T O M A Ž K O F A L T 2 0 1 5 M A G IS T RS K A N A L O G A
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
TOMAŽ KOFALT
KOPER, 2015
MAGISTRSKA NALOGA
T IN A K O F A L T 2 0 1 2 M A G IS T RS K A N A L O G A
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
Magistrska naloga
VPLIV STARANJA PREBIVALSTVA NA TRG DELA V SLOVENIJI IN EVROPSKI UNIJI
Tomaž Kofalt
Koper, 2015 Mentor: izr. prof. dr. Žiga Čepar
POVZETEK
Namen magistrske naloge je analizirati vpliv staranja prebivalstva na trg dela v Sloveniji in EU. Po uvodni predstavitvi fenomena staranja prebivalstva ter stanja na področju trga dela je opravljen pregled ugotovitev dosedanjih raziskav. V osrednjem delu naloge so na podlagi lastne kvantitativne empirične raziskave predvsem s pomočjo multivariatne regresijske analize testirane hipoteze glede vpliva staranja prebivalstva na: 1) brezposelnost, 2) stroške dela ter 3) izobrazbeno raven prebivalstva. Bistvena ugotovitev magistrske naloge je, da ima staranje prebivalstva pomemben vpliv na trg dela, pri čemer povečuje brezposelnost, znižuje raven izobrazbe prebivalstva, vpliv na stroške dela pa ni enoznačen.
Ključne besede: trg dela, staranje prebivalstva, brezposelnost, izobrazba, strošek dela.
SUMMARY
The purpose of the master's thesis is to analyze the impact of ageing on the labour market in Slovenia and the EU. After the introductory presentation of the phenomenon of population ageing and population ageing on the labour market, an inspection of the previous researches findings has been made. In the main part of the thesis, there are hypotheses about the impact of an ageing population 1) on unemployment, 2) labour costs and 3) the educational level of the population tested, based on our own quantitative empirical research done mainly through multivariate regression analysis. The main finding of the master's thesis is that the ageing of the population has a significant impact on the labour market, it is increasing unemployment, it lowers the level of the population’s education, while the impact on the labour costs is not univoque, because in some cases it reduces labour costs while in other cases it raises the costs.
Keywords: labour market, population ageing, unemployment, education, labour cost.
UDK: 331.5-053.9(043.2)
VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča ... 2
1.2 Namen in cilji ter temeljna teza in hipoteze magistrske naloge ... 4
1.3 Metode raziskovanja za doseganje ciljev naloge ... 5
1.4 Omejitve in predpostavke pri obravnavanju raziskovalnega problema ... 6
2 Trg dela in staranje prebivalstva ... 8
2.1 Trg dela v Sloveniji in v Evropski uniji ... 8
2.1.1 Brezposelnost ... 17
2.1.2 Stroški dela ... 28
2.1.3 Izobrazba... 32
2.2 Staranje prebivalstva ... 34
2.3 Dosedanje raziskave na področju vpliva staranja prebivalstva na trg dela ... 39
3 Pregled podatkov, uporabljenih v analizi... 46
3.1 Slovenija ... 46
3.2 Evropska unija ... 48
4 Analiza vpliva staranja prebivalstva na trg dela ... 51
4.1 Analiza vpliva staranja prebivalstva na brezposelnost ... 51
4.1.1 Analiza vpliva staranja prebivalstva na brezposelnost v Sloveniji ... 51
4.1.2 Analiza vpliva staranja prebivalstva na brezposelnost v EU ... 53
4.2 Analiza vpliva staranja prebivalstva na stroške dela ... 54
4.2.1 Analiza vpliva staranja prebivalstva na stroške dela v Sloveniji ... 54
4.2.2 Analiza vpliva staranja prebivalstva na stroške dela v EU ... 56
4.3 Analiza vpliva staranja prebivalstva na raven izobraženosti prebivalstva ... 58
4.3.1 Analiza vpliva staranja prebivalstva na % ljudi s pridobljeno terciarno izobrazbo v Sloveniji ... 58
4.3.2 Analiza vpliva staranja prebivalstva na % ljudi s pridobljeno terciarno izobrazbo v EU ... 60
5 Interpretacija dobljenih rezultatov in ugotovitve ... 62
5.1 Analiza vpliva staranja prebivalstva na brezposelnost ... 62
5.2 Analiza vpliva staranja prebivalstva na stroške dela ... 65
5.3 Analiza vpliva staranja prebivalstva na % ljudi s pridobljeno terciarno izobrazbo ... 67
6 Sklep ... 71
Literatura ... 75
Viri ... 78
Priloge ... 81
SLIKE
Slika 1: Gibanje kazalnikov, povezanih s staranjem, za Slovenijo. ... 3
Slika 2: Gibanje kazalnikov povezanih s staranjem za EU (28 držav) ... 3
Slika 3: Izdatki za aktivno politiko trga dela v EU (v % BDP) ... 10
Slika 4: Sprememba števila delovno aktivnih po dejavnostih v Sloveniji (2008– 2011) ... 12
Slika 5: Stopnja delovne aktivnosti starejših (55 do 64 let) v EU leta 2011 ... 14
Slika 6: Prihod mladine na trg dela in odhod starejših z njega (leta 1995 do 2020) . 14 Slika 7: Izdatki za politiko trga dela za obdobje med letom 2008 in 2011 ... 15
Slika 8: Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju ... 16
Slika 9: Bruto plača v javnem sektorju za obdobje med letom 2008 in 2012 ... 17
Slika 10: Registrirana brezposelnost v Sloveniji od leta 2008 do 2014, mesečno. ... 21
Slika 11: Registrirana brezposelnost mladih ter ljudi s terciarno izobrazbo v Sloveniji. ... 21
Slika 12: Stopnja registrirane brezposelnosti mladih ter visoko izobraženih v Sloveniji. ... 22
Slika 13: Stopnja brezposelnosti mladih ter visoko izobraženih v EU 28 držav. ... 24
Slika 14: Gibanje stopnje brezposelnosti za EU (28 držav) po metodi ADS. ... 24
Slika 15: Gibanje bruto mesečne plače v Sloveniji in EU (27 držav). ... 31
Slika 16: Gibanje % ljudi s terciarno izobrazbo (15–64 let) med letoma 2004 in 2013... 33
Slika 17: Gibanje indeksa staranja v nekaterih državah EU med letoma 2004 in 2013... 37
Slika 18: Gibanje deleža otrok v nekaterih državah EU med letoma 2004 in 2013. .. 37
Slika 19: Gibanje deleža starejših v izbranih državah EU med letoma 2004 in 2013... 38
Slika 20: Gibanje srednje starosti prebivalcev v državah EU med letoma 2004 in 2013... 38
PREGLEDNICE Preglednica 1: Stopnja brezposelnosti v Sloveniji po metodologiji SRDAP in ADS ... 23
Preglednica 2: Primer izračuna mesečnega stroška dela na zaposlenega v letu 2006 ... 29
Preglednica 3: Primeri izračunov plač za leto 2014 ... 30
Preglednica 4: Znesek in izplačilo minimalnega regresa za leto 2014 ... 30
Preglednica 5: Ravni izobraževanja po ISCED in razlike med ISCED 1997 in 2011 ... 32
Preglednica 6: Delež starejših (50 do 64 let) v celotnem prebivalstvu v državah EU ... 36 Preglednica 7: Rezultati regresijske analize – dejavniki stopnje registrirane
Preglednica 8: Povzetek modela regresijske analize ... 52 Preglednica 9: Rezultati regresijske analize – dejavniki stopnje brezposelnosti v EU... 53 Preglednica 10: Povzetek modela regresijske analize ... 54 Preglednica 11: Rezultati regresijske analize – dejavniki bruto mesečne plače v Sloveniji . 55 Preglednica 12: Povzetek modela regresijske analize ... 56 Preglednica 13: Rezultati regresijske analize – dejavniki bruto mesečne plače v EU ... 56 Preglednica 14: Povzetek modela regresijske analize ... 57 Preglednica 15: Rezultati regresijske analize – dejavniki pridobljene terciarne izobrazbe v
Sloveniji ... 58 Preglednica 16: Povzetek modela regresijske analize ... 59 Preglednica 17: Rezultati regresijske analize – dejavniki pridobljene terciarne izobrazbe v
EU ... 60 Preglednica 18: Povzetek modela regresijske analize ... 61
KRAJŠAVE ADS – Anketa o delovni sili
BDP – bruto domači proizvod
EUROSTAT – Statistični urad Evropske unije
ILO – International Labour Organization (Mednarodna organizacija za delo) SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva
SURS – Statistični urad Republike Slovenije
ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
1 UVOD
V vedno več državah (predvsem pa v razvitem delu sveta) smo priča demografskemu fenomenu, ki ga imenujemo staranje prebivalstva. Staranje prebivalstva je proces, ki ga lahko prikažemo z gibanjem oz. naraščanjem deleža ljudi, ki so stari 65 let in več ali 60 let in več, v razmerju s celotnim prebivalstvom. Proces staranja prebivalstva lahko prikažemo tudi z rastjo indeksa staranja (razmerje med starejšimi od 65 let in mlajšimi od 15 let, pomnoženo s 100) ali z naraščanjem srednje oz. povprečne starosti prebivalstva (Malačič 2003b, 23). Na individualni ravni razumemo staranje posameznika kot fiziološki in biološki pojav, ki se odraža predvsem v pešanju zdravstvenega stanja ter njegovih psihičnih in fizičnih sposobnosti. Na agregatni ravni pa staranje prebivalstva pomeni spreminjanje starostne strukture prebivalstva tako, da le-to vsebuje vedno večji delež starih in vedno manjši delež mladih prebivalcev. Starost prebivalstva kot celote ima tako velik vpliv na najrazličnejša področja, kot so na primer zdravstvo, pokojninski sistem, izobraževanje ter struktura povpraševanja. S staranjem prebivalstva se namreč spreminjajo pogledi, preference in odnosi, finančne potrebe in fiskalni prispevek ter mnoge druge značilnosti prebivalstva. Vse to se odraža v ekonomskih učinkih na različnih trgih. Eden izmed njih je nedvomno tudi trg dela, katerega značilnosti so z vidika uspešnega delovanja celotne ekonomije zelo pomembni, saj brez trga dela podjetja ne bi imela dostopa do proizvodnega dejavnika delo (delavcev oz.
zaposlenih), posamezniki oziroma gospodinjstva pa ne bi prišla do sredstev (razpoložljivega dohodka), s katerimi si na drugih trgih (predvsem na trgih končnih potrošnih dobrin) kupijo potrebna sredstva za preživetje. Trg dela je torej zelo pomemben za uspešno delovanje celotnega gospodarskega procesa.
Na trgu dela nastopata dve ključni sili, ki ju imenujemo ponudba in povpraševanje. Ponudniki na trgu dela so predvsem gospodinjstva oz. ljudje, ki so pripravljeni delati in iščejo zaposlitev.
Na strani povpraševanja po delu pa so predvsem podjetja oz. organizacije, ki potrebujejo delavce oz. zaposlene za svoje delovanje in obstoj. Ponudniki oz. ponudba po delu narašča z naraščanjem cene dela (plača), za povpraševanje pa velja ravno obratno, saj so delodajalci pripravljeni zaposlovati več delavcev pri nižji ceni dela. Točki, kjer se obseg ponudbe izenači z obsegom povpraševanja, pravimo tržno ravnotežje, s katerim je določena ravnotežna tržna količina (koliko delavcev bo zaposlenih) in ravnotežna tržna cena dela (plača) (Žižmond idr.
2005, 184–185). Torej je tudi cena dela zelo pomembna, čeprav je navzdol zakonsko omejena (minimalna plača), saj višja plača pomeni manjše število zaposlenih ob drugih nespremenjenih pogojih. Če se vrnemo na staranje prebivalstva, lahko že v tej fazi na kratko omenimo, da imajo starejši prebivalci običajno določene dodatke na delovno dobo in posledično višjo plačo kot mlajši kolegi. Staranje prebivalstva torej na določen način neposredno viša ceno dela, vendar je tu še problem upadanja produktivnosti starejših delavcev zaradi odsotnosti z delovnega mesta zaradi zdravstvenih razlogov, fizičnega in psihičnega pešanja ter podobnih razlogov. Ti razlogi posredno tudi vplivajo na trg dela, saj dodatno
povečujejo relativne stroške dela starejših zaposlenih glede na produktivnost, saj so starejši relativno gledano manj produktivni kot mlajši zaposleni.
Kot smo že omenili, se s staranjem prebivalstva spreminjajo tudi sposobnosti, mišljenje ter vedenje ljudi, kar ima velik vpliv na trg dela, saj so starejši ljudje manj naklonjeni mobilnosti (medkrajevni in znotraj podjetja) ter tudi manj naklonjeni izobraževanju (Dixon 2003). V današnjem globaliziranem in hitro razvijajočem se svetu pa vemo, da sta raven izobraženosti in mobilnost zelo pomembni značilnosti, brez katerih optimalna alokacija dela ni mogoča.
V nadaljevanju magistrske naloge smo v drugem poglavju predstavili trg dela in staranje prebivalstva v Sloveniji in v Evropski uniji ter omenili nekaj o brezposelnosti, stroških dela, izobrazbi in staranju prebivalstva. V sklopu istega poglavja smo predstavili tudi ključne ugotovitve dosedanjih raziskav na področju vpliva staranja prebivalstva na trg dela. V tretjem poglavju smo podrobneje predstavili podatke in kazalnike oz. spremenljivke, ki smo jih uporabili v analizi vpliva staranja prebivalstva na trg dela, ki sledi v četrtem poglavju. V petem poglavju smo interpretirali dobljene rezultate in predstavili naše ugotovitve. Šesto poglavje smo namenili sklepnim mislim, s katerimi smo zaključili nalogo v sklenjeno celoto.
1.1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretična izhodišča
Po letu 2008, ko je nastopila v Evropi gospodarska kriza, se je kaj kmalu zaostrilo ekonomsko okolje, kar pa je posledično negativno vplivalo na trg dela. Zaostrene razmere so privedle do odpuščanja presežnih zaposlenih v podjetjih, v najhujših primerih je prišlo tudi do propada podjetij po celotni Evropski uniji (EU) in s tem do masovnega povečanja stopnje brezposelnosti, ki se je v zadnjih nekaj letih še povečala.
Poleg mnogih neposrednih ekonomskih razlogov pa lahko k neugodnim razmeram na trgu dela prispeva tudi staranje prebivalstva. Problem staranja prebivalstva postaja namreč vedno bolj aktualen problem na trgu dela, kar nakazujejo sledeči podatki. Leta 1950 je bilo v starostni skupini 60 let in več 8 % svetovnega prebivalstva, leta 2000 pa je ta odstotek znašal že 10 %. Po napovedih Združenih narodov bo do leta 2050 že 20 % svetovnega prebivalstva starega 60 let in več, do leta 2150 pa bo že skoraj vsak tretji Zemljan star 60 let in več, kar pomeni približno 33 % svetovnega prebivalstva (Vertot 2007).
Slovenija ni v pogledu staranja prebivalstva nobena izjema, saj tudi sama sodi med države z vedno starejšim prebivalstvom. Delež oseb, starejših od 65 let, je v Sloveniji že ob popisu prebivalstva (leta 1991) presegal 11 %, do leta 2002 se je ta vrednost povečala na 14,7 %. Ob koncu leta 2006 pa je bilo v Sloveniji že 15,9 % prebivalcev starejših od 65 let (Vertot 2007).
V začetku leta 2014 je delež oseb, starejših od 65 let, v Sloveniji znašal že 17,5 %, kar pomeni, da je bilo v začetku leta 2014 kar 17,5 % celotnega prebivalstva v Sloveniji starega 65 let in več (SURS b. l.d).
Slika 1: Gibanje kazalnikov, povezanih s staranjem, za Slovenijo.
Vir: SURS b. l.d.
S slike 1 in 2 je razviden trend rasti kazalnikov za delež prebivalcev, starih 65 let in več, povprečna starost prebivalcev in indeks staranja. Trend rasti omenjenih kazalnikov kaže na trend staranja tako posameznikov kot tudi celotnega prebivalstva kot agregata. Zanimiv oz.
presenetljiv podatek je podatek o deležu prebivalcev, starih do 15 let, ki se v prikazanem obdobju ni bistveno spremenil, saj je v primeru Slovenije najprej malo padal, vendar je v letu 2013 prišel nazaj na vrednost iz leta 2004. V EU (28 držav) pa ta odstotek konstantno, vendar minimalno pada, saj je v letu 2004 znašal 16,4 %, v letu 2013 pa 15,6 %, kar je zgolj 0,8 o. t.
razlike (SURS b. l.d.; EUROSTAT b. l.a. in b. l.d.). Torej smo priča ne povsem običajnemu fenomenu staranja prebivalstva, saj se prebivalstvo stara, ne da bi se opazno zmanjševal delež otrok do starosti 15 let, kot je to značilno pri pojavu staranja prebivalstva. Vzrok za to je najverjetneje treba iskati v podaljševanju življenjske dobe posameznikov in v "baby bum generacijah", ki se vedno bolj starajo, pa tudi v tem, da je očitno rodnost v takšni točki, da se težko še niža.
Slika 2: Gibanje kazalnikov povezanih s staranjem za EU (28 držav) Vir: EUROSTAT b. l.a. in b. l.d.
Omenjeni podatki o staranju prebivalstva kažejo na relativno hitro spreminjanje starostne strukture prebivalstva, kar vpliva neposredno tudi na trg dela, saj spreminjanje starostne strukture prebivalstva pomeni tudi spreminjanje starostne strukture delovno aktivnega prebivalstva. To pa ima implikacije neposredno za agregatno ponudbo na trgu dela, za zaposlenost ter tudi za druge značilnosti agregatne ponudbe dela, ki so obravnavane v magistrski nalogi. Poleg tega ima staranje prebivalstva vpliv tudi na politiko trga dela in s tem na posamezne zakone in podzakonske akte, ki jih je treba prilagajati starajočemu se prebivalstvu oz. družbam. Torej lahko opazimo, da ima staranje prebivalstva, predvsem če je to staranje pretirano, lahko kar obširne učinke na delovanje trga dela in v končni fazi na celotno ekonomijo in s tem tudi na celotno družbeno blaginjo. Več o tem smo prikazali in predstavili v nadaljevanju magistrske naloge.
Teoretično izhodišče naloge je problem staranja prebivalstva in njegov vpliv na trg dela. Za proučevanje vpliva staranja prebivalstva na trg dela smo se odločili, ker opažamo, da so problemi, ki izhajajo iz staranja prebivalstva, vedno bolj prisotni v državah EU, kar potrjujejo številne raziskave ter tudi diskusije na ravni širše civilne družbe.
1.2 Namen in cilji ter temeljna teza in hipoteze magistrske naloge
Namen magistrske naloge je analizirati in ugotoviti, kako problem staranja prebivalstva vpliva na določene vidike trga dela v Sloveniji in v državah EU. V ta namen smo poleg podatkov, ki merijo staranje prebivalstva, zbrali tudi podatke za spremenljivke, ki merijo določene vidike trga dela, kot so na primer stopnja brezposelnosti, bruto povprečna mesečna plača ter delež ljudi z doseženo terciarno izobrazbo. S pomočjo regresijske analize smo ugotovili, kakšen je vpliv indikatorjev staranja prebivalstva na spremenljivke, ki merijo razmere na trgu dela.
Cilji magistrske naloge so:
· preučiti in analizirati strokovno literaturo s področja staranja prebivalstva in njegovega vpliva na trg dela;
· zbrati in predstaviti podatke o staranju prebivalstva in o razmerah na trgu dela v Sloveniji in EU, s katerimi bomo izdelali regresijske modele;
· na podlagi empiričnih rezultatov izvedenih kvantitativnih analiz izpeljati ugotovitve glede vpliva staranja prebivalstva na trg dela;
· primerjati rezultate ter ugotovitve med Slovenijo in EU.
Temeljna teza se glasi, da ima staranje prebivalstva pomemben vpliv na trg dela. Na spletnih straneh statističnega urada EUROSTAT in SURS so dostopni podatki, iz katerih je razviden trend staranja prebivalstva, kar pa mora neizbežno vplivati tudi na starostno strukturo aktivnega prebivalstva. Povezanost oz. vpliv staranja prebivalstva na trg dela, torej na stopnjo brezposelnosti, na strošek dela ter na delež ljudi z dokončano terciarno izobrazbo bomo
ugotavljali v obliki treh hipotez, s pomočjo katerih bomo preverjali temeljno tezo magistrske naloge. Te hipoteze predstavljamo v nadaljevanju:
Hipoteza 1: Staranje prebivalstva povečuje stopnjo brezposelnosti.
Hipoteza 2: Staranje prebivalstva povečuje stroške dela.
Hipoteza 3: Staranje prebivalstva znižuje izobrazbeno raven prebivalstva, merjeno z odstotkom prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo.
1.3 Metode raziskovanja za doseganje ciljev naloge
Magistrsko nalogo smo razčlenili na dva pomembnejša dela, v prvem delu smo predstavili in prikazali teoretična izhodišča, predstavili staranje prebivalstva ter stanje na trgu dela v Sloveniji ter EU in pregledali obstoječo literaturo z obravnavanega področja. V drugem delu smo se posvetili empirični raziskavi oziroma analizi.
Pri pisanju magistrske naloge smo glede na omenjena dva dela naloge uporabili različne metode za doseganje zastavljenih ciljev. V teoretičnem delu naloge smo uporabili metodologijo zbiranja in analiziranja podatkov ter informacij iz strokovne literature, baz podatkov (npr. EUROSTAT in SURS), strokovnih člankov in drugih strokovnih objav (v različnih oblikah – medijih) s področja staranja prebivalstva in trga dela. Uporabili smo deskriptivno metodo, saj smo s študijem domače in tuje literature predstavili trg dela, vrste in oblike brezposelnosti in drugo teorijo, povezano s preučevano tematiko.
Pri pisanju empiričnega dela smo uporabili komparativno metodo pri primerjavi razmer na področju staranja prebivalstva med Slovenijo in EU. Empirični del naloge sicer temelji na sekundarnih (panelnih) podatkih, prikazanih na letni ravni. Za potrebe analize, ki se nanaša na EU, smo zbrali podatke, ki so dostopni na spletnih straneh Statističnega urada Evropske unije (EUROSTAT) po posameznih državah in letih, in sicer od leta 2006 do leta 2013. Za potrebe analize, ki se nanaša na Slovenijo, pa smo zbrali podatke iz baz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) po občinah in letih, in sicer od leta 2009 do leta 2013. Torej smo v empiričnem delu magistrske naloge uporabili kvantitativne metode, kot so izračunavanje povprečij, deležev ter različnih kvocientov, ter predvsem regresijsko analizo, ki je bila izvedena na panelnih podatkih. Pri preizkušanju vseh treh hipotez smo uporabili metodo multivariatne regresijske analize, pri čemer so kot odvisna spremenljivka uporabljene spremenljivke, ki merijo razmere na trgu dela (indikatorji brezposelnosti, stroškov dela ter ravni izobrazbe). Kot neodvisne oz. pojasnjevalne spremenljivke pa so uporabljeni kazalniki staranja prebivalstva (indeks staranja prebivalstva, odstotek starega prebivalstva in povprečna starost) ter druge spremenljivke, ki pojasnjujejo razmere na trgu dela. Parametri regresijskih modelov so ocenjeni po metodi najmanjših kvadratov. Preverjene so bile linearne ter linearizirane logaritemske funkcijske oblike. Multipli linearni regresijski model, ki ima zaradi vključenosti večjega števila pojasnjevalnih spremenljivk pravzaprav obliko regresijske ravnine, nam je na podlagi izbranih vzorčnih podatkov služil kot izhodišče pri ugotavljanju
odnosov in povezav med proučevanimi spremenljivkami. Njegov zapis ima v splošnem obliko:
y=β0+β1x1+β2x2+ ... +βpxp+ε,
· y je neodvisna spremenljivka, ki meri posamezni vidik trga dela (brezposelnost, oziroma stroške dela, oziroma raven izobrazbe);
· β0, β1, β2, ..., βp so parametri regresijskega modela, iz katerih smo ugotovili smer povezanosti med posamezno pojasnjevalno spremenljivko in odvisno spremenljivko, ki meri posamezni zgoraj omenjeni vidik trga dela;
· x1,x2, x3,…, xp so v model vključene pojasnjevalne spremenljivke, ki merijo dejavnike brezposelnosti oziroma stroškov dela oziroma ravni izobrazbe;
· ε je slučajna napaka, ki je normalno porazdeljena slučajna spremenljivka s parametroma N (0, σe).
Poleg v zadnji alineji že omenjenih predpostavk regresijskega modela, velja tudi predpostavka o heteroskedastičnosti, to je da je varianca e, ki jo označimo se2, enaka za vse vrednosti neodvisne spremenljivke. Vrednosti slučajnih napak e pa so med seboj neodvisne. Ker so vrednosti napak ε porazdeljene normalno, pričakovana vrednost E (ε) pa je enaka nič, lahko zgornji multipli regresijski model zapišemo tudi kot:
E(y)=β0+β1x1+β2x2+ ... +βpxp.
S pomočjo F-testa smo za vsak regresijski model posebej preverili, ali je model kot celota ustrezen ali ne, nato pa smo s t-testom testirali še vsak regresijski koeficient posebej. V okviru t-testa smo v ničelni statistični hipotezi postavili trditev, da je regresijski koeficient enak nič:
H0: βi=0, v alternativni statistični hipotezi pa, da je različen od nič: H1: βi≠0. Podobno kot pri F-testu lahko H0 zavrnemo, če je t-statistika dovolj visoka oziroma če je verjetnost, da naredimo napako prve vrste (da zavrnemo H0, ki velja) dovolj majhna. Splošno sprejeta velikost tveganja za napako prve vrste, ki je še sprejemljiva, je 5 %.
Regresijsko analizo smo izvedli z uporabo programskega paketa Statistical Package for the Social Sciences (SPSS).
1.4 Omejitve in predpostavke pri obravnavanju raziskovalnega problema
Pri raziskavi v okviru magistrske naloge smo predpostavljali, da staranje prebivalstva ustrezno merijo in opisujejo kazalniki, kot so indeks staranja, povprečna starost, odstotek prebivalstva starega med 50 in 64 let in odstotek starega prebivalstva (65 let in več). Čeprav se običajno kot staro prebivalstvo opredeljuje prebivalstvo, ki je staro 65 let ali več, smo kot kazalnik starega prebivalstva uporabili odstotek prebivalstva, starega med 50 in 64 let, ker je prebivalstvo v tej starostni skupini še prisotno na trgu dela. Tako smo dobili bolj realno sliko
vpliva staranja prebivalstva na trg dela, kot bi jo dobili z uporabo podatkov za osebe, starejše od 65 let, saj so te osebe že upokojene in nimajo neposrednega vpliva na trg dela.
Predpostavljali smo tudi, da kazalnik delež ljudi, ki so dosegli terciarno izobrazbo, ustrezno meri in prikazuje raven izobraženost prebivalstva. Pomembna je tudi predpostavka o ustreznosti merjenja in prikazovanja stroškov dela s kazalnikom povprečna mesečna bruto plača. Predpostavljali smo tudi, da podatki za stopnjo brezposelnosti, zbrani po metodi ADS v EU ter po metodi SRDAP v Sloveniji, ustrezno prikazujejo stopnjo brezposelnosti.
Največja omejitev pri pisanju magistrske naloge v smislu težav, na katere smo pri tem naleteli, je bila pridobivanje uporabnih ter medsebojno primerljivih podatkov, ki temeljijo skozi celotno opazovano obdobje na enaki metodologija zajemanja in zbiranja podatkov za vse opazovane enote, to je občine in države. Zato smo bili tudi prisiljeni meriti stopnjo brezposelnosti v Sloveniji po eni in v Evropski uniji po drugi metodi.
Pri pisanju magistrske naloge smo se vsebinsko omejili na vpliv staranja prebivalstva le na trg dela, ki je samo eden izmed številnih segmentov oz. področij gospodarstva, na katere lahko vpliva staranje prebivalstva. V krajevnem smislu smo se pri raziskavi omejili v enem primeru na Slovenijo in v drugem primeru na Evropsko unijo. V Sloveniji smo se omejili na podatke po občinah, medtem ko smo se pri Evropski uniji omejili na države članice, pri čemer smo izločili tiste države, ki niso imele razpoložljivih podatkov.
Pri analizi vpliva staranja prebivalstva na brezposelnost smo se v časovnem smislu omejili na podatke o anketni stopnji brezposelnosti, zbrani po metodi ADS v EU za obdobje od 2006 do 2013, v Sloveniji pa na registrirano brezposelnost (po SRDAP) za obdobje od 2009 do 2013.
Pri analizi vpliva staranja prebivalstva na stroške dela smo se osredotočili na Slovenijo za obdobje med letoma 2009 in 2013 ter na EU za obdobje od 2006 do 2013. Pri analizi vpliva staranja prebivalstva na raven izobrazbe smo se omejili v primeru Slovenije na obdobje med letoma 2009 in 2013 ter v primeru EU na obdobje od 2006 do 2013.
V primeru proučevanja vpliva staranja prebivalstva na stroške dela smo uporabili podatke o plačah v tekočih cenah, saj nas zanima vpliv staranja na nominalne plače. Gibanje realnih plač je sicer pod vplivom gibanja nominalnih plač ter gibanja splošne ravni cen, to je inflacije. Z namenom izločitve vpliva inflacije iz gibanja nominalnih plač med posameznimi leti smo uporabili v regresijski analizi kontrolno spremenljivko inflacija.
2 TRG DELA IN STARANJE PREBIVALSTVA
Trg dela deluje po enakem principu kot drugi trgi, kot so npr. finančni, trgi dobrin in storitev in drugi. Poenostavljeno gledano, imamo opravka s tržno ponudbo in tržnim povpraševanjem po nečem (proizvodu, storitvi ...). V točki, kjer se želje oz. pričakovanja ponudnikov in povpraševalcev uskladijo, dobimo tržno ravnotežje in z njim tržno količino in ceno. Na konkretnem primeru trga dela imamo na strani povpraševalcev po delu delodajalce oz. vse organizacije, ki potrebujejo produkcijski faktor delo. Na drugi strani pa so ljudje oz.
gospodinjstva, ki so ponudniki dela, saj potrebujejo sredstva za preživetje. Na trgu dela se ti dve "kategoriji" uskladita po željah in potrebah v točki, ki ji pravimo tržno ravnotežje. V tržnem ravnotežju dobimo količino, koliko ljudi bodo organizacije zaposlile in ceno dela v obliki mesečne plače oz. plačilo za delovno uro. Ker iz prakse vemo, da so potrebe in želje ljudi v različnih obdobjih življenja različne, je povsem logično, da se to pozna na strani tržne ponudbe na trgu dela in posledično vpliva na celoten trg dela. Torej je sprememba v starostni strukturi oz. porazdelitvi ponudnikov dela, npr. več starejših ljudi, pomembna in ima vpliv na trg dela.
2.1 Trg dela v Sloveniji in v Evropski uniji
V tem poglavju si bomo pogledali trg dela oz. razmere na trgu dela in politiko trga dela v Sloveniji in v Evropski uniji. Najprej se bomo posvetili prikazu razmer na trgu dela v EU, nato pa še v Sloveniji.
Trg dela in politika trga dela v EU
V večini držav članic EU je bila gospodarska aktivnost v letu 2011 nižja kot v letu 2008, ko se je v drugi polovici leta začela gospodarska kriza. Takšne razmere so precej negativno vplivale na trg dela, kar se pozna še danes. Po začetku krize, ki se je pričela v drugi polovici leta 2008, se je v naslednjem letu le-ta še poglobila in močno vplivala na znižanje gospodarske aktivnosti, in sicer tudi razvitih držav. Skupni BDP za celotno EU se je leta 2009 zmanjšal za kar 4,2 %, še veliko večji padec gospodarske aktivnosti so občutile baltiške države, torej Latvija (-18 %), Litva (-14,7 %) in Estonija (-13,9 %). Nekoliko bolje sta jo odnesli Slovenija in Finska, ki sta zabeležili padec BDP v višini okrog 8 %. V obdobju od 2010 do 2011 je večina držav že beležila nizko gospodarsko rast, vendar še niso popolnoma nadoknadili izgubljene gospodarske aktivnosti, nastale zaradi krize, kar pa ima še vedno posledice na trg dela. Nižja gospodarska aktivnost je vplivala na zaposlenost, ki se je zmanjšala, za moške se je še nekoliko bolj zmanjšala kot za ženske. Leta 2009 se je trg dela odzval na zmanjšano gospodarsko aktivnost z zmanjševanjem zaposlenosti, ta trend je bil viden tudi leta 2010. Kljub povprečnemu porastu števila delovno aktivnih v EU leta 2011 za 0,3 %, je bila zaposlenost še vseeno 2 % nižja v primerjavi z letom pred oz. z začetkom krize
(2008). Najbolj drastičen upad števila delovno aktivnih v obdobju od leta 2008 do 2011 se je zgodil na Irskem, kjer je gospodarska aktivnost v omenjenem obdobju močno upadla. To se je lahko zgodilo po zaslugi prilagodljivega trga dela, ki je omogočil hitro prilagoditev razmeram v gospodarstvu. Število delovno aktivnih v EU se po spolu ni enakomerno zmanjševalo, saj se je število delovno aktivnih moških bolj zmanjšalo v primerjavi s številom delovno aktivnih žensk. Po mnenju avtorja bi lahko vzrok tega bil zmanjšanje aktivnosti v gradbeniški panogi po vsej EU. V obdobju med letoma 2008 in 2011 se je v povprečju EU stopnja delovne aktivnosti moških znižala za 2,6 o. t., medtem ko se je stopnja delovne aktivnosti žensk znižala za le 0,4 o. t. Iz izobrazbenega vidika gledano, so jo najslabše odnesli nizko izobraženi, saj se je v povprečju EU najmočneje zmanjšala stopnja delovne aktivnosti ljudi z nizko izobrazbo. V letu 2009 se je pričela poviševati stopnja brezposelnosti, ki je v EU v povprečju znašala 9 %, in se je v naslednjih dveh letih še povečevala zaradi odloženega vpliva krize na trg dela in počasnega gospodarskega okrevanja in je znašala 9,7 %, kar je 2,6 o. t. več v primerjavi z letom 2008. Leta 2011 je, po zaslugi oživljanja gospodarske aktivnosti, stopnja brezposelnosti v večini držav članic EU prenehala naraščati, v nekaterih drugih se je celo znižala. Brezposelnost oz. stopnja brezposelnosti se je v obdobju med letoma 2008 in 2011 najbolj povišala v Španiji, Grčiji in Latviji, najmanj pa se je spremenila v Nemčiji in Luksemburgu zaradi hitrega okrevanja gospodarstva in politike trga dela (UMAR 2012).
Zanimiv podatek je ta, da se je v obdobju med leti 2008 in 2011 stopnja brezposelnosti mladih znotraj EU bolj povišala kot stopnja brezposelnosti preostalih starostnih skupin. Med letoma 2008 in 2011 je bilo razmerje med stopnjo brezposelnosti mladih, starih med 15 in 24 let, in celoto stopnjo brezposelnosti višje kot pred krizo. V letu 2011 se je stopnja brezposelnosti mladih celo še povišala za 0,4 o. t., čeprav takrat brezposelnost preostalih starostnih skupin ni več naraščala. V prvih mesecih leta 2012 je stopnja brezposelnosti mladih v Španiji in Grčiji presegla že alarmantnih 50 %. Stopnja delovne aktivnosti se je v povprečju v EU spustila za 1,5 o. t. na 64,3 %. Zelo zanimiv, morda celo presenetljiv podatek je, da se je stopnja delovne aktivnosti starih med 55 in 64 let v povprečju EU med leti 2008 in 2011 povišala za 1,8 o. t., kar se ni zgodilo v nobeni predhodni krizi (UMAR 2012; OECD 2010).
V letu 2009 so v večini držav EU namenili več sredstev za aktivne posege na trgu dela, v povprečju EU je to povečanje znašalo 8,6 % (nominalno). Vendar so nekatere države že takoj v naslednjem letu te izdatke znižale, a so jih vseeno ohranile na višji ravni v primerjavi s časom pred krizo. Omenjeni izdatki za aktivno politiko trga dela v EU so vidni na sliki 3 (UMAR 2012).
Cazes, Verick in Heuer (2009) so se posvetile podrobnejšemu pregledu in raziskavi sprejetih ukrepov v državah članicah OECD, kjer so ugotovile, da razvite države največkrat uporabijo ukrep usposabljanja oz. izobraževanja tistih, ki so že brezposelni in tistih, ki jim grozi, da bodo to postali. Za enega izmed bolj pogostih ukrepov med razvitimi državami se je izkazala sprememba sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Spremembe so bile usmerjene k
povečanju dostopnosti do nadomestil za brezposelnost in k podaljšanju trajanja omenjenih prejemkov. Veliko držav članic EU se je odločilo za subvencioniranje krajšanja delovnega časa z namenom ohranjanja delovnih mest (Cazes, Verick in Heuer 2009).
Slika 3: Izdatki za aktivno politiko trga dela v EU (v % BDP)
VIR: UMAR 2012.
Kriza, ki se je začela v drugi polovici leta 2008, pa ni močno vplivala samo na povečanje aktivne politike na trgu dela, temveč tudi na povečanje podporne politike oz. pasivne politike trga dela. Brezposelnost in število upravičencev do nadomestil za primer brezposelnosti sta pozitivno povezana, v nekaterih državah pa so celo omilili pogoje za pridobitev nadomestila.
Zaradi tega ni presenetljivo, da so se izdatki za pasivno politiko trga dela v povprečju EU povišali za 37,2 %, pri čemer so leta 2009 največje povečanje imele baltiške države. Največje izdatke (v deležu BDP) za pasivno politiko trga dela v EU pa je leta 2009 imela Španija, kjer je bila tudi najvišja brezposelnost (UMAR 2012).
Trg dela in politika trga dela v Sloveniji
Tako kot v EU so se tudi v Sloveniji odzvali oz. zoperstavili krizi predvsem z zmanjšanjem zaposlenosti. Trg dela ima sicer več možnih načinov oz. orodij, s katerimi se lahko prilagodi razmeram krize, to so (UMAR 2012):
· fleksibilnost stroškov dela predvsem navzdol (nižanje),
· mobilnost dela, tako geografska kot sektorska, in
· prilagajanje količine dela (delovne ure) in delavcev (število zaposlenih).
Slovenija se je krizi prilagajala predvsem z reduciranjem števila zaposlenih, v manjši meri pa tudi s prilagajanjem plač. Ob nastopu krize so v podjetjih najprej uporabljali zmanjševanje števila nadur, v letu 2009 pa so začeli tudi krajšati delovni čas, kar je sicer tudi podpiral in spodbujal Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ). Urejanje fleksibilnosti plač v zasebnem sektorju se je kazalo predvsem z zmanjšanjem izrednih izplačil, izplačil za nadure ter z zmanjšanjem usklajevanja plač z rastjo cen in delovne produktivnosti. Vse to je vplivalo na umiritev rasti plač, v nekaterih primerih jih je celo znižalo. V letu 2009 se je rast povprečne bruto plače zelo upočasnila, vendar se je v letu 2010 prilagajanje plač prenehalo zaradi uvedbe višje minimalne plače. Leta 2011 pa je Slovenija zabeležila rekordno nizko rast plač, najnižjo v zadnjih 20 letih. Kljub uvedbi vseh omenjenih ukrepov se v Sloveniji niso mogli izogniti povečanju stroškov dela na enoto proizvodnje.
Tako kot v državah EU se je tudi v Sloveniji v času krize močno poslabšal položaj mladih na trgu dela. Najbolj so se v Sloveniji na nižjo raven gospodarske aktivnosti odzvala podjetja iz zasebnega sektorja, in sicer z zniževanjem zaposlenosti. Med letoma 2008 in 2011 se je število delovne aktivnosti najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih (- 16,9 %) in gradbeništvu (- 22,9 %), medtem ko se je v strokovnih, znanstvenih, tehničnih dejavnostih in v izobraževanju število delovno aktivnih celo povišalo, kar prikazuje slika 4. V dejavnostih zasebnega sektorja se je v obdobju med leti 2008 in 2011 število delovno aktivnih znižalo za 8,8 %, medtem ko se je v enakem obdobju število delovno aktivnih povišalo za 5 % v dejavnostih javnih storitev. Uvedba Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), je imela kot posledice znižanje delovne aktivnosti starejših, saj omenjeni zakon omejuje zaposlovanje na način, da omogoča zaposlovanje le pod pogojem soglasja in prenehanja pogodbe o delovnem razmerju javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev in imajo polno delovno dobo (UMAR 2012).
Leta 2009 se je v Sloveniji, merjeno z BDP, gospodarska aktivnost znižala za 8 %, v letu 2010 se je nato nekoliko povišala (1,4 %), v naslednjem letu (2011) pa se je gospodarska aktivnost ponovno zmanjšala, in sicer za 0,2 %. Padec gospodarske aktivnosti v letu 2009 je privedel do prilagajanj na trgu dela, ki so se odražala v povečanju brezposelnosti in zmanjšanju zaposlenosti. Stopnja brezposelnosti po metodi ADS se je v obdobju med letoma 2008 in 2011 povišala za 3,8 o. t. in v letu 2011 dosegla vrednost 8,2 %. Razkorak med porastom brezposelnosti moških in žensk ima vzrok v padcu delovne aktivnosti v gradbeništvu. Septembra 2008 je bila v Sloveniji zabeležena najnižja stopnja registrirane brezposelnosti, dobra tri leta kasneje, torej konec decembra 2011, pa je bila stopnja registrirane brezposelnosti skoraj podvojena, saj se je povečala za 90 % (UMAR 2012).
Slika 4: Sprememba števila delovno aktivnih po dejavnostih v Sloveniji (2008–2011)
Vir: UMAR 2012.
Tako kot v celotni EU se je tudi v Sloveniji stopnja delovne aktivnosti, zlasti tistih z nizko izobrazbo, krepko znižala zaradi nastopa krize, saj je le ta v letu 2011 znašala 35,3 %, kar je 7,6 o. t. manj v primerjavi z letom 2008. To se je sicer zgodilo z manjšim zamikom, saj je kriza nastopila konec leta 2008, medtem ko se je padec gospodarske aktivnosti in posledično padec stopnje delovne aktivnosti pojavil v letu 2009. Stopnja delovne aktivnosti je bila v letu 2010 2,4 o. t. nižja od tiste iz leta 2008. Precej velik padec v stopnji delovne aktivnosti je zaznati tudi pri srednje izobraženih, saj je v letu 2011 znašala 5,6 o. t. manj kot v letu 2008.
Za najbolj odporne oz. varne pred posledicami krize so se izkazali visoko izobraženi, saj se je stopnja delovne aktivnosti visoko izobraženih od leta 2008 do leta 2011 znižala za 2 o. t., kar je bistveno manj kot pri nizko in srednje izobraženih. Ne le v EU, temveč tudi v Sloveniji se je v času krize delovna aktivnost moških zmanjšala bolj od delovne aktivnosti žensk. Po ADS, se je od leta 2008 do 2011 število delovno aktivnih moških znižalo za 7 %, medtem ko se je število delovno aktivnih žensk v enakem obdobju znižalo za 5,2 %. Natančneje, v letu 2011 je stopnja delovne aktivnosti moških znašala 67,7 %, medtem ko je bila ta v letu 2008 za 5 o. t.
višja. Stopnja delovne aktivnosti žensk pa je v letu 2011 znašala 60,8 %, kar je pomenilo 3,4 o. t. manj kot v letu 2008. Tako kot v EU je tudi v Sloveniji za pojasnjevanje takšnega neenakomernega zmanjšanja delovne aktivnosti med spoloma iskati vzroke v velikem padcu aktivnosti v gradbeništvu (UMAR 2012).
Med letoma 2009 in 2011 so se v Sloveniji na račun krize močno povečala strukturna neskladja na trgu dela. To se kaže v skoraj 100 % povečanju stopnje dolgotrajne brezposelnosti od leta 2008 do leta 2011, ko je ta znašala 3,6 %. Prav tako se je povečala tudi stopnja zelo dolgotrajne brezposelnosti, ki je leta 2011 merila 1,7 %, kar je 0,7 o. t. več od leta 2008. Konec leta 2011 je bilo 84,2 % več registriranih dolgotrajno brezposelnih kot konec leta 2008, njihov delež v vseh registriranih brezposelnih pa je znašal konec leta 2011 50,2 % in se je v primerjavi s podatkom s konca leta 2008 povišal za 3,8 o. t. Občutno se je povišalo tudi število brezposelnih oseb, starejših od 50 let, ki je bilo konec decembra 2011 za kar 75 % višje kot v decembru 2008. Nizka stopnja delovne aktivnosti starejših je bil sicer že prej prisoten problem, ki se je v letu 2011 le še nekoliko poglobil. Že vrsto let se Slovenija uvršča na dno lestvice delovne aktivnosti starejših (starih od 55 do 64 let) v EU, tudi v letu 2011 (slika 3). V letih 2009 in 2010 se je sicer nekoliko dvignila, vendar je nato v letu 2011 prišlo do kar velikega upada (-3,8 o. t.) in je leta 2011 znašala 31,2 % oz. 1,6 o. t. manj v primerjavi z letom 2008. Občuten padec delovne aktivnosti starejših v letu 2011 bi lahko pripisali velikemu povečanju brezposelnosti starejših s konca predhodnega leta. Vzrok za nizko stopnjo delovne aktivnosti starejših je moč pripisati zgodnjemu upokojevanju oz. izstopu s trga dela in strukturni brezposelnosti, ki pogosteje prizadene ravno starejšo delovno silo.
Nizka delovna aktivnosti starejših pa je kar resen problem, saj (dolgoročno gledano) negativno vpliva na vzdržnost javnih financ, kar lahko v prihodnje predstavlja zelo velik problem za Slovenijo. Rešitev omenjenega problema so pokojninske reforme in strategija za aktivno staranje, ki bi vključevala prilagajanje delovnih mest starejšim zaposlenim oz.
njihovim zmožnostim. Problem v Sloveniji je tudi segmentacija trga dela, saj je delež začasnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah že od leta 2002 nad povprečjem EU. Leta 2011 je namreč ta delež v Sloveniji znašal 18 %, v EU pa 14 %, poleg tega je alarmanten podatek, da je najvišji delež začasnih zaposlitev med mladimi, starosti med 15 in 24 let, za kar je odgovorno predvsem študentsko delo (UMAR 2012).
Ključni problem na trgu dela v Sloveniji je predvsem nizka stopnja zaposlenosti ljudi z nizko stopnjo izobrazbe in posledično to privede do visoke stopnje brezposelnosti teh ljudi. To pa je v Sloveniji tudi glavni strukturni problem brezposelnosti (Kajzer 2005, 16).
Slika 5 prikazuje stopnje delovne aktivnosti starejših oseb (med 55 in 64 let starosti) v odstotkih v EU leta 2011. Slovenija je zasedla zadnje mesto, kar zagotovo ni dobro in je skrb vzbujajoče. S Slike 5 vidimo, da je stopnja delovne aktivnosti starejših v Sloveniji znašala leta 2011 okrog 15 % manj od povprečja EU.
Slika 5: Stopnja delovne aktivnosti starejših (55 do 64 let) v EU leta 2011
Vir: UMAR 2012.
Slika 6 prikazuje preteklo stanje in projekcijo gibanja odliva mladine iz rednega šolanja s črtkano črto in gibanja novih starostnih in invalidskih pokojnin z neprekinjeno črto, za obdobje med letoma 1995 in 2020. Vidimo lahko trend povečanja števila upokojencev in zmanjšanja števila mladih, ki vstopajo na trg dela. To nakazuje na problem staranja prebivalstva, kar bo v prihodnje gotovo kar velik izziv za trg dela in politiko trga dela tako v Sloveniji kot tudi v EU.
Slika 6: Prihod mladine na trg dela in odhod starejših z njega (leta 1995 do 2020) Vir: UMAR 2012.
Slabšanju razmer na trgu dela je Slovenija odgovorila z dvema intervencijskima zakonoma z namenom ohranjanja delovnih mest, blaženja padca zaposlenosti in okrepitve izvajanja programov v okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ). Ta dva zakona sta bila sprejeta v letu 2009, in sicer januarja Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ) ter konec maja Zakon o delnem povračilu nadomestila plače (ZDPNP) (UMAR 2012).
Slika 7: Izdatki za politiko trga dela za obdobje med letom 2008 in 2011
Vir: UMAR 2012.
Na sliki 7 so prikazani izdatki, ki jih je namenila Slovenija za aktivno in pasivno politiko trga dela v tisočih EUR. Kot vidimo, je bilo v vseh letih več sredstev namenjenih pasivni politiki trga dela.
S slike 8 lahko razberemo gibanje rasti, 12-mesečno nominalno povprečno rast v % za obdobje med letom 2008 in 2012 v Sloveniji v zasebnem sektorju. Vidimo lahko, da so se plače proti koncu leta nekako ustalile, v sredini leta 2010 pa so začele ponovno rasti.
Slika 8: Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju
Vir: UMAR 2012.
Slika 9 prikazuje gibanje bruto plače s trimesečno drsečo sredino v Sloveniji v nekaterih dejavnostih javnih storitev za obdobje med letom 2008 in 2012. Opazimo lahko, da je z majhnim zamikom po nastopu gospodarske krize bruto plača prenehala naraščati in se je naslednja tri leta gibala med 1.700 € in 1.800 €. S slike 8 in 9 lahko vidimo, da sta se bruto plači v zasebnem in javnem sektorju obnašali oz. gibali nekoliko različno, saj je bila v javnem sektorju rast v obdobju med letoma 2008 in 2012 blizu nič, medtem ko je bila v zasebnem sektorju nominalna rast okrog 4 % do 5 %, z izjemo konec leta 2009, ko je bila okrog 0 %.
Slika 9: Bruto plača v javnem sektorju za obdobje med letom 2008 in 2012
Vir: UMAR 2012.
Področje trga dela in zaposlovanja (poleg še nekaterih drugih področij) v Sloveniji sodi pod okrilje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) (MDDSZ b. l.). Poleg tega pa deluje v Sloveniji tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), ki je glavna in morda celo ključna javna ustanova na trgu dela v Sloveniji, saj z izobraževanjem in svetovanjem brezposelnim v veliki meri prispeva k povečevanju zaposljivosti in zaposlenosti slovenskega prebivalstva. Trg dela pa pravno ureja oz. je regulira Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) (ZRSZ 2014č).
2.1.1 Brezposelnost
V grobem bi lahko rekli, da je brezposelnost stanje, ko nismo zaposleni, oz. čas, ko smo brez zaposlitve. Vendar (kot bomo lahko videli v nadaljevanju) pojmovanje brezposelnosti oz. kdo je brezposelna oseba, ni tako samoumevno in preprosto, kot bi se lahko sprva mislilo.
Kavar Vidmar (b. l.) meni, da je brezposelnost eden od najbolj aktualnih problemov sodobnega časa, ki se pojavlja tako v nerazvitih kot tudi v razvitih družbah. Kavar Vidmarjeva meni, da je brezposelnost v sistemu socialne varnosti poseben socialni primer in ga uvršča v kategorijo ekonomsko socialnega primera oz. problema (Kavar Vidmar b. l.).
Temu lahko dodamo še to, da brezposelnost ni naravni fenomen, temveč je kreacija moderne industrijske družbe (Cleaver 2007, 71).
Pomembno je razlikovati tudi pojma brezposelnost oz. število brezposelnih oseb in stopnja brezposelnosti, prvi nam pove število brezposelnih, medtem ko nam drugi pove odstotkovni delež brezposelnih v aktivnem prebivalstvu. Ta dva pojma je zelo pomembno razlikovati, saj nam število brezposelnih oseb pove le število brezposelnih, kar je absoluten podatek in ni primeren za primerjavo med državami. Podatek o stopnji brezposelnosti pa je relativen podatek, saj prikazuje neko razmerje, v konkretnem primeru odstotkovni delež brezposelnih v aktivnem prebivalstvu, kar nam omogoča primerjavo med različnimi državami.
Pojem brezposelne osebe je še nekoliko bolj zapleten, saj je uvrščanje neke osebe v to kategorijo odvisen od metode, po kateri se zbirajo podatki o brezposelnosti in zaposlenosti.
Ker je definicija brezposelne osebe nekoliko različna med metodologijama, bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili metodologiji in pomembnejše razlike med definicijami pomembnejših pojmov.
Metode za zbiranje podatkov o brezposelnosti in merjenje brezposelnosti
V splošnem sta v Sloveniji poznana dva načina oz. metodi merjenja brezposelnosti. Na podlagi prve metode, ki temelji na statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP) in na popolnem zajetju podatkov o brezposelnosti, izračunavamo tako imenovano registrirano stopnjo brezposelnosti. Na podlagi druge metode, ki temelji na anketi o delovni sili (ADS) ter zgolj na oceni brezposelnosti na podlagi statističnega vzorca, pa izračunavamo tako imenovano anketno stopnjo brezposelnosti. Po metodi SRDAP uvrščamo med brezposelne tiste osebe, ki so prijavljene na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in nimajo redne zaposlitve ali samozaposlitve, vendar so pripravljene sprejeti zaposlitev, ustrezno njihovi izobrazbi in/ali delovnim zmožnostim. Tem brezposelnim osebam pravimo registrirane brezposelne osebe. Po metodi ADS pa uvrščamo med brezposelne tiste osebe, ki v zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) pred opravljanjem ankete niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravile nobenega dela za plačilo, bodisi denarno ali nedenarno, dobiček ali družinsko blaginjo. Vendar so te osebe v zadnjih štirih tednih (pred opravljanjem ankete) aktivno iskale zaposlitev, ki bi jo bile pripravljene tudi sprejeti v največ dveh tednih. Med brezposelne po metodi ADS sodijo tudi vse tiste osebe, ki so sicer že našle delo, vendar ga bodo pričele opravljati šele v naslednjem tednu, po opravljanju ankete o delovni sili. Merjenje brezposelnosti po metodi ADS ustreza metodologiji Mednarodne organizacije za delo (International Labour Organisation – ILO). Mednarodna organizacija za delo sicer opozarja, da se lahko definicije brezposelnosti med državami nekoliko razlikujejo predvsem v starostnih okvirih (npr. kdaj se oseba ne uvršča več med otroke, ampak med aktivno prebivalstvo), referenčnih obdobjih, kriterijih iskanja zaposlitve idr. (Žižmond idr.
2005, 185–188; Malešič 2012; ILO b. l.). Kot vidimo, se metodi razlikujeta predvsem po načinu zbiranja podatkov in definicijah posameznih kategorij, kot so brezposelnost, aktivno prebivalstvo itd. Metoda SRDAP je sicer bolj uporabljana v Sloveniji, vendar je za primerjavo
med državami veliko bolj primerna metoda ADS, saj je mednarodno priznana in jo uporabljajo bolj ali manj vse države v Evropi in širše.
Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP)
Od 1. januarja 2005 pridobiva SURS podatke o delovno aktivnem prebivalstvu (z izjemo kmetov) iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), pred tem pa so podatke o zaposlenih osebah pridobivali pri pravnih osebah z mesečnim statističnim raziskovanjem. Podatke o kmetih pa pridobivajo na SURS izključno z Anketo o delovni sili (ADS), o kateri bomo povedali več nekoliko kasneje. SRDAP je bil vzpostavljen na podlagi popisa zaposlenih oseb iz leta 1986, dopolnjuje oz. posodablja se s pomočjo podatkov iz M obrazcev. Med M obrazce sodijo prijava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (M-1, M-2, M-3, M-3A, M-DČ). SURS pridobi podatke o prijavljenih potrebah po delavcih ali pripravnikih in o registriranih brezposelnih osebah s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) (SURS b.
l.i).
Po metodologiji SRDAP so vštete oz. vključene zaposlene osebe, ki delajo po pogodbah o zaposlitvi in samozaposlene osebe, ki morajo biti socialno zavarovane, imeti morajo tako pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje kot tudi zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. Po tej metodologiji med zaposlene osebe ne štejemo tistih oseb, ki delajo po podjemni pogodbi oz. pogodbi o delu, tistih, ki delajo po avtorski pogodbi, niti tistih slovenskih državljanov s stalno zaposlitvijo v slovenskih predstavništvih, na gradbiščih ipd. zunaj meja Slovenije (v tujini). Z letom 1992 so v raziskave SURS vključili oborožene sile, z letom (1993) kasneje pa so vključili še policijo. S 1. januarjem 1999 prišteva SURS med zaposlene osebe tudi tiste, ki opravljajo javna dela, pred omenjenim datumom so te osebe prištevali med registrirano brezposelne. Z 12.
januarjem 2004 in dalje so določili, da prištevajo med zaposlene osebe (poleg vseh omenjenih) tudi vojake nabornike na prostovoljnem služenju vojaškega roka, upoštevani pa so tudi pripravniki (SURS b. l.i).
Poročevalsko oz. referenčno obdobje za novejše podatke oz. za posodabljanje podatkov o prijavljenih registriranih brezposelnih osebah, o zaposlenih osebah prek ZRSZ in o prijavljenih potrebah po delavcih je referenčni mesec. Mesečni podatki so prikazani kot kumulativni seštevek podatkov od prvega do zadnjega dne v mesecu. Letno povprečje je prikazano kot dvanajstina vsote vseh dvanajstih mesečnih podatkov (SURS b. l.i).
Poglejmo si še nekaj pomembnejših definicij v povezavi z zaposlenostjo in brezposelnostjo po metodologiji SRDAP.
V grobem delimo prebivalstvo na aktivno in na neaktivno prebivalstvo, med prve sodijo vsi za delo sposobni prebivalci, starejši od 15 let pa vse do 64 let, torej vsi delovno aktivni in brezposelni, med neaktivne pa prištevamo vse druge, ki so starejši od 15 let in niso razvrščeni med delovno aktivne ali med brezposelne, to so otroci, študenti, invalidi in upokojenci.
Nadalje lahko aktivno prebivalstvo delimo na registrirane brezposelne osebe in na delovno aktivno prebivalstvo (Žižmond idr. 2005, 185; SURS b. l.i).
Med registrirane brezposelne osebe uvrščamo iskalce zaposlitve, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
· nimajo redne zaposlitve, torej niso v delovnem razmerju, ali samozaposlitve, niso lastniki ali solastniki poslujočega poslovnega subjekta, kar pomeni, da niso poslovodna oseba v osebni družbi ali enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ali zavodu ali niso lastnik ali uporabniki nepremičnin, s katerimi bi se lahko preživljali,
· so sposobni oz. zmožni za delo, torej so brezposelni, stari med 15 in 65 let in pri njih ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, niso ne kmetje ne upokojenci, nimajo statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let,
· so voljni delati, z namenom iskanja zaposlitve se prijavijo na pristojnem uradu za delo (ZRSZ), aktivno iščejo zaposlitev in so pripravljeni sprejeti ustrezno oz. primerno zaposlitev, ki je primerna njihovi izobrazbi oz. z delom pridobljenim delovnim zmožnostim in jim jo ponudi ZRSZ ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve (SURS b. l.i; ZRSZ 2014c).
Delovno aktivno prebivalstvo so osebe, stare 15 let ali več, ki delajo oz. so v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije in morajo biti obvezno socialno zavarovane.
Mednje sodijo zaposlene osebe s pogodbami o zaposlitvi tako za določen kot tudi za nedoločen čas, za polni delovni čas ali za delovni čas, krajši od polnega in samozaposlene osebe, ki morajo biti obvezno socialno zavarovane. Vse te osebe spremljajo v SRDAP vse do njihove upokojitve (SURS b. l.i).
Stopnja registrirane brezposelnosti je odstotni delež registriranih brezposelnih oseb, prijavljenih na ZRSZ, in aktivnim prebivalstvom iz SRDAP (po prebivališču) (SURS b. l.i;
ZRSZ 2014a).
Med zaposlene osebe sodijo vse osebe z delovnim razmerjem pri pravnih osebah (podjetja, družbe, zavodi in druge organizacije) ali pri podružnicah podjetij iz tujine, izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali družbene funkcije, matere z otroki, ki delajo pod posebnimi predpisi, ter lastniki podjetij, ki svoja podjetja osebno vodijo in ki niso zavarovani iz drugega naslova. Med zaposlene osebe sodijo tudi tisti, ki so v delovnem razmerju pri fizičnih osebah, torej pri samostojnih podjetnikih posameznikih, pri osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost
kot edini oz. glavni poklic, ali pri osebah, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih ljudi (SURS b. l.i).
Samozaposlene osebe so vse fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali pridobitno dejavnost (samostojni podjetniki), vse osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (npr. odvetniki, kulturniki, samostojni raziskovalci, duhovniki ...) ter vsi vrhunski športniki in vrhunski šahisti (SURS b. l.i).
Slika 10: Registrirana brezposelnost v Sloveniji od leta 2008 do 2014, mesečno.
Vir: ZRSZ 2014b.
Slika 10 prikazuje gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji po mesecih po metodi SRDAP za obdobje med leti 2008 in 2014. Vidno je, da je bilo v septembru 2008 najmanj registrirano brezposelnih oseb (59.303), nato je na račun nastopa krize to število precej naraščalo in v januarju 2014 doseglo 129.843 brezposelnih. Za tem se je začelo počasi zmanjševati in v juniju 2014 doseglo število 117.352 registrirano brezposelnih oseb.
Slika 11: Registrirana brezposelnost mladih ter ljudi s terciarno izobrazbo v Sloveniji.
Vir: ZRSZ 2014d.
Slika 11 prikazuje gibanje registrirane brezposelnosti mladih, starosti od 15 do 29 let, ter registrirane brezposelnosti oseb s terciarno izobrazbo v Sloveniji za obdobje med letoma 2005 in 2014, po mesečnih podatkih. Na sliki je razviden trend povečevanja števila registriranih brezposelnih oseb s terciarno izobrazbo. Januarja 2005 je bilo 6.752 registriranih brezposelnih oseb s terciarno izobrazbo, medtem ko je oktobra 2014 ta številka znašala 19.227, kar je skoraj trikratno povečanje. Registrirana brezposelnost mladih, starosti od 15 do 29 let, se je od januarja 2005, ko je bilo 34.092 registriranih brezposelnih oseb, zniževala vse do septembra 2008 do števila 14.150. Od tega datuma dalje se je število mladih registriranih brezposelnih oseb začelo povečevati in v januarju 2014 prišlo skoraj na enako število iz leta 2005, in sicer 33.920 mladih registriranih brezposelnih oseb.
Slika 12: Stopnja registrirane brezposelnosti mladih ter visoko izobraženih v Sloveniji.
Vir: ZRSZ 2014d.
Slika 12 prikazuje enake podatke kot slika 11, vendar so le-ti relativno izraženi glede na celotno število registriranih brezposelnih oseb v odstotkih.
Anketa o delovni sili (ADS)
Metodologijo ADS so v Sloveniji uvedli leta 1993, z letom 1997 pa so jo na SURS začeli izvajati štirikrat letno (četrtletno). ADS zajema vzorec stalnega prebivalstva, torej prebivalce s stalnim prebivališčem na ozemlju Slovenije, vendar ne vse, ampak samo tiste, ki živijo v individualnih gospodinjstvih (SURS b. l.i). Anketa o delovni sili se izvaja skladno z navodili ILO in EUROSTAT (Kraigher 2009; Žižmond idr. 2005).
Groba delitev prebivalstva na neaktivno in aktivno ter delitev aktivnega na delovno aktivno in brezposelne osebe je podobna, kot smo omenili pri metodi SRDAP, razlike se pojavijo predvsem v definicijah in posledično drugačni razporeditvi ljudi med delovno aktivne in brezposelne osebe. V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj pomembnejših pojmov in njihovih definicij po metodi ADS.
Delovno aktivno prebivalstvo so ljudje, ki so v tednu (ponedeljek–nedelja) pred anketiranjem opravile kakršno koli delo za dobiček ali za plačilo, bodisi denarno ali nedenarno. Mednje uvrščamo tudi zaposlene ali samozaposlene ljudi, ki pa so bile v tednu pred anketiranjem začasno odsotne z delovnega mesta oz. z dela ter tudi zaposlene osebe, ki so trajni ali začasni presežki (vendar le do prenehanja delovnega razmerja), pomagajoče družinske člane in osebe na porodniškem dopustu (SURS b. l.i; Žižmond idr. 2005, 187).
Med brezposelne osebe prištevamo tiste osebe, ki v tednu pred anketiranjem niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravile nobenega dela proti plačilu ter so (SURS b. l.i;
Žižmond idr. 2005, 187):
· v štirih predhodnih tednih pred anketiranjem aktivno iskale delo in bi ga bile tudi takoj (v dveh tednih) pripravljene sprejeti, v kolikor bi ga našle ali
· že našle delo in ga bodo začele tudi opravljati v času po poročevalskem tednu oz. po tednu anketiranja.
Stopnja aktivnosti predstavlja odstotni delež aktivnih prebivalcev v delovno sposobnih prebivalcih, medtem ko je stopnja delovne aktivnosti odstotni delež delovno aktivnih prebivalcev v delovno sposobnih prebivalcih (SURS b. l.i).
Razlike med podatki po metodologiji SRDAP in ADS nastajajo zaradi različnega načina zbiranja podatkov in različnih definicij, te razlike pa omogočajo opazovanje problema brezposelnosti iz nekoliko različnih zornih kotov oz. vidikov in tako omogočajo večjo zanesljivost pri ugotavljanju zaposlenosti in spopadanju z brezposelnostjo (SURS b. l.i).
Preglednica 1: Stopnja brezposelnosti v Sloveniji po metodologiji SRDAP in ADS 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
SRDAP 9,4 7,7 6,7 9,2 10,7 11,8 12,0 13,1 ADS 6,1 5,0 4,5 6,0 7,4 8,3 9,0 10,3 Vir: SURS b. l.b in EUROSTAT b. l.b.
Zaradi omenjenih razlik se tudi število brezposelnih in stopnje brezposelnosti razlikujejo.
Navadno je brezposelnost po metodologiji ADS manjša od tiste, ki je pridobljena z metodologijo SRDAP. Za nazornejši prikaz in kot potrditev navedenega prikazujemo v Preglednici 1 brezposelnost v Sloveniji po obeh metodologijah.
Slika 13: Stopnja brezposelnosti mladih ter visoko izobraženih v EU 28 držav.
Vir: EUROSTAT b. l.e in b. l.f.
Slika 13 prikazuje gibanje stopnje brezposelnosti mladih, starosti od 15 do 25 let, in stopnje brezposelnosti ljudi s terciarno izobrazbo. Gibanje je zelo podobno tistemu v Sloveniji (slika 12), saj se stopnja brezposelnosti ljudi s terciarno izobrazbo povečuje, medtem ko se stopnja brezposelnosti mladih nekoliko znižuje. Čeprav smo pri Sloveniji uporabili podatke o brezposelnosti po metodi SRDAP, pri EU pa po metodi ADS, vidimo, da so trendi gibanja zelo podobni.
Slika 14: Gibanje stopnje brezposelnosti za EU (28 držav) po metodi ADS.
Vir: EUROSTAT b. l.b.
Slika 14 prikazuje gibanje stopnje brezposelnosti za EU (28 držav) med letoma 2004 in 2013 po metodi ADS. Videti je možno trend upadanja brezposelnosti do leta 2008, nato pa se je trend obrnil navzgor z nastopom gospodarske krize.
Vrste brezposelnosti
V grobem bi lahko brezposelnost delili na prostovoljno in na neprostovoljno, o prvi govorimo, ko se neka oseba iz različnih razlogov (nizka plača, relativno visoki socialni prejemki ...) odloči, da ne bo delala in se zavestno odloči, da bo brezposelna, o neprostovoljni brezposelnosti, ki je na trgu dela bistveno bolj prisotna, pa govorimo, ko bi ljudje radi delali, pa nimajo te možnosti zaradi reguliranih plač, ki niso fleksibilne navzdol (višja plača od tiste, ki bi se oblikovala na trgu dela).
Nadalje lahko brezposelnost ločimo po razlogih oz. vzrokih, zaradi katerih se pojavi brezposelnost in po katerih so vrste brezposelnosti tudi bile poimenovane. Žižmond idr.
(2005) naštevajo tri vrste brezposelnosti: strukturno, ciklično, in frikcijsko ter naravno brezposelnost, za katero pravijo, da je vsota strukturne in frikcijske. Svetlik (1985) omenja tudi prikrito, tehnološko in prostovoljno brezposelnost.
Strukturna brezposelnost
Strukturna brezposelnost nastane zaradi neskladja med ponudbo in povpraševanjem po proizvodnem dejavniku delo, saj pride do presežka v nekaterih in do pomanjkanja v drugih poklicih. Strukturna brezposelnost je navadno dolgotrajna oblika brezposelnosti. Ko govorimo o strukturni brezposelnosti, mora biti le-ta v povezavi z neustreznimi delovnimi mesti oz. delavci, kar pomeni, da nastajajo določena neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delu. Delovne kompetence delojemalcev ne ustrezajo zahtevam oz.
potrebam delodajalcev, lahko pa je tudi obratno, tako da delovna mesta niso kompatibilna s profilom delavcev na trgu dela (Svetlik 1985, 25–46; Bagon 1991, 41).
Strukturna brezposelnost torej odraža situacijo, ko se izobrazba, kompetence in druge lastnosti, ki jih ima delovna sila, ne skladajo s potrebami in pričakovanji delodajalcev. Do tega prihaja predvsem zaradi strukturnih sprememb v narodnih gospodarstvih, ko pride do situacije, ko določeni profili oz. kategorije zaposlenih niso več potrebni ali pa nimajo primerne bodisi izobrazbe ali kompetenc. Pogostokrat privede do povišanja strukturne brezposelnosti tehnološki napredek v gospodarstvu, posledično je treba izobraziti oz.
prekvalificirati zaposlene, da se razvijajo v skladu s tehnološkim napredkom, sicer postanejo za podjetje neuporabni in jim zaradi tega lahko preti strukturna brezposelnost (Žižmond idr.
2005, 189).
Ciklična brezposelnost
Ciklična brezposelnost je posledica presežka delovne sile glede na gospodarsko aktivnost.
Pojavlja se, tako kot že samo ime pove, ciklično oz. občasno, glede na nihanje gospodarstva v posameznih poslovnih ciklih. Pojavi se, ko zaposleni izgubijo službo na račun sprememb v
poslovnem ciklu. To se zgodi pogostokrat, ko podjetja dosežejo najvišjo točko rasti gospodarske aktivnosti in ko se le-ta prične zmanjševati, se podjetja na to odzovejo z zmanjšanjem proizvodnje in posledičnim odpuščanjem presežka zaposlenih z namenom izogibanja kopičenja zalog. Obratno se zgodi, ko se gospodarska aktivnost poveča, takrat podjetja oz. delodajalci zaposlujejo dodatne delavce, saj morajo več proizvajati zaradi povečanega povpraševanja po proizvodih. Torej ciklična brezposelnost izgine, kadar gospodarska rast oživi in se pojavi v obratnem primeru, ko pride do upada gospodarske aktivnosti. Gospodarski oz. poslovni cikli so lahko tako kratkoročni (manjša nihanja), kot tudi dolgoročni (tudi do šest let in več). Pri ciklični brezposelnosti velja omeniti Arthurja Okuna, ameriškega ekonomista, ki se je ukvarjal s kvantitativnim raziskovanjem povezave med gospodarskimi cikli in brezposelnostjo. Ugotovil je, da se za vsako 2 % znižanje BDP glede na potencialni BDP poveča brezposelnost za 1 %, po njem se ta zakonitost imenuje Okunov zakon (Haralambos in Holborn 1999, 250; Svetlik 1985, 30–34; Žižmond idr. 2005, 189).
Frikcijska brezposelnost
O frikcijski brezposelnosti govorimo, ko so osebe začasno brezposelne, vendar vseeno še vedno ostajajo na trgu dela, kjer aktivno in intenzivno iščejo novo zaposlitev. To so pravzaprav posamezniki, ki so na prehodu med eno in drugo službo, saj je večina teh že dala ali dobila odpoved in bodo kmalu začeli ponovno delati v novi službi. Torej lahko sklenemo, da je frikcijska brezposelnost v bistvu posledica mobilnosti med zaposlitvami, ki se kaže kot učinek odzivanja posameznih oseb na variiranje tržnih signalov v določenem gospodarstvu.
Frikcijska brezposelnost je torej posledica posameznikovega iskanja in menjavanja (nove oz.
druge) zaposlitve. To izgleda tako, da hočejo zaposleni iz različnih razlogov, kot so npr. želja po spremembi delovnega mesta, okolja ali sodelavcev, (pre)selitev v drugi kraj zaradi boljših življenjskih razmer ali pa zaradi šolanja otrok, prostovoljno zamenjati delovno mesto, čas prehoda in posledično brezposelnosti med eno in drugo službo pa je relativno kratek. Pojav frikcijske brezposelnosti je prisoten v skorajda vsakem gospodarstvu po svetu, ki je na ravni polne zaposlenosti (Hrovatin 2007, 206; Žižmond idr. 2005, 189).
Frikcijsko brezposelnost lahko nadalje delimo na sezonsko in čakalno brezposelnost. Tiste zaposlene osebe, ki so bodisi odstranjene z delovnega mesta bodisi odpuščene, a v času brezposelnosti ne iščejo dela oz. nove službe ter so pripravljene čakati na vnovično zaposlitev na isto ali podobno delovno mesto, sodijo med čakalno brezposelnost (McConnell 2003, 563).
Do sezonske brezposelnosti pride predvsem na račun sezonskih nihanj v razmerah dela, ko je potrebna povečana količina delavcev zaradi npr. večjega povpraševanja ali naravnih razmer.
Ta (sezonska brezposelnost) je značilna predvsem za kmetijske dejavnosti, kot so poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo itd., in turistične dejavnosti, kot so smučanje, planinarjenje, kopalni turizem idr. ter s turizmom povezano gostinsko dejavnostjo. Delavci, ki so zaposleni v omenjenih dejavnostih, so prav za prav obsojeni na sezonsko brezposelnost,
