki so izdelani tisoce kilometrov stran od nas in
0ima z zakonom vezan potrosnik dye moznosti: da izvlece denar, ki ga je dobil s prodajanjem svojega zivljenja kot delavec in nabavi te izdelke, ali
'da je brez njih in bo tako najverjetneje izzval posmeh javnosti kot tudi lastne frustracije. Zmikavt ustvari tretjo izbiro: vzame si izdelek, ki si ga zeli, brez da bi zanj placal. Tako morajo korporacije same placati za lastno reklamiranje in taktike kon
trole uma.
To pa sploh se ni vse. Vee
0sami funk
cionalnosti tatvine v supermarketih in njeni »neikodljivosti«
vnaslednji stevilki Kraljev ulice .
4 KRALJ! ULlCE II februar 2007
KRALJI ULICE II februar 2007
I
SI
Drage bralke in bralci, ee morda niste vedeli, je ponudba prednovoletnih pogostitev in zabavvsako leta veeja, tudi za brezdomce.
Poskusali smo se udeleZiti eim vee prireditev, ki yam jih spodaj na kratko predstavljamo.
Vincencijeva zveza dobrote je na Taboru priredila
novoletno praznovanje za brezdomce.
UdeleZil sem se ga tudi sam in ob tem ,izrabil priloznost ter opravil par kratkih intervjujev, s pri
jetnimi sogovornicami, ki tam delajo. Izvedel sem kar nekaj stvari. Vincencijeva zveza dobrote, ki de
luje v okviru Rimsko katoliske cerkve; jebila us
tanovljena na podlagi provokacije nekega studenta, ki je izjavil naslednje: »Krseanstvo je veasih delalo eudeze, danes pa ni nie vee od vas.« In takrat se je ustanovitelj Vincencijeve zveze dobrote odlocil da bo posnemal Jezusa ter tako' pomagal pomoci potrebnim Ijudem, ki si te pomoei tudi zelijo. Vincencijeva zve
za dobrote pri nas nudi brezdomcem hrano, obleko, obutev ter moznost tusiranja. Vsem sodelavcem Vin
cencijeve zveze dobrote se zahvaljujem v imenu vseh, ki so to pomoe prejeli in seveda tudi za silvestrovanje na Taboru.
VODNIK PO SILVESTROVANJIH ZA BREZDOMCE
prav dobra dobra zadovoljivo porazno
**** *** ** * 1 NOVOLETNA ZABAVA NA ' FAKULTETI ZA SOCIAlNO DELO , /I datum
12;12.2006/1organizator
studenti Fakultete za socialno delo /I Hrana * /I Pijaca***** /I Postrdba
**** /I Kulturni program *** ** /I
Darila * /I Vzdusje ***** 1/ '
'2 TABOR '
/I datum
31.12.2006//organizator Vim:encijeva ;zveza dobrote /I Hrana ,
***** 1/ Pijaca **** /I Postrezba ,
**** /I Kulturni program *** /I Darila
***** I/Vzdusje***** If.
, '3 UNtON
, , ,
/I datum
23.12.2006/1organizator "
Kolinska in Hotel Union /I Hrana ****
/I Pijaca *** II
Postrezba ** 11 Kulturni program * 1/
Darila * /I Vzdusje * II "
4 TRNOVSKACERKEV U datum 24.12.2006/1 organizator Zu pniSce Trnovska cerkev Il Hrana '
***** 1/ Pijaca *** /I Postrezba
*** t<* /I Kultumi program ***** /I
Dadla * I/Vzdusje*****JI
TOPLI POZrREK
Caj, kakav in nekaj Ijudi, ki prijazno kricijo v mnozico. To smo bile me, studentke 3. letnika socialne peda
dobicku Kraljev. ulice. Mraz nam je dodobra pritiskal na kosti, vendar to nasih prodajalcev ni zmotilo, saj so
Komentarji mirTIoidoCih o nasem projektu .
»Bogvas pazegnej!«
· . . . . .
»Ful dobr. Rres brezdomci cost
Kralji ulice caWjo.«
»Uredu, pane zata, ker jeras men so vsec kot Ijudje. Hcerkaj enkratzanjih pisalci clanek inji
· tako spoznos cist z nekega drug zornega kota.«
gogike, in po Ljubljani dobro znani tako nizkih temperatur ze navajeni, prodajalci revije Kralji ulice. Ker je me pa smo se grele pri kurilniku,kjer sta december praznicni cas, ko Ijudje po se kuhala caj in kakav. Do uresnicitve svetu zdruzimo moci in po :Wah pritece nase zamisli so nam pomagala tudi neka cudna pozitivna energija, smo se druga podjetja, saj so namprijazno tudi mi odlocili, da pripravimo nekaj prispevala vse sestavine, ki smo jih carobnega, magicnega in Sokantnega. potrebovali za izpeljavo projekta, ki Skozi vse leto po me stu drvi nesteto smo ga poimenovali Topli pozirek.
ljudi, takih in drugacnih, veselih Nabrali smo veliko kolicino vode in in jeznih, prijaznih in arogantnih, mleka, saj smo pricakovali velik naval nasploh nadvse cudnih. Tako smo zeleli ljudi, bali smo se celo, da ne bomo kos poskrbeti za vse te ljudi injim polepsati mnozici in da nam bo zmanjkalo pijace dan ali vsaj trenutek v sivem december za vsa grla, zeljna toplega napitka. skem popoldnevu. Radodarno smo 13. Nas strah je bi! odvec, saj ni bilo niti v zadnjem mesecu vsern mimoidocim sledu 0 mnozici ljudi, ki bi se trli na Presernovem trgu ponudili caj ali pred stojnico in se grebli, prerivali za kakav, zraven pajih posladkali s slastno pijaco. Pravzaprav smo morali ljudem liziko, seveda brezplacno. Brezdomci pijaco dobesedno podtakniti v roke, so se trudi!i prodati se kaksno revijo da so jo vzeli. Mimoidoci so bili tako in tako zasluziti nekaj cekinckov za v preseneceni in sokirani, da so vecinoma
zep, vsake toliko smo jim na pomoc pri sarno izbuljili oci in zacudeno odko
skocile tudi me in se poskusale vziveti v rakali naprej. Seveda niso bili vsi tako njihovo kozo. Vendar moramo priznati, hitri, nekaj se jih je tudi ustavilo, da so da potrebujemo se precej izkusenj, ce bb .toplem napitku veselo pokramljali bi se zelele priblizati prisluzenemu z nami.
DEDEK MRAZ
NA RDECEM KRrZU
GREGOR B. HANN Rdeci kriZ Slovenije, obmocna enota Vic, kjer je tudi
skladisce za dodeljevanje oblacil in obutve, se vsako leta spomni tudi na brezdomce. In to ne sarno ob petkih, ko imajo sicer odprto za brezdomce, ampak jih v
predpraznicnih dneh obiSce tudi dedek Mraz ali pa bozicek.
Praznovanja sem se udeleZil tudi jaz kot Clan urednistva Kraljev ulice in se pozanimal, kako in na kaksen naCin Rdeci kriz deluje. 0 tern sem se pogovarjal z gospo Melito Ambrozic, ki je strokovna sodelavka v tej enoti. Na
vprasanje, kaj cuti do brezdomcev, je povedala naslednje:
»ie ka1' nekaj let delam na tem podrocju in moje mnenje je vsekako1', da je t1'eba poskrbeti tudi ZQ Ijudi, ki so iz tega ali onega 1'al1oga ostali na cesH. Zelo 1'ada op1'avljam to delo, ki zahteva veliko truda in vedenja, da so okoli nas tudi taksni, ki iivijo v nenormalnih razmerah in takim je pac treba na nek nacin pomagati. Zato se tudi spomnimo v.sako leto na pogostitev ob bozicu ali ob Novem letu.«
Dodala je se mnogo predlogov, kako naj bi ddava Slovenija na primeren nacin priskocila na pomoc z namenom, da bi bilo cim manj brezdomcev na cesti. Tudi mi se pridruzujemo njenim zeljam!
»Jasuper. Tobi mogl bit boljna objavln. Nismo navajeni, daje ·z stonj pijaca sred Preserca, ni so mop ic
· letos, ampok bi reku prvic v zivl enju, do sem dozivelkej tazga.«
»Fulfajn, a ne. Po glede no to, pobirate samoprostovoljnepris to Je super.«
»Ful fino, ne zgodi se vsak dan, do
a
©RVTOR x NIX ZENK
V Kraljih ulice letnika 2007 bomo v nadaljevanjih objavili 10 delov iz knjige »THC odvisnik«. Njen avtor NIX ZENKjo je napisal zaradi znanstvenih razlogov, da bi bilo mogoee prestudirati, kaksnaje THC odvisnost in kaksenje THC odvisnik.
Tu objavljeni deli bodo v glavnem iz tretjega zvezka tega velikega dela, ki obsega 16 zvezkov. V prvih dveh zvezkih Nix Zenk opisuje, kako je zaeel kaditi marihuano. To se je zgodilo pred vee kot desetimi leti v nekem veejem mestu sosednje driave. Nixje bil takrat tezek alkoholik, vendar ne zicar ali klosar.
Po spoznanju THC-jaje poeasi prenehal piti aikohol, sedaj paje velik poznavalec vseh oblik THC-ja.
Nadaljujemo z zacetkom tretjega zvezka knjige.
(UREDNIK)
Danes je nov dan, spaI sem do treh, ker se nisem hotel zbuditi. Imel sem pol skatlice cigaret in malo nezrele domaeice. Zakaj bi vstal ob taki bedi?
Pa se dezuje. Pokliee me en znanec ter pride popit enD pivo in mi da 4.000 SIT, ker mijihje bi! ze dolgo dolZan. Super!
Potem pride cimer in mi da 5.000 SIT za sliko, 5.000 pa se dobim. Nabavil sem si kartico za telefon za jurja, pa tri skatle cigaret in dva grama domaeice, malo boljse, kotjo imamjaz. Super! Petekje in je uspesen dan, takoj sem si enega zvil, da sem poskusi!, eeje v redu. In kot vidite,je odlieno pomirjevalo, ker ee ne pokadim kaj dobrega, sem zmeden in raztresen.
Ampak sem ze napisal, da se pri nas ne dobi indijske konoplje, mogoee jo kdo ima, ampakjaz ne vern za to. Uzivaj, ee imas boljse kotjaz! Pozneje moram··
kupiti se nekaj hrane in bo denar sel, kot je prise!. Cimer je sel v sluzbo, tako da sem sam, kar sem najraje, Ie Nikota kdaj pogresam. Zdaj bi bi! vesel, ko bi videl, da sem nekaj zasluzil. Ampak on se ima sigurno boljse kotjaz, eeprav se imam tudijaz v redu. Sicer delavno, ampak vse za znanost. No, ne vern, ee je to kaka posebna znanost, ampak mislim, daje to dobra tematika. Najbolje, da se enega skadim, ker je to spet tista trava, ki ni vredna 200 tolarjev, ampak malo,pa zadane. Ali sem pa zdaj toliko zadet, da hoeem biti se bolj. Born naredil se enega, pa born potem vide!. Moral sem se malo
8 KRALJI ULICE II februar 2007
ulee. Potem me je pa poklicala ena gospa Ida, ker imava neke skupne znance inje.
kar govoriJa 20 minut preko navadnega telefona. Cisto me je predramila.
Prej sem oblekel vetrovko, nepre
moCljivo, iz Jamajke. Kupil sejo za 3.000 SIT in v njej mije bilo tako vroee, da sem bil eisto moker. To pa zato, ker je impregnirana - vodoodporna, ampak potem koza ne diha. Kar stran semjo vrgel, saj sem bi! v njej bolj moker, kot ee bi me namoeil dez. Sem ze napisal, da ni primerno iti zadet v trgovino, ker si potem kupis vse, kar vidis? Zato born do konca pokadil se tega, ki sem ga prej pustil.V trgovino pa imam se eas iti, pa tudi laeen se nisem. Zadet pa sem, ampak lahko brez skrbi pisem, saj ko sem zadet, lahko normalno funkcioniram in vse gre po planu! Bogje zakon! Sarno bogovi so razlieni, vsak ima drugaenega, razen onih, ki so v ovejem sistemu.
Poslal sem se en »mesie« Spelci za rojstni dan, eeprav je malo zalostno . vreme. Ampak tako vreme bo
koristilo travci, ki se raste v zemlji, do konca septembra bodo zagotovo imeli odlieno letino. Zdaj pa grem v trgovino, saj je ura ze 7 zveeer!
Nekaj sem nakupil za eez vikend in je slo ze skoraj 4 jurje, tako da sem ze spet brez denarja! Zdaj si born pa privosei! ocvrtega piseanca in francosko solato!
Ful je bilo dobro! To hrano
moram imeti do 21., ko dobim denarno pomoe! Si born pa se enega prizga!. Joint, seveda. eeprav sem se poeutil malo eudno prej v trgovini. Ce si sarno ti zadet, ostalih 50 pa ne, se seveda poeutis malo drugaee. Legel sem za pol ure, ker sem se prevee najedel. Kos piseanca in pol francoske solate. Za pozneje pa imam se en kos piseanca, ee born laeen, kar verjetno born po travi. Ko sije sonce, tudi travca bolj zadane. Kot na primer tudi pivo na soncu. Pivo je v resnici pijaea bogov, zato paje zlato rumene barve.
Tako so vsaj menili v Egiptu za easa faraonov. Pizda, me grize v grlu ta euden tobak iz teh ogabnih cigaret.
Pri pisanju mi delajo tezavo sarno vejice, ampak vee kot born pisal, boljse bo! Saj je pri vsakem delu tako. Vee easa poenes isto, bolj si natreniran in brez skrbi delas norme vsak dan. Jaz pa nimam nobene norme, toda mislim, dajo sam pri sebi prekasam. Vsak dan veliko · napisem, to pa zato, da lahko vi ocenite,
kako se poeutim in kako razmisljam, ter kaj poenem. Potem boste pa sami ocenili, kolikoje marihuana dobra ali skodljiva. Za to gre. Saj naslov moje knjige ni »Ma:rihuana«, kjer bi celo knjigo posvetil sarno tej rastlini. Ne, tukaj gre za odvisnika od marihuane. Dejanja in razmisljanje so se kako pomembna, ee ne za druge, pa vsaj za psihiatre. Ker ta tematika se ni preveejasna.
A si predstavljate one v Amsterdamu, saj jihje veCina stalno zadetih pa vseeno se hodijo v sluzbo ter delajo otroke.
In sistem deluje. Mislim pa, da ni bilo veliko cerkva v Amsterdamu alijih pa
Ful je bilo dobro! To hrano moram imeti do
21., ko dobim denarno pomoc! Si born pa se enega prizgal.
Joint, seveda.
jaz pae nisem vide!. Mene je zanimalo vodoravno, ne pa navpieno, eeprav se mi je potem vodoravno mnenje dvignilo v visave s vsakim novimjointom. Ampak cerkva pa vseeno nisem videl, pa tudi ure nisem rabiI. Zelel sem kar ostati tam.
Ljudi, ki so govori!i »dae«, sem razumel, pa eeprav nisem znal ne anglesko, se manj nemsko.
A, mi ze nekaj zvija v zelodcu, od tega, kar sem pojedel. Zato se vam opravieujem, ker moram na sekret in prizgat en cigaret. Sem dobil kar diarejo, ampak ne vern od eesa, mogoee je bila francoska solata narejena iz slabih sestavin. Ali pa imam tako dobro prebavo, kar je tudi v redu. Zapomnite si, da preden greste v mesto, obvezno pojdite prej na veliko potrebo, kajti v mestuje zelo malo javnih stranise, pa se tiste nadzorujejo. V lokalih pa imajo stranisea na kljue ali pa morate biti njihov gost. Ni vee zastonj sranja, kotje bilo veasih. Sicer paje ze Bora pel »dva
THe ODVISNIK ( 1. DEL)
dinara druze«!
Ko zaenete redno kaditi, zaenete malo zanemarjati sebe in okolico, zato morate obvezno eistiti delovno mizo pa semen ne meeite po tleh. Skrbeti morate za osebno higieno in urejenost v glavi in navzven.
To je to, da se ne izdate kot nek drogeras.
Ceprav mi, ki samo kadimo, izgledamo kar lepov primerjavi z alkoholikom ali revnim dzankijem. Marihuana nas moske pomirja, zenske pa
se
bolj. Kerto je zenska rastlina ter nam, moskim, vzpodbuja zenske hormone. Pri zenskah pa se lahko izrazajo bolj moski hormoni, ee ta zenska ni ljubljena. Mi moski pa smo se boJj nezni do zenskega spola.
. Razumete, a ne? Saj je zadetost umetna meditacija. Do prave meditacije paje pri marsikomu se zelo dalec.
Spet sem ugasnil poljointa, sam je namrec ugasn i! v moji levi roki, ker sem se predajal pisanju in dovolj dima sem
ze imel v sebi. Jaz cigarete ugasam na pol ali ze cetrt, ker so tako zanic ter si ne spravljam eikov. Razen, ceje kdaj krizna situacija, ce rabim tobak zajoint, vzamem kak cik iz pepelnika ali kosa. Da pa bi tak eik prizgal, ni sans! Ce nimam, pac nimam. V mojem kodeksu casti ni tega, dabi brskal po svojih smeteh. Raje uporabim mozgane ter si priskrbim tisto, kar rabim. Skoraj zmeraj deluje, tako ali drugace. Uporabljam sarno besede ter misel, nikdar agresije. Razen enkrat, ko sem nadrl cimra, ker nama z Nikotom ni hotel dati jurja inje sel raje pit v neko diskoteko. Potem paje zjutraj za kazen moral pesaeiti domov vee kot enG uro.
Ampakje se kar mlad, tam do 38. leta si kao mlad in se zanimiv za picke. Potem pa ne vee toliko, ker te je povozi! cas, zato je dobro, da si zmeraj prisoten in da gres s casom naprej, ceprav je nasa generacija skoraj vsa porocena.
. Naslednje nadaljevanje »THC odvisnika« ugotavlja, da
SOumetniki vecni otroci, nato pa govori
0tern, kaksen odnos ima avtor do seksa ter kaj si misli
0racunalnikih. Izvedeli bomo za neko izmisljotino v zvezi s posilstvom ter za dogodek, vkateremjejunakov prijatelj resil neko dekle pred posilstvom. Brali bomo se o hrani, soncnih zahodih, dovoljenih drogah in pa - seveda
0travi, konoplji, hasisu, Amsterdamu in Indiji.
Na svidenje do prihodnjega nadaljevanja!
(UREDNIK)
\41\:; 51
t1 (it;:lfL
~DrT?
"'fA nt.o
N£HAt.
I I /
.~---
'Z n · A N '!lILA L-, O 11 J ' :)£
1?£fJAtz..?A ~ 4n (:.AT , ;.J £..
~l-1t>n , S M, ?Jt
N£Ol>" I ~MtKl
RESHICHOST HE OBSTA.JA - TA.JE I.E VSAKDAH.JOST!
POPOI.HOST SE HASEI.I V HASIH TEI.ESIH,
OGI.EDV.JE SKOZI HASE OCI: KI.ICE K BIVAH.JV, OBSTO.JV;
DIHA
v
ZAVESTI, GIBUE V 051 I.ASTHEGA BIT.JA!NORMAI.HOST PODRE.JEHA HV.JHOSTI VSAKDAHA:
TE so VSI BERACI!
HI SMO PRUATEUI HOROSTI - HEODVISHE IH SVOBODHE.
TAKO UVBIMO, DRVGACE HE OBSTA.JA - HI HASEI LEPOTA SVO.JEGA ZZVI..JEH.JA ••••••••••••••••••
• PITAMBAR
KRALl! ULICE II februar 2007 ,
»
GOZD: POETICEN, GROTESKEN, PA SE SFILTRIRAN
@r:WTORICA xPetra
V prostorih dnevnega centra Kralji ulice irnarno tudirazstavni prostor, kjer se bodo v tern studijskern letu predstavljale
studentke in studentje Pedagoske fakultete - srner likovna pedagogika.
Prva razstava ze stoji, vabljeni!
NTERVJU Z OBLIKOVALKO IN UMETNICO TINO GROBOVSEK
GREGOR B. HANN
V ponedeljek, 15.
1.2007, je bila v prostorih drustva
.Kralji Uliee razstava slik in skulptur studentk .Pedagoske fakultete, smer likovna pedagogika.
Sodelovale so 3 studentke, in sieer Tina Grobovsek, Mojca Zaloznik in Branka Istenic. To je nova pridobitev zadrustvo KU, kjer je pomembno, da se zmeraj nekaj dogaja in sieer tudi v povezavi z moderno kulturo.
Tina Grobovsekje prijazno povedala, da se rada ukvarja z oblikovanjem, slikanjem in risanjem in daje razstava plod njenega dela in ustvarjanja.
Napravilaje skulpturo iz obesenih
podgan in povedala,da naceloma ne mara zivih podgan, rada pa dela
skulpture iz njih. Razstavajezares lepa in upam, da bopritegnila veliko ljudi ter zanimanja sirse javnosti in pokazala, da se tudi mi brezdomei zanimamo za kulturo.
Kot ste verjetno ze navajeni, so govori, ki spremljajo otvoritve razstav, zelo dolgovezni in predvsem dolgocasni, med njimi ljudje svecano gledajo v tla ali subjekt opevanja, njihova najvecja zelja paje, da biga bilo cimprej konec. Ce tako spremno besedilo beremo,je zadeva milogo \azja pac preberemo vsako tretjo vrstieo ali pa ga sarno osvrknemo s pogledom. Tale sestavek bo skusal pravkar oris ani stereotip zmehcati, kajti ceprav so mi punce narocile, naj bo sestavljen iz zapletenih sintagem in izrazov, kijih nihce ne razume, bo kar se da kratek in predvsem preprost. Povedala yam born, da Branko, Mojco in Tino poznam ze dolgo, ker so moje sosolke na faksu in sem tako imela ze lep cas priloznost spremljati njihovo delo.
Ze ob prvih srecanjih mije bilo jasno, da so vse zelo talentirane, povsemnemogoce paje bilo napovedati, kam bodo.tipotenciali pripeljali. Koncne postaje, ali pa recimo raje vmesne, si te dni lahko ogledate v drustvu Kralji ulice.
Ce sprehod zacnete pri okenski polici, ga boste zaceli ob Mojcinih glinenih poeticnih stvorih, kijihjaz dozivljam kot nekoliko sterilizirane pojave iz gozdov Gregorja Strnise. Ce pot nadaljujete ob steni z racunalniki, se boste seznanili z Brankinimi prepoznavnimi grotesknimi figurami, ki na zelo neposreden naCin govorijo 0 nekaterih bistvenih krcih tega sveta. Potem se lahko odlocite zaviti leva ali desno.Pot na leva vas bo zapeljala v nic manj grotesken dezevni gozd in morda boste v njem prepoznali stare in na novo gojene zamere, morda pa yam bodo Tinine podgane povedale nekaj cisto drugega.
In ce koncate na desni (na tern mestu je treba preeej na gosto vkljuciti razumske senzorje), boste koncali med filtri realnosti.
Tako boste povsem pripravljeni, da pot nadaljujete v realnost na ulicah. Tako, moj sprehodje bil zelo osvezujoc, navdihujoc . in mnogovrsten. Takega zelim tudi yam.
@AVTOR x Tomislav Gruden
Ceprov so monj kvolitetni, imojo rocno in zoto pocosi norejeni totuji, svojo zgodbo. Niso nomrec norejeni po prej doloceni soblo'ni , ompok so rezultot risbe,kije bilo norisono somo nate.
Zocelo po se je toko: pristol sem v zoporu. In koj zdoj, koko se znojti, oziromo koko riveti in preziveti?
Sam sem nosel odgovor v tetovironju. Zocelo se je, ko mi je cimer vtetovirol vrtnico no desno ramo. Rocunol mi ni,
hotel poje, do se tudi sam noucim in mu zopolnim redko se netetovirono mesto teleso.
Potem po se je zocelo. To nom je bil beg in hkroti ontidepresiv. Postolo nom je rutino. Sivonko si nobrusil no robu keromicne ploscice, nato ovil s cvernom, doje spica gledolo yen zo debelino koze. Dolo se je zosluziti. Noslednji totu sem si noredil sam - morihuonin list z nopisom (gonjo limit), soj sem upol, do no tej meji ostonem.
Potem po sem se odlocil zo pojko s pojcevino, vrozeverno , proti zohrbnosti.
No, to je mojo zgodbo
0mojih totujih, ki niso somo trojno znomenjo no kozi , so tudi pod njo.
I.JVBITI IN BITI r..JVBr..JEN
ZAKAJ BI RAZI.AGAI., KO CVTIS, DA SI IZDAN.
ZAKAJ B .I RAZI.AGAI., KO TI NEKDO POMAGA NOSITI BREME.
ZAKAJ BI RAZI.AGAI., KO TI I.AHKO NOSIS NJEGOVO STREME.
ZAKAJ BI RAZI.AGAI., KO NIMAS KORENIN.
KO SE VKVARJAS Z VIDEZOM,
SE VSE MAJE.
VERJAMES VASE, KER SI ZVEST SAM SEBI.
VIDIS SE, KADARKOI.I SE POGI.EDAS.
CE KAJ POZABIS, JE PA NORMAI.NO.
#KAVICA
x JANKO IN TANJA
KRAUICA:
TICI. TICI Mt. TICI NAMA.
IIRIIUJIM
POMARANCI. SURE POMARANCE.•.
.•. IN TI HI GOVORIS ...
DRAGA!
TAKO SVOBODIN STIL IMAS
OB TIM .•• DRAGI!
TI SURI POMARANCE SO VINDARtE lATE ...
•••KOT BI BltA lATI SURAJAI.
•.• KOT BI BItA PRIPOJlNA, PRINAPOJINA, IADUSLJlVA, UUDohRSKA, POTRIBNA, IKSTAZlCNA•..
KIR iREM TIBI.
KRAU £ KRAUICA
KRAU:
TI
51IARIS CUDOVITA...
LOTILA
5151. MLADIGA OCAKA.
PREBUJAS iE IDAVNAJ PREPOlENO
IN POTIM 10PIT I G NEVOM IATRTO.
TI RES INAS...
PRiFINJENA BUDILKA, VIDRHTELA
51PRVINSKI KORENINI II KATERIR SO SE PREJ NAPAJAtl DRUGI, llESUn : S STARO, OSAMELO
PREVO~KlIMA TISOCKRAT IPRAVLJEX STRiEN.
51 iUiKOCYETKA?
VITROCYETK IMAM VEDNO ZNOVA DOVOU!
BOJIM 5E TE, KER TI RES INAS ..•
lARKO ME OKLESTIS, LARKO iE UVRTAS VAMI,
LAHKO MI TUDI PREOBRAIIS
ALI ME MORDA CELO VUJUBIS,
A PROSIM TE ...
PESTU! MOJ RAHJDI
STRiEN.
OBISK »STARE STIGME«
@AVTOR x Peter Pitambar Pangerc@FOTO x Gruden Iomislav GIS
z Bojanom in Tadejem~ delavcema dnevnega centra za uzivalce nedovoljenih drog CARS (centra za preventivo aidsa in ranljive skupine).
ZA ZACETEK SE PREDSTAVITA, POVEJTA KAJ 0 SEBI.
T,B:
Sva Bojan Kuljanac in Tadej Kebelj, absolventa socialnega dela, tik pred diplomo.
TU DELATA ZARADI ...
B:
Delava honorarno, prek studenta, ker je zelo tezko dobiti delo v najini smeri, midva pa si zeliva pridobiti profesionalne izkusnje.
T:
Lani se je pojavila priloznost Cisto slucajno, ko so naju rekrutirali bivsi zaposleni v Stigmi
. Od takratsva tu.
B: Zdaj bo eno leto.
T:
Jeie!
KAKO JE NA VAJU VPLIVALO ENO LETO DELA VSTIGMH
T:
Ko sem se vpisoval na faks, sem si rekel, da z odvisniki ne born delal. Potem paje pac prisla priloznost za dele v Stigmi. Ne vern ... Ko padeS v to sceno ... Ni lahko, no... Ko sem zacel novembra, decembra in se sonce skrije za oblake ..., se nauciS, da stvari, ki se tu dogajajo, ne nos is s sabo domov.
B:
Meni ni bilo tezko, ker sem bil na praksi v Zavodu za dusevno zdravje Hrastovec - tam pa itak vidis
vse v zivo in mi Stigma niti ni bila velik sok.
Mi pa se vedno pobere ogromno energije, ta prostor in ti Ijudje, saj je heroin zelo egoisticna droga. Hkrati pa dobiva zelo malo pozitivnih odzivov, kar dobiva, je redkokdaj dovolj dobro.
T:
Potrebenje cas, da se navadis na uporabnike in oni nate.
B:
Moras jih spoznati, da lahko pot em upravljas preko osebnega odriosa.
KAKO BI V ENEM STAVKU POVEDAL, KAKO JE NATE
B:
Pozitivno, vee vern tudi
0kokainu in heroinu.
POVEJTA KAJ 0 PROGRAMIH STIGME?
B:
Stigmaje projekt CARS-a (Centraza preventivo AIDS-a in ranljivih skupin). Uporabniki so uzivalci trdih nedovoljenih drog, prihajajo tudi brezdomci.
Izvajamo menjavo igel, imeli smo iglomate, izvajamo predavanja z namenom osvescanja ljudi
0AIDS-u, imamo tudi cistilne akcije pobiranja odvdenih, uporabljenih igel, ki smo jih pobrali ze preko stiri tisoc in pomagamo uporabnikom pri socializaciji.
Sva mocno vpletena vdzankijevski svet. Piseva pa tudi razpise za donacije.
KAKSNA JE VLOGA STIGME V MESTU LJUBLJANA?
T:
Dobro je, daje v samem centru, saj je tako na dosegu
OBISK »STARE STlGME«
roke mnozici uporabnikov, ki prihajajo po sterilni pribor. Stevilka uporabnikov je pri nas mnogo viSja kot pri ostalih sorodnih organizacijah.
B:
V mesecu tako podelimood deset do dvanajst tisoe igel. V celem letu smo jih podelili sto petindvajset tisoe, od katerihjihje bilo vrnjenih osemdeset tisoe.
KAJ STIGMA SE PRISPEVA DRUZBI?
B:
Odmakne narkomane z ulice, to je s centra dogajanja, stran od normalno ziveCih ljudi.
T:
Na Cistilnih akcijah pa pobiramo vsepovsod odvdene igle, ki so lahko nevarne otrokom, pa tudi odraslim; mnoge so namree odvdene vse naokrog.
DELITE TUm KONDOME IN OSVESCATE LJum OAIDS-U1
B:
To ni osrednje podroeje nasega delovanja , saj veCina narkomanov ni spolno aktivnih; se pa pri nas zglasijo tudi Ijudje, ki pridejo zgolj po kondome. Letos smo jih podelili okoli dva tisoe, pajih pol leta sploh nismo imeli;
sicer bi bila stevilka bistveno viSja.
DRUZBENA VLOGA STIGME?
B:
Zmanjsevanje skode in most med uporabniki, ki so odrezani od druzbe. Most med ulico in ddavo.
KAKSEN JE POGLED VAJU - KOT SOCIALNIH
DELAVCEV - NA NARKOMANE?
B:
Narkomani so izredno sirok spekter ljudi.
Prihajajo taksni z ulice: neurejeni in zanemarjeni, ki se preZivljajo z beraeenjem in krajo.
T: Pa tudi taki z redno zaposlitvijo in socialno urejenim zivljenjem, kijim narkomanije ne bi nikoli prisodil.
ZAKAJ MISLITA, DA SE DROGIRAJO LJUDJE Z REDNO SLUZBO IN UREJENIMI SOCIALNIMI ODNOSH B:
Zaradi uzitka.
T: Vsak zivi svojezivljenje in ga vozi, kakor sam hoee.
Tako so se namesto za ukvarjanje z raeunalnikom, sportom ali pa kulturo odloCi za drogo.
PA TISTI Z ULICE7
T: Mnogi prihajajo iz neurejenih druzinskih razmer;
lahko bi rekel, da imajo za seboj nesreeno otrostvo.
B:
Druzbeno dojemanje uzivalcev heroina najvee pripomore k temu , da posameznik konea na ulici.
KAJ NATANCNO TA TRDITllv POMENI?
B:
Druzba je heroin stigmatizirala kot nekaj slabega · in skodljivega, pa ne povzroea prav nie vee skode kot alkohol, kije druzbeno manj ozigosan. Ko na primer doma izvejo, da se sin oziroma hei drogira s heroinom, takoj nastane ogenj v strehi. Mnoge vrZejo na ulico.
Poznam primer dekleta, ki se je odvadila droge in poskusala normalno zaziveti tudi v okviru svoje druzine. Pa ji niso verjeli in je niso niti upostevali niti sprejeli. Tako je zopet pristala na ulici, od koder je bil
do droge Ie majhen korak. Cloveka se v abstinenco ne da prisiliti, lahko pa se mu prisluhne, ga razurrie in se mu pomaga.
MISLITA, DA BI BILA STVAR DRUGACNA, CE BI BILA DRUZBA BOLJ IZOBRAZENA IN BOLJE INFORMIRANA ALI PA CE BI BILA DROGA LEGALIZIRANA?
B:
Poraba ne bi bila manjsa, bi pa bilo vse skupaj mnogo bolj nadzorovano. Na Nizozemskem imajo najmanjsi odstotek uporabe trdih drog.
V TEM OKVIRU SI PRIZADEVATA TUm ZA
PROSTOR ZA VARNO, NADZOROVANO IN STERILNO VBRIZGAVANJE, PROJEKT VARNE SOBE.
T:
Prizadevava si, je pa cela stvar vedno teZje izvedljiva in poeasi vodeni. Ni sredstev, ni kadra, tudi celotna zakonodajaje ovira. Trenutni nadomestek varne sobe, brez najinega privoljenja, paje sosednja garaza, kar je moeno neprijetno, ampak sarna sva proti temu brez moei.
KAKO SOSEDJE GLEDAJO NA STIGMO?
B:
Veeinajih ima pripombe, zato redno skrbiva za urejenost in eistoeo okolice.
T:
Ce se ne motim, seje izvajala tudi peticija za zaprtje Stigme in glede na to, kaj vse se dogaja, jim dava prav.
Idealne resitve ni, so se pa v desetih letih Stigminega delovanja tudi sosedje malo privadili.
B:
Malo vee financ in potem tudi veeji kader, pa bi bili odnosi s sosedi veliko boljsi.
KAKO PA NARKOMANI KOMENTIRAJO STIGMO?
B:
Glede na to, daje standard v Stigmi - zaradi pomanjkanja financ - moeno padel, je veCina
nezadovoljnih in obujajo spomine na dobre stare case.
KAJ STIGMI MANJKA?
l<RAl.JI ULICE /I februar 2007
T:
Manjkaji kader, manjkajo ji finance.
KAKSEN KADER?
T: Ljudje, ki so pripravljeni za delo. Za delo z ze obstojeCimi programi bi bilo potrebno vee kadra in vee denarja. Denar prihaja s strani EU od partnerskih organiz, acij, za katere izvajamo raziskave in projekte, od katerih dobimo denar. Manjsi donatorji pa so tudi znotraj ddave Slovenije.
B:
Opravlja se se prostovoljno delo, za katero bistvenih sredstev ne potrebujemo. To so na primer Cistilne akcije pobiranja igel, dejavnosti osveSeanja ljudi
0AIDS-u, recimo za prvi december, pa tudi midva sva bolj ali manj prostovoljca - glede na vi sino meseenega dohodka.
,STA REDNO PLACANA?
T: Ne, plaCila zamujajo ....
B:
Sedaj seje nabralo ze za nekaj mesecev.
Tako se moramo prijavljati na mnozico razpisov in ravnokar sva se prijavila na enega; bova videla, kako se bo stvar razvila.
ZAKAJ NISTA IZPLACANA?
T: Ker nam ze dye leti nobenega razpisa niso odobrili.
Zadnji dohodek, ki sva ga dobila, je bil od prevoda strokovnega angleskega teksta in ne od dela v Stigmi.
Za plaeo morava poleg rednega dela v Stigmi izvajati se dodatna dela, s katerimi se potemkrijenajin meseeni dohodek. Tako v Stigmi delava v bistvu popolnoma zastonj.
ODNOS MESTA LJUBLJANE DO STIGME?
T:
Ga v preteklem letu ni bilo! Financ s strani mesta ni bilo, z Ministrstva za delo, druzino in socialne zadeve tudi ne, Ministrstvo za zdravje pa prispeva zgolj za sanitetni material. Sicer pa midva nimava vpogleda v finance; za njih sta zadolZena Evita Leskovsek in Karel Lipie.
B:
Potrebno bi se bilo odloeiti, ali stvar resno voditi in se zavzeti zanjo ali pa celotni projekt opustiti. Vendar za opustitev ne vidim razloga, saj saroo k nam zahaja meseeno sto sestdeset uporabnikov.
T: Projekt ni majhen!
KAJ PA PROBLEM, KI GA IMA STIGMA Z UPORABNIKI1
T:
Zmanjkuje easa in volje. Prevee energije nama pobere
. ze priprava dokumentov za razpise, iskanje donacij,OBISK »STARE STIGME«
organizacija delavnic po osnovnih solah,Cistilne akcije inpodobno.
B:
Tako nimava individualnega dela z narkomani.
PA PROSTOVOLJCI1
T:
Tehje nekje sest, sedem in pridejo enkrat na teden za uro, dYe. A so tudi oni potrebni izobrazbe, saj pridejo v okviru rednega studija.
BI IZPOSTAVILA SE KAKSEN PROBLEM, MORDA APELIRALA NA KAJ DOLOCENEGA?
B:
Naj se vodilni ze odloCijo, kaj bo in kaj hoeejo storiti, da bo konec zivotarjenja.
KAKSNE SO POTEM POTREBE STIGME?
T: Redno mesecno financiranje, ki bi omogoCilo
zadovoljstvo zaposlenih in siritev profesionalnega kadra za nemoten potek dela. Stabilizacija organizacije kot tudi projektov, kijih izvajamo.
B:
Preveceasa gre za iskanje in izvajanje dodatnih zaposlitev, da lahko sploh preZiviva mesec.
ZAKONEC •.••
B:
Upava, da bova dobila vse place, ki namajih dolgujejo in da bo mesto pokazalo veeji interes.
T:
Skoda bi bila, ee se projekt konea. Stvar ni slaba.
VAJINO SPOROCILO LJUDEM~
B: Ce se ze odloeijo za uzivanje heroina, naj to poeno s trezno glavo in v zmernih kolieinah. Prava mera je zivljenjska modrost.
T:
Do not use drugs!
14 KRALJI ULICE II februar 2007
@RACUNALI x
Stefan a in Luna
Oseba:Stefanija oziroma »nasaStefka«je stara 54 let. Je brezpaselna, zivi pa v enasobnem stonovonju stare hise na Vadnikavi 13. Stanovanje je last Mestne obcine ljubljana, urejo go Stonovanjski sklad . Trenutno nimata Stefanij'a in njena sestra v stanovanju niti elektrike niti ogrevanja.
lansko leta je bil med Centrom zo sociolno delo Siska ter Stanovanjskim sklodom sklenjen dogovor 0 prenovi stanovanjo. Meseci minevajo, poletije se nekako slo , pozimi paje v stonovanju se bol) mraz kot zunaj, 0 prenovi po se vedna ne duha ne sluha. Stefanija in njeno sestro tako vsak mesec placujeta za stanovanje brez elektrike in ogrevanja. Na Stanovanjskem ' skladu pravijo, da so na Elektru placali vse in z njimi tudi sklenili pogodbo. Kasneje so dobili pismo, da varnostna elektricno omarica Stefanjinega stonovanja ne ustreza predpisom in jo je potrebno zamenjati. Na omarici imajo svoj stevec se trije lostniki, ki morojo pristati na menjavo, katere stroske sije treba razdeliti.
Prihodki:
86.213 sit (359.76 eur) mesecno znasa pokojnina po starsih, kijo dobito Stefanija in njena sestra. Od tega ostane Stefaniji polovica: 43.106 sit (179.88 eur).
19.023 sit (79.38 eur) mesecna nadomestilo zo invalidnino
Skupaj torej dobiva
'2.129 sit (259.71eur) mesecno.
Odhodki:
-12.000 sit (50.08 eur) najemnina in stroski stanovanja , Stefanjin delezje 6.000 sit (25.04 eur).
- 4.500 sit (18.78 eur) za zdravstveno zavarovanje.
- okrog 26 .000 sit (108.5 eur) stroski prehrane: 750 sit na dan eez teden, ko Stefanija kosi v somopostrezni gostilni. Vcasih pelje Stefanija na pizzo se svojega prijatelja Marjana, kar za oba
nanese 3.200 sit 2X mesecno (6.400 sit). '
- 2.100 sit (8.76eur) za svece. Stefanija z njimi vsaj mala razsvetli stanovanje. Potrebuje enD zo v sobo in enD za v kuhinjo. Pokuri okrog 30 svec mesecno (ena gori dvo dni). Eno stane 70 sit.
- 25 .480 sit (1()6.33 eur) zo cigarete. Stefonija pokadi vsaj dye skatli cigoret, ki stonejo 455 sit, no dan.
-12.000 sit (50.08 eur) zo Stefanjino macko ljubico ter pso Rona in Medota.
Str05ki skupaj zna5alo
".080sit(317.48eur), torejje Stefanija za
13.951sit
(58.22evur) mesecno
Vminusu . Vveliko pomocjije prijazna gospa (kakor jo imenuje Stefanija), ki ji vsak mesec in tudi ob praznikih financno precej
pomaga. Brez nje bi 510 veliko tezje.
lJubljanski Kinodvorje bil od 2.12. do 9.12.2006 prizorisce festivala lezbicnega in gejevskega filma, ki ze 22.leto zapored ponuja filme, ki znotraj gejevsko-lezbicne filmske produkcije najbolj izstopajo tako na umetniski kot tudi na aktivisticni ravni. Festival je bil prvic organiziran leta 1983 v okviru festivala Magnus in tako velja za najstarejsi tovrstni filmski festival v Evropi in za eno najstarejsih filmskih prireditev pri nas. Organizator festivalaje drustvo SKUC, ki muje, ne glede na omejena financna sredstva, uspelo v program vkljuciti kar 34 zvrstno in tematsko raznolikihfilmov iz 15 drzav. Polegtegaje festival, sicer z ozjim izborom filmov, ze tretjic gostoval v Celju in ze drugic v Kopru. Glede na trenutne okoliscine, v katerih nestrpnosti do manjsin in
"drugacnih" iz dneva v dan narascajo, izbor predstavljenih filmov sploh ne preseneca. Slednji namrec kot tematsko rdeco nit osvetljuje problem nasilja v vseh.svojih pojavnih oblikah, pogosto zaradi globoko ukoreninjene d~uzbenenestrpnosti.
Eden izmed vrhuncev festivala je pray gotovo duhovita drama C.R.A.Z.Y. (2005), v kateri je kanadskemu rdiserju Jean-Marc Vallee uspelo zdruziti svetova avtorskega in komercialnega filma. Gre za druzinsko sago, v kateri ima osrednjo vlogo Zachary Beaulieu - cetrti izmed petih sinov, ki se rodi na bozicni vecer leta 1960 v na videz obicajni montreal ski mescanski druzini.
Film nam 5 pomocjo glasbe, ki ima tako v filmu kot v zivljenju druzine Beaulieu zelo vidno mesto, pripoveduje 0 Zacovem odrascanjiJ. med hrupnimi brati, 0 njegovem iskanju svojega pravega izraza in 0 njegovih notranjih bojih, do katerih prihaja zaradi njegove nenehne razpetosti med zeljo ugoditi drugim ali poslusati svoje obcutke. Zac na svoji turbulentni poti v odraslost polno uziva vse radosti, ki mu jih ponuja zivljenje, in preko katerih odkrije in na koncu razkrije svojo homoseksualnost.
Festivallezbicnega in gejevskega filma nedvomno ostaja pomemben druzbeno kulturni dogodek, ki s sabo prinasa tudi politicno sporocilo. To pa nam med drugim sporoca, da druzba, v kateri zivimo, se vedno zahteva mocno prisotnost aktivizmov.
Da se "drugacnosti" ne bi bali ali je obsojali, jo moramo spoznati in ji pustiti, da sobiva z nami.
PriJoznost za to spoznavanje pa nam s svojo pestro ponudbo omogocajo tovrstni festivaJi in nenazadnje tudi casopis, ki ga pravkar berete.
22. FESTIVAL LEZBICNEG IN GEJEVSKEGA FILMA
MAJA KOZAR
KRALJI ULICE II februar 2007
GLASBENI DNEVI ANIMATIKE,
KOTICEK DECEMBER 2006
V Kino~voruso potekali dnevi Animatjke, kjer smo si lahko ogledali obsiren repertoar tako animiranih kot kratkomontaznih filmov.
Opus a~imiranih filmov je bil precej
raznoli~, nekatere animacije so bile zelo abshaktne, tako da povprecen slovenski ljubitelj risank tega morda ni mogel obcudovati, vendar pa so bili po svoje zal1imivi, predvsem zato, ker ima gledaleo obcutek, da je bil avtor sam Picasso.
ZnacilnostAnimatikeje, da so vsi avtorji il'-Evrope in so zelo uspeSni ustvarj<\lci animacije.
Zelo po&recenje animirani film Prerokqa zab francoskega avtorja
Jacques~Remyja. Film naj bi bil bolj primeren za otroke,vendar pa smo v svetu aI1imirane domisljije verjetno tudi odr:asli vsaj malo otroci.
Tudi zgodovina norveskega
animirajnega filmaje bila zelo zanimiva, posebnq zato, ker ima dokaj drugacen pristop,ikot smo gledalci navajeni in se mQcno razlikuje od pojmov animacmskih mojstrov onstran luze.
R.P. , . -- . . .
~
....FILMSKI KOTICEK
tJmrl je
italijanskifilmski :t>roducent
CarloPonti, ki je bil pravzaprav ikona italijanskega filma. Carlo Ponti se je
rodil 11.12.1912,umrl
pa je 10.1.2007.il
je drugi moz italijanske Imske
igralke SophieLoren.
~ arlo Ponti je bil producent
~~o?ih ~spesnih filmo~
med llJlml tudl filma Doktor Zivago, olobitnika sedmih Oskarjev.
R.P.
Malo pred novim letom je umrl ameriski temnopolti glasbenik
.James Joseph Brown.
James Brown
se je rodil 3. 5. 1933, umrl pa je 25. 12. 2006 zaradi pljuenice oziroma
bolezni dihal. James Brown je bil
vsestranski glasbenik,ki je igral vse od
soula,
jazza do rocka.Zdruzeval je vee
glasbenih zvrstiv eno, zato so se mnogi glasbeniki
zgledovali po njem in bili pri tern tudi uspesni. James Brown je bolj znanpo pesmi I
feel good,njegov
song souporabljaJivmnogih filmih, zato je postal ikona v svetu glasbe.
R.P.
VELIKA HGUBA IA IREID OMCE V stQ rost i 941etje odsel p rilj u b lj en ifroncoski duhovn ik Abbe Pierre, ki je vecin o svojego iivljenj o
p o s vetil borbi zaizbo ljsonje ziv l jenjsk ihrazmer
b re zd omcev in . reveiev. Po vo jni, le ta 1949je odp rl prvo z at o cisce za brezdomce v neki prenovljenistavbi v pre d me s tj u Parizo. Iz teg a se je razvilo m ednaro dno g ibanje
E mma us , ki sedaj poma ga revn im in brezdomcem i e v 50 . drzavoh po svetuin fina ncira
P(J se z re ciktaio~ .
u. s .
»VSI SMO BREZDOMCI IN POPOTNIKI HKRATI«
ali BOG IMA RAD TUDI PANKSE! MARUSA BERTONCELJ
Tako bi lahko zvenel povzetek dosedanje zivlJenjske zgodbe Francija Rogaca, mladega slovenskega pravlJicarja, kije ob koncu lanskega leta v samozalozbi izdal avtobiografijo KlJuc brezdomca.
Roga~bivsi panker (no, malcekje pa kljub vsemu to se vedno), izpove svojo zgodbo, kije v marsicem podobna »zgodbam z roba«
- ali vsaj prvim poglavjem le-teh.
Zgodba 0 custvenih stiskah iz otroStva, ki so botrovaJe nizki samozavesti in posledicno vdajanju samodestruktivnemu vedenju, kar marsikateremu najstniku predstavlja nacin upora avtoriteti, bi bila lahko zgolj se ena od zgodb postopnega telesnega, dusevnega in socialnega propada C1oveka, ki ima potencial, a ni nikoli zares imel pogojev ...
Skratka, lahko bi bila zgolj se ena od pretecih zgodb v smislu: starsi, pazite na svoje otroke, in otroci, ne delajte enakih traparij! Pa to ni, kar se pokaze ze zelo kmalu, saj sicer zelo preprosta,jasna in analogna naracija temelji na sprotnem samoizpraseval1iu ter na sprotnem opisovanju paskusov popravljanja lastnih napak, neugodnih zivljenjskih okoliscin pa se avtor dotakne zgolj preko opisa svojih obcutkov povezanih z njimi in ne toliko preko obtozevanja le-teh. Kljuc
brezdomcaje zato zgodba 0 iskanju smisla pravv nestetih ovirah, ki se nampojavljajo na zivljenjskih poteh oz. ki si jih pogosto postavljamo predse kar sami. Je zgodba o strategijah, trikih in cudezih, ki nas z ovirami doletijo socasno, nas presinejo oz. ki jih osvojimo, in prav to je tisto, kar nam pomaga rasti tudi kot duhovnim bitjem. Rogaeev povzetek njegovih dosedanjih pestrih izkusenj je dokaz vee, da odraseanje otrok ni in ne "more biti izkljueno v domeni njihovih starsev, pa naj se za to trudijo ali ne, ampak je pretezno proces samoiniciativnega odpuseanja starSevske avtoritete, proces nujnega, a boleeega prevzemanja odgovornosti za svoje zivljenje. In to je nekaj, kar se dogaja znotraj nas, od zunaj pa prihajajo zgolj razlieni izzivi, ki nas vodijo h konstruktivnim ali pa k destruktivnim zivljenjskim alternativam.
Rogacje bil dovzeten za oboje in hkrati tudi za vse iz tega iZhajajoce nauke, zato se danes lahko ponasa z velikim osebnim uspehom:
otresel seje neudobnega ulicnega ZivlJenja, dokoncal solo in nasel »svojo stvar«
,.. postalje uspesen pisatelJ pravlJic za otroke.
Modrost njegove modre knjizice z zlatim kljuckom na naslovnici je tako naslednja:
do svojega lahko pride vsak, Ie poti so razlieno nastavljene, razlicno dolge in razlieno ovinkaste. Dokler nam ne zmanjka upanja in namere, nas ne ustavi se toliko ovinkov in padcev. Je pa res, da nas ti lahko izcrpajo do te mere, da upanje naposled kljub vsemu izgubimo. A celo takrat, ce smo vsaj malo pozorni, se vedno zgodi kaj, kar upanje spet prizge... In tako lahko spoznamo, da )}vecni neuspeh« v resnici sploh ne obstaja!
Franci Rogac vas vabi, da svoja mnenja, morebitna vprasanja ali pa naroCila za knjigo Kljuc brezdomca posljete na njegov spletni naslov
francirogac555@hotmail.com.
•
Studenti ljubljanskih fakultet
(Fakulteta za socialno delo, Pedagoska fakulteta, Teoloska
fakulteta, Visoka sola za ROGOVCl SPET NEKAJ POTREBUJEMO. GLEDE NA TO,
ZAGOTOVITE SI SVOJ IZVOD ZA SAMO
2 EUR
PRI VASEMPomoc starejsim Ijudem, lahko tudi
invalidom.
Pomoc brezplacna.
Dobite me na tel.
urednistva, KTM
DA NAM SOSEDJE POSTAVLJAJO NERAZUMNE ZAHTEVE zdravstvo in Fakulteta za upravo)
prirejajo v torek, 27}.2007, GLEDE NAPELJAVE ELEKTRlKE, SMO SE ODLOCILI, DR
dobrodelno akcijo "STUDENTI ZA BOMO ELEKTRIKO PRIDOBlVALI PREKO AGREGATA. ZATO LACNE". Od 14.ure naprej bodo POTREBUJEMO KURILNO OLJE, NIMAMO PA DOVOLJ DENARJA,
na Presernovem trgu razdeljevali SAJ GA UPORABLJAMO ZA OSVETLJAVO, GRETJE l i N OSTALE
tople obroke in ostale STVARl POVEZANE Z ELEKTRlKO, KI NAM OMOGOCAJO
potrebscine, kijih bodo zbirali na IZPELIAVO PROJEKTOV (LUC, ZVOK). MOREBITNIM DONATORJEM SE VNAPREJ ZAHVALJUJEMO.
KONTAKT:
040/554-825
posameznih fakultetah. Vabljeni!
Umetnik vzame za sostanovalca ali sostanovalko - umetnisko duso v enosobno stanovanje v centru mesta.
Sobaje pregrajena z arhitektonskim posegom - zasebnost zagotovljena.
Cena - okoli 130 evrov.
Klicite na 040 584481;
klicite popoldne!
OBVEseAM VAS, DA BOM V PRIHODNJE LUKIJADO OBJAVLJAL
GLEDE NA POTREBO IN N'E PO POTREBI. TAKO JE NE PRIeAKUJTE VEe VSAK MESEC. VASA MNENJA IN PREDLOGI ZA KAKSEN PRISPEVEK PA SO SE VEDNO DOBRODOSLI NA LUKIJADA.GTS@EMAIL.SIALI TELEFON: 040/554-825. HVALA ZA VSE KOMENTARJE.
x
G.T.S.
STRtq
STIIP-NIK
®
FOTO DELAVNICA!
UJEMI ZIMO
v
SVOJ OBJEKTIV IN TAKO SODELUJ PRI RAZSTAVI LEDENI KRALJI! VABLJENI 17.2.2007 OB 11 H NA LOV NA ZIMO PO LJUBLJANSKIH ULICAH.PRINESI SVOJ FOTOAPARAT, CE GA IMAS. DOBIMO SE NA POLJANSKI 14!
KRALlI ULICE II februar 2007
@ODGOVRRJR x Babi Zora
~~~~~~~~~~!!~~
ODGOVOR
Pozdrovljeno,
pri tvoji storosti se imo vecino zdrovih Ijudi, ki so imeli normolno otrostvo in solonje, zo custvene in sposobne poslusoti ostole, ki imojo tezove. Ko po se zocnes ukvorjoti s sociolnim problemom kot sto brezdomstvo in odvisnost, nostone tezovo, koko jemljes to problem, soj moros poziti, do som ne postones enok primer. Vglovnem je to skupino !judi, ki somo jemljejo,
0skromno poklonjojo, kor je v njihovi situociji povsem logicno. Nevorno je, do se ob vseh tezovoh in posh.isonju somo tegono koncu pocutis kot koksen kos zo smeti. Glede no znocoj tvojego delo bi bilo dobro, do pri delu uporobljos zovore. Stvori ne poskusoj resevoti sinteticno, loti se jih onoliticno. Ie en som primer je tezko premokniti z mesto v smeri resevonjo brezdomskego problemo, se tezje poje to v primeru odvisniske duse, kor pocnes prov ti in kor te mocno bremeni. Sele v primeru, do se stvori res premoknejo, zocnes dobivoti energijo nozoj in upostevoj, do je to edino zohvolo, ki jo iohko pricokujes. Stem ne mislim, do pusti delo, ce te to veseli. Deloj bolj orgonizirono, plonsko in z malo manj osebnega vlogonjo.
Zavedaj se, do no potek nekoterih stvori enostavno ne mores vplivoti, torejjih pusti pri miru za kdaj drugic ali nekoga drugego, tom, kjer po mislis, do imos moe spremeniti potek - deloj! Vzivljenju se temu ne bos odrekla. Ti in tvoje delo sto in bosto eno, kor je pozitivno. Vrsta dela, ki go opravljas, te krepi in izpolnjuje no osebni .rovni, cesar ti ne do vsako delo . Vseeno po ne pozabi no sebe in se custveno organiziroj toko, do ne nosis delo s seboj. Toko ti mora ostati dovolj energije, do precitas kaksno knjigo, si ogledos komedijo, gres plesat, dokoncos studij in molo pozuriros. Takrat bos tudi v domacem okolju videla pozitivno spremembo.
5
teboj, babi lora .' . '.
BOZreNo KOSILO
©SPISAL x
Bostjan
Cvetic~==~~~~oo==»~~~~oo=~1
nad glavo in Karitas zelo ganljive. Nemalo zatem je v prostor stopil Tudi gospod nadskof je bil kar nemalo tudi dedek z rdeeo kapo in bela dolgo preseneeen, koso mu uporabniki brado. Njegov
zvonecje
zepoprej Sprejemalisca izroeili voseilnico, ki so oznanil njegov prihod in v prostoru jo v predhodnih dnevih sami naredili je kar naenkrat postalo se vse bolj ter izrekli voseilo ob prihajajoeih sveeano in nekako drugaeno. Zdelo
V sredo, 20.12.2006, je bilo tradicionalno, ze deveto predpraznicno kosilo
VSprejemaliscu za brezdomce Skofijske karitas Maribor.
praznikih pa tudi
zahvalo,da v vseh se je, kot da smo se vsi skupaj vrnili v Kot vedno so tudi tokrat nasi gostje, teh letih
kotpredsednik Slovenske
cas otrostva, umazanih hlae, veselja inbrezdomci, do zadnjega koticka oz. Skofijske karitas, ni nikoli pozabil sreee. Se posebej razposajeno je bilo ob zasedli prostor,
takoda je bilo kar na njih. obdaritvi iz debele dedkove
vreee,ki pretesno, saj se je stevilka povzpela Generalni tajnik Zlatko Grienikje pray se je kar sibila pod vsemi dobrotami, ki tja proti
petdeset.V goste je, kot tako povzel nekaj besed ter poudaril, so se nahajale v njej
. Sledilje se dedkovje tudi
obieaj,prisel mariborski daje elovek bil in mora ostati na prvem
pozdrav in odhod na sani ...
nadskof in metropolit dr. Franc mestu,negledenato,kaksnesonjegove Na kcincu je bilo se kosilo in sicer po Kramberger in nagovoril
prisotne.zivljenjske karakteristike, njegov slog zeljah nasihgostov. Po zeljah, ki so se Prisreen govor je marsikomu od
zivljenja.To je in mora ostati tudi v izkristalizirale v skoraj desetih letih poslusalcev na lice
privabilkaksno prihodnje vsakodnevno vodilo vseh delovanja SprejemaliSea. Kaksne so te solzo, sajso bile besede
0domu, strehi
sodelavcev Karitas.KRALJI ULICE 1/ februar 2007
zelje, pa naj ostane skrivnost!
S
~''''Ilj... ""-
\"udi!!uV'.UI1uM.rlb~
. ' ~ Phare l.ie"
m EVrop!kf.' !i.kupll"sti
POMOC BREZDOMCEM
• PriCetet \tII0l"nj,1:
15.11.1998
•_ol<ac4.
Ljubllamka 23 •
• larfboJ:
td. ~~''¢.rn
_ pos!6i:I ~
~lt1Jo!rtl U1ilAIJ .
