NAVZKRIŽJE*
Je a n-Fr a n ç o is Lyo tard
1. P ovedo vam , d a so b ila z govorico o b d a rje n a človeška bitja postavljena v situacijo, k i j e b ila ta k šn a , d a vam zdaj o njej n ih če izm ed n jih n e m ore n ič e s a r p o v ed a ti. V ečin a j e ta k r a t u m rla, preživeli p a le re d k o govorijo o tem . K a d a r p a o te m govorijo, se njihovo pričevanje n a n a ša le n a n e z n a tn i del tiste situacije. - K ako torej veste, d a j e sam a ta situacija obstajala? M ar ni sad d om išljije v aše g a in fo rm a to rja ? Bodisi situacija kot tak a n i obstajala, ali p a je situ acija o b stajala, a v te m p r im e r u je pričevanje vašega in fo rm a to rja n e re s
n ič n o , b o d isi zato, k e r bi m o ra l u m re ti ozirom a bi m o ral m olčati, bodisi zato, k e r la h k o p rič a - če že govori - sam o o svoji p o seb n i izkušnji, p ri če m e r p a je tre b a še u g o to v iti, ali j e b ila ta izkušnja k o m p o n e n ta situacije, za k atero gre.
2. »A naliziral sem n a tiso če dokum entov. S svojimi vprašanji sem n e u tr u d n o n ad le g o v a l stro k o v n jak e in zgodovinarje. Z am an sem poskušal najti e n e g a sa m e g a n e k d a n je g a d e p o rtira n c a , ki bi m i bil zm ožen dokazati, d a j e dejan sk o , s svojim i la stn im i o č m i videl plinsko celico (F aurisson, v Vidal-Na- q u e t, 1981: 2 2 7 )1. »D ejansko, s svojimi lastn im i očm i videti« plinsko celico bi bil pogoj, ki n e k o m u p o d e li avtoriteto, d a za trd i njen obstoj in p re p rič a n ejev e rn ež a. M o ral p a bi še dok azati, d a j e zadajala sm rt v tre n u tk u , ko j o je videl. E d in i sprejem ljivi d o k az za n jen o sm rto n o sn o st j e ta, d a si za rad i nje m rtev. A če si m rtev, p o te m n e m oreš p ričati, d a si u m rl za ra d i plinske celice.
- T o žn ik se p rito ž u je , d a so g a p re v ara li glede obstoja p lin sk ih celic, to je , g led e tak o im e n o v a n e K o n č n e rešitve. Njegov a rg u m e n t j e tale: zato d a bi la h k o n ek i p ro s to r id e n tific ira li ko t plinsko celico, sp rejm em kot p ričo ed in o
* O bjavljeno besed ilo j e p revod o dlom ka iz istoim enskega Lyotardovega dela (Le Différend), ki b o izšlo je s e n i v zbirki »Philosophica« p ri Založbi ZRC. Izvirno besedilo se n ah a ja v knjigi n a str. 1 6 -5 0 ; Les E ditions de M inuit, Pariz 1986. (Vse opom be so pre- vajalkine.)
1 Cf. P ie rre V idal-N aquet, Les juifs, la mémoire, le présent, M aspero, Pariz 1981.
žrtev te p linske celice, to d a če sledim svojem u n a s p ro tn ik u , ni žrtve, ki n e bi b ila m rtv a - v n a sp ro tn e m p rim e ru p lin sk a celica n e bi b ila tisto, k a r trd i. Se pravi, d a plinske celice ni.
3. Ali m i lahko poveste, sprašuje u re d n ik , ki zag o v arja svoj po k lic, naslov kakega izjem n o p o m e m b n e g a dela, ki bi g a zavrnili vsi u re d n ik i in bi zatorej ostalo n e z n a n o ? N ajverjetneje n e p o z n a te n o b e n e to v rstn e m o jstro v in e , kajti če obstaja, j e ostala n e z n a n a . Če p a m e n ite , d a p o z n a te en o , n e m o re te trd iti, d a j e izjem n o p o m em b n a, ra z e n v vaših o čeh , saj n i b ila objavljena. Se pravi, d a n e p o z n a te n o b e n e in u re d n ik im a prav. - Ta a r g u m e n t im a torej en a k o obliko ko t tisti iz p rejšn jih odstavkov. R e a ln o st n i tisto, k a r j e »d ano « te m u ali o n e m u »subjektu«, p ač p a je stan je re fe re n ta (tisto, o č e m e r je govor), k ije re z u lta t izpeljave po stopkov za dok azovanje, d o lo č e n ih s so g lasn o sp re je tim proto k o lo m , in m ožnosti, d a n e vsakom ur, d a p o n o v i to izpeljavo, k o lik o r k ra t se m u zah o če. Izdajanje knjig bi bil e d e n ta k ih protokolov, zg o d o v in sk a ved a p a dru g .
4. Ib a n sk ijan sk a2 p rič a bodisi n i k o m u n ist ali p a t o j e . Č e j e k o m u n ist, p o tem m u n i tre b a p ričati, d a j e ib an sk ijan sk a d ru ž b a k o m u n istič n a , k e r p ri
znava, d a j e k o m u n ističn a oblast e d in a p risto jn a , d a izpelje p o sto p k e za u g o tavljanje, ali j e re a ln o st te d ru ž b e p o svoji n arav i k o m u n istič n a . Z an e se se n a njo, tak o k o t laik zanese n a bio lo g a ali a s tro n o m a , ko g re za za trd ite v o b sto ja v iru sa ali n eb u le. Č e svojo privolitev o d te g n e tej o blasti, n e h a b iti k o m u n ist.
V račam o se torej k prv em u p rim e ru : ni k o m u n ist. To p o m e n i, d a n e p rizn a v a ali n o če p riz n a ti postopkov za ug otavljanje re a ln o sti k o m u n istič n e n arav e ibanskijanske d ru ž b e. V tem p rim e ru n i m o g o če njegovo p riče v an je je m a ti za nič bolj v erodostojno kak o r p riče v an je človeškega bitja, ki trd i, d a j e stopil v stik z M arsovci. »Zato n i nič p resen etljiv eg a, če ib an sk ijan sk a d rž av a vidi v delovanju opozicije zločinsko dejav nost, prim erljiv o k raji, g a n g ste riz m u , špekulaciji i t n . ... T o je ap o litič n a d ru ž b a.« (Zinovjev, 1977: 461) N a ta n č n e je , t o j e u č e n a država (C hâtelet, 1982) .3 N e p o z n a d ru g e re a ln o s ti k o t tiste, k i j e ugotovljena, in im a m o n o p o l n a p o sto p k e za ug otav ljan je re a ln o sti.
5. R azlika m e d k o m u n izm o m n a e n i stra n i in v iru so m ali n e b u lo p a j e ta, d a obstajajo sredstva za o p azovanje sled n jih - so sp o zn a v n i p re d m e ti
- m ed tem k o je on i p re d m e t ideje zg o d o v in sk o p o litič n eg a u m a , v e n d a r te g a p re d m e ta n i m ogoče opazovati (N o tica h K a n tu , 4, § 1). N e o b stajajo p o lju b
2 Lyotard si sposoja izraz ivanien iz satiričn eg a ro m a n a A lek san d ra Zinovjeva Les haute
urs béantes, L ausanne 1977, postavljen v izm išljen kraj - Ib a n sk - k a te re g a im e je izpeljano iz stereotipskega ruskega im ena - Ivan in glagola jebatj.
3 François C hâtelet, L ’Etat savant, Pariz 1981, tipkopis.
n o ponovljivi in s so g lasn o sp re je tim proto k o lo m do lo čen i po stop ki, s p o m o č
j o k a te r ih bi n a sp lo šn o ugotavljali re a ln o st p re d m e ta ideje. Tako n a p rim e r n iti v astro fiz ik i n e o b sta ja p ro to k o l za ugotavljanje re a ln o sti u n iverzu m a, k e r j e u n iv e rz u m p re d m e t ideje. N a splošno velja, d a p re d m e t, k i j e m išljen p o d k a te g o rijo vsega (o z iro m a absoluta), ni spoznavni p re d m e t (k atereg a re a ln o s t j e m o g o č e p o d v re č i n e k e m u p ro to k o lu itn.). N ačelo, ki zatrju je n a sp ro tn o , bi la h k o p o im e n o v a li to talita rizem . Zahteva, d a j e tre b a ugotavljati re a ln o s t stav čn e g a re fe re n ta v sk lad u s spoznavnim p ro to k o lo m - če se razširi n a p o lju b e n stavek, zlasti p a n a tiste, ki se n an a šajo na n ek i vse [un tout\ - je v svojem n a č e lu to ta lita rn a . Z ato j e p o m e m b n o razločevati stavčne red e, to n a m re č p o m e n i o m ejiti p risto jn o sti teg a ali o n e g a sodišča n a to o ziro m a o n o vrsto stavkov.
6. T ožnikov sklep (n° 2) bi p o te m ta k e m m o ral biti tale: zato ker ni d ru g e p rič e ra z e n žrtve, d r u g ih žrtev ra z e n m rtv ih p a ni, n o b e n e g a p ro sto ra ni m o g o če id e n tific ira ti k o t p lin sk o celico. N e bi sm el reči, d a p linske celice ni, tem več d a n a s p r o tn ik n e m o re d okazati, d a je - že to bi zadostovalo, d a spravi so d išče v z a d re g o . N a n a s p r o tn ik u (žrtvi) je , d a pred lo ži dok az za krivico, ki m u j e b ila p riz a d e ja n a !
7. K rivica bi p o te m ta k e m b ila škoda, ki j o sprem lja izg u b a sredstev, s p o m o č jo k a te rih b i j o bilo m o g o če dokazati. To se p rim e ri, č e j e žrtev ob življenje, če s o ji o d v ze te vse svoboščine, ali sv o b o d ajav n e g a izražanja svojega m išljen ja in m n e n ja , ali zgolj prav ica p riča ti o tej škodi, ali še bolj p re p ro sto , č e je sam stavek p rič e v a n ja o ro p a n avto ritete (n° 2 4 -2 7 ). V vseh teh p rim e rih se izgubi, ki n i n ič d ru g e g a k a k o r škoda, p rid ru ž i nem o žno st, d a bi z njo se z n a n ili d ru g e , v p rv i vrsti sodišče. Če h o če žrtev preseči to n em o žn o st in v seen o p rič a ti o krivici, ki j i j e b ila p riza d ejan a , trči n a tole arg u m en tacijo : b o d isi d o o šk o d o v an ja [dommage], za rad i k atereg a se p rito žujete, sploh n i p ri
šlo i n j e vaše p rič e v a n je krivo; bo d isi j e d o oškodovanja prišlo, k er p a o tem , k a r vam j e b ilo p riz a d e ja n o , la h k o p ričate, to n i krivica, tem več zgolj škoda, in vaše p rič e v a n je j e sp e t krivo.
8. B odisi ste žrte v krivice b o d isi niste. Č e niste, p o tem se m o tite (ali p a laže te), ko p rič a te , d a ste žrtev. Če p a ste žrtev, saj lahko p riča te o tej krivici, p o te m sle d n ja n i k rivica, to rej se m o tite (ali p a lažete), ko p riča te, d a ste žrtev krivice. V zem im o, d a j e p\ žrtev ste n eke krivice; non-p: n iste žrtev; Rp: stavek p j e re sn ič e n ; Np: stavek p j e n eresn ičen . A rg u m e n tje : ali p ali non-p\ če non- p, potem Np; če p, potem non-p, torej Np. V an tik i so ta a rg u m e n t p oim en ov ali d ilem a. D ilem a vsebuje m e h a n iz e m double-bind, ki g a j e pro u čev ala paloalt-
ska šola in k i je g ibalo heglovske d ia le k tič n e lo g ik e (N o tica k H e g lu , § 2). Ta m e h a n iz e m k o n stitu ira u p o ra b a d veh lo g ič n ih o p e ra to rje v , izključitve: a l i ...
ali, in im plikacije: če..., potem, n a dv eh p ro tislo v n ih p ro p o z ic ija h , p in non-p.
Se pravi h k ra ti: \(ali p ali non-p) in {če p, potem non-p)]. T o je , k o t če bi rek li h k ra ti: toje ali belo ali ni belo in čeje belo, potem n i belo.
PR O T A G O R A 1. » P ripovedujejo, d a j e P ro ta g o ra n e k o č z a h te v a l h o n o r a r (misthôs) o d svojega u č e n c a E vatla. K er sle d n ji n i h o te l p la č a ti, rek o č: ‘Saj sp lo h še n ise m z m a g a l (oudépô niken nenikeka)', m u j e P ro ta g o ra o d v rn il: ‘Č e d o b im to p r a v d o ja z {ego m èn ân nikèsô), p o te m m i j e tr e b a p la č a ti, k e r sem z m ag a l j a z (ôti egô emkesa), če p a ti zm ag a š, p o te m m ije tr e b a p la ča ti, k e r si d o b il to p ra v d o ’« (D iels in K ra n z , 80 A l; C ap izzi, 1 9 5 5 ,1 5 8 ).
Z g o d b a im a d id a k tič n o v re d n o st, o č e m e r p r ič a p o g o s tn o s t n je n e g a p o ja v lja n ja v r a z lič n ih p r e o b le k a h (C apizzi: A pulej, Avlus G elij, A m o n ij, D io g e n L a e rtsk i, L u k ija n ).
V sebuje več p a ra d o k so v (M ackie, 1964; B u rn y e a t, 1976).
U čitelj in u če n ec sta sk le n ila p o g o d b o : p rv i b o d o b il p la č ilo e d in o , če b o la h k o d ru g i, zahvaljujoč p o u k u , ki g a j e p reje l, p r e d so d iš č e m u s p e š n o za g o v arja l vsaj en p r im e r v č a su tra ja n ja p o u k a . A lte rn a tiv a j e p r e p r o s ta in so d b a la h k a : č e j e E vatlos vsaj e n k r a t zm agal, plača; v n a s p ro tn e m p r im e r u j e o p ro š č e n d o lg a . K e r p a n i z m a
gal, m u n i tre b a n ič p la ča ti. P ro ta g o ro v o d g o v o r s svojo b r a h ilo g ič n o k ra tk o s tjo p r e o b lik u je a lte rn a tiv o v d ile m o . Č e j e E vatlos vsaj e n k r a t zm ag a l, m o ra p la č a ti. Č e p a n i n ik o li zm ag al, j e vseeno vsaj e n k r a t z m a g a l in m o ra p la č a ti.
K a k o je m o g o č e trd iti, d a j e Evatlos z m a g a l vsaj e n k r a t, če p a j e z m e ro m zgubil?
Z ad o stu je, d a j e se d a n ja p rav d a [litige] m e d P ro ta g o ro in n jim v k lju č e n a v n iz p rav d , ki j i h j e tr e b a u p o šte v ati, zato d a bi se o d lo č ili, ali j e z m e ro m zg u b il. V vseh p re jšn jih p ra v d a h j e izgubil. Se pravi, d a v p rav d i z o p e r P ro ta g o ro , ki tr d i, d a j e e n k r a t zm ag a l, slavi zm agoslavje, ko trd i, d a n i p rav d e n ik d a r d o b il. A če ta k o z m a g a v p ra v d i z o p e r P ro ta g o ro , j e v e n d a rle vsaj e n k r a t zm agal.
2. P aradoks se o p ira n a zm ožnost stavka, d a sa m eg a sebe vzam e za refe re n ta . Nisem zm agal, rečem , in ko to rečem , zm agam . P ro ta g o ra m e d seboj p o m e ša m o d u s (pojasnjevalno p re d p o n o : Evatlos pravi, d a) in dictum, n eg a tiv n o u n iv e rz aln o so d b o , ki d e n o tira n e k o realnost. (Evatlos ni niti e n k ra t zm agal). Z ato d a bi p re p o v e d a l tovrstno m ešanje, Russell vpelje teorijo tipov: pro p o zicija (tu raz so d b a v pravdi m e d u čiteljem in u č e n c e m ), ki se n a n a ša n a celo tn o st propozicij (tu c e lo tn o st p r e d h o d n ih raz so d b ), n e m o re biti d e l te celotnosti. Ali p a n e h a biti p e r tin e n tn a g le d e n a neg acijo (to se pravi, glede n a n ačelo neprotislovnosti). N jen e re sn ič n o stn e v red n o sti ni m o g o č e določiti.
Stavek, k a te re g a r e fe re n t j e vsi stavki, n e sm e b iti d e l svojega r e f e r e n ta . D ru g a č e j e »slabo n a re je n « [malformée] in lo gik g a za v rn e. (To velja za p a ra d o k s la žn iv c a v o b liki: Lažem.) L ogik se p o sm e h u je sofistu, ki n e u p o šte v a te g a n a č e la . T o d a sofist g a n e p re z re , p a č p a o m o g o č i, d a se r a z k rije (in to v sm e h u , m e d te m ko ib a n sk ija n sk a o b la st spravlja v jo k ) (n° 4).
R ussellovski ak sio m tipov j e p rav ilo za tv o rb o lo g ič n ih stavkov (p ro p o z icij).
D isk u rz iv n o zvrst, lo g ik o , o b m e ji s p o m o č jo n je n e fin aln o sti: o d lo č a n je g led e res
n ič n o s ti stavka. P ro ta g o ro v a r g u m e n t n i sprejem ljiv za logiko, k e r o n e m o g o č a tako o d lo č ite v . A lije sp reje m ljiv v d r u g i zvrsti?
3. C e lo tn o s t, n a k a te ro se n a n a š a a rg u m e n t, j e serijska: o b sta ja n pravd, »zdajš
nja« m e d u č ite lje m in u č e n c e m j e d o d a n a p r e d h o d n im : n + 1. S te m , ko j o P ro ta g o ra u p o šte v a , n a r e d i: n = n+ 1. R e s je , d a ta sin tez a zah tev a d o d a tn o »dejanje«: (n+ 1) + 1.
T o » d ejanje« u s tr e z a P ro ta g o ro v i so d b i. Z ato slednji svojo o d lo č ite v fo rm u lira [phra
se] v a o ris tu (enikesa), k i j e čas n e d o lo č n e g a : Če zmagaš, potem sem ja z zmagovalec. K er j e c e lo tn o s t se rijsk a, v k lju č u je u p o šte v a n je časa, k i j e iz lo g ičn e zvrsti izključen. O b
stajajo se v ed a lo g ik e časa, ki o m o g o č a jo vsaj to, d a p o s ta n e ta v id ik pravde o čiten . S te g a v id ik a E vatlova trd ite v n e bi bila: Noben mojih obrambnih govorov ni uspešen (u n iv e rz a ln a n e g a tiv n a so d b a , o z n a č im o j o z non-p), temveč: Noben obrambnih govorov n i bil uspešen. Z a d n ji stavek, če g a f o rm u lira m o v časovni logiki (G ard ies, 1975)4, bi la h k o zap isali: Za ves čas, predhoden zdaju, je res, da v tem času non-p. P ro ta g o ra zato la h k o re č e : Obstaja vsaj en čas, in ta čas je zdaj ali pozneje, in v tem času je res, da p.
Z daj j e p ra v z a re s isti č a so v n i lo g ič n i o p e ra to r, č e tu d i ni v P ro ta g o ro v e m stavku n a iste m m e s tu v n iz u k o t Evatlov zdaj. Č e j u situ ira m o glede n a p o lju b n i izvir, t0, p o te m se sle d n ji im e n u je tr P ro ta g o ro v zdaj p a t2. T o d a a r b itra rn i izvir /0j e p rav tisto, č e m u r p ra v im o zdaj.
V te m o z iru j e P r o ta g o ra zgolj izrabil m o žn o st, ki m u jo d aje d e ik d č n i izraz za čas »zdaj«, d a j e n a m r e č izv ir č a so v n e serije (p re d in p o te m ) in h k ra ti e le m e n t te se rije (S c h n e id e r, 1 9 8 0 )5. Ko a n a liz ira d ia d o p r e j/p o te m v ra z m e rju d o zdaj-a, A ri
sto te l trč i n a isti p r o b le m in g a o b d e la (N o tica k A risto telu ). P a ra d o k s n e g a stavka tu to rej n i m o g o č e iz lo čiti zgolj z a r a d i njegove n e p ra v iln e tvorbe [malformation]. D iskur
ziv n a zvrst, za k a te r o m o r a b iti sprejem ljiv, n i logika, tem več »fizika«, k a te re re fe re n t n i stavek, tem v eč vsak g ib a jo č i se p r e d m e t (s stavki v red ). P o sp lo šen a rela tiv n o st b o te m u stavku d a la d o m o v in s k o p rav ic o v fiziki u n iv e rz u m a .
4. Stavki tv o rijo fiz ik a ln i u n iv e rz u m , če so d o je ti kot g ibajoči se objekti, ki tvo
rijo n e s k o n č n i n iz. Stavek, ki se n a n a š a n a ta u n iv e rz u m , j e p o te m ta k e m p o h ip o te z i d e l te g a u n iv e rz u m a : njeg o v d el b o p o sta l v n asle d n je m h ip u . Č e niz stavkov, ki so o b ra v n a v a n i n a ta k n a č in , n a m re č fizikalno, p o im e n u je m o zgodovina, p o te m bo z g o d o v in a rje v stavek » p o sta l del« u n iv e rz u m a , n a k a te re g a se n a n a ša . Težave, k iji h p o v z ro č ita h is to riz e m in d o g m a tiz e m , izvirajo iz te situacije. P rv i razglaša, d a j e n je gov stavek d e l svojega r e f e r e n ta , zgodo v in e; d ru g i, d a njegov stavek ni njegov del.
V ra z re šitv i a n tin o m ij č iste g a u m a (K R V ) K an t zapiše, d a v p ra ša n je n iz a povza
m e v seb i vse k o n flik te , k i j i h sp ro ž a jo kozm ološke ideje. »Zadnji« stavek j e sin teza p r e d h o d n ih . J e ta stavek d e l njih o v e ce lo tn o sti ali ne? D o g m atize m o d g ovori n ik a l
n o , e m p iriz e m p r itr d iln o . K ritic iz e m p r ip o m n i, d a n i n iz n ik d a r d a n (gegeben), te m več z a d a n (aufgegeben), k e r j e n je g o v a sin teza zm ero m o d lo ž e n a . Stavek, ki sin te tiz ira n iz ( a k tu a ln a so d b a , ki se n a n a š a n a c e lo tn o st Evatlovih o b r a m b n ih govorov), n i del n iz a , k o »se zgodi« (k o t p rip e tlja j), to d a v n ap re j m u j e n e o g ib n o d o lo č en o , d a b o p o sta l d e l n iz a , ki g a s in te tiz ir a n a s le d n ji stavek. N iz, ki g a tvori svet, zlasti svet človeške
4 Jean -L o u is G ardies, La Logique du temps, PUF, Pariz 1975.
5 J e a n S chneider, »La logique self-référentielle de la temporalité«, P ariz 1980, tipkopis.
zgodovine, n i ne k o n č e n n e n e s k o n č e n ( a r g u m e n tir a ti j e m o g o č e ta k o za e n o k o t za d ru g o ), to d a sam a sin tez a n iž a je » n ed o lo čn a « (KRV:: 4 7 1 -4 7 6 )6.
5. P ro ta g o ro v a r g u m e n t j e antistréphon. J e rev e rz ib ile n . V in a č ic i, ki j o navaja Avlus G elij, p o te k a p rav d a m e d u čiteljem in u č e n c e m p r e d so d išč e m . O b n o v ili b i g a la h k o tak o le: P ro ta g o ra : Č e zm ag aš (p ro ti m e n i), b o š zm ag a l; če zg u b iš (p ro ti m e n i), saj v e n d a r trd iš, d a z m ero m zgubiš (p ro ti d r u g im ) , b o š to rej s p e t zm ag a l. S o d n ik i so zm e d e n i. Evatlos: Č e zg u b im (p ro ti te b i), b o m iz g u b il; če z m a g a m (p ro ti tebi), saj v e n d a r trd im , d a z m ero m zg u b im , b o m to re j s p e t iz g u b il. S o d n ik i se o d lo č ijo , d a odložijo svojo ra z so d b o n a p o zn eje. Z g o d o v in a sveta n e m o re iz re či p o s le d n je so d b e . Z godovino sveta tvorijo raz so jen e so d b e [jugements jugés].
9. Biti žrtev p o m e n i n e biti zm o že n d o k azati, d a ti j e b ila p riz a d e ja n a krivica. T ožnik j e n ek d o , ki m u j e b ila p riz a d e ja n a šk o d a in ki im a n a voljo sredstva, d a to dokaže. Ž rtev p o sta n e , če ta sre d stv a zgubi. Z gu bi p a j i h , d e nim o, če se pokaže, d a j e povzročitelj škode n e p o s r e d n o ali p o s re d n o njegov sod n ik . S lednji im a avtoriteto, d a za v rn e njegovo p riče v an je k o t la ž n o o z iro m a m ožn o st, d a p re p re č i njegovo objavo. T o d a t o j e zgolj p o s e b e n p rim e r. N a splošno p a tožnik p o sta n e žrtev, ko n i m o g o č n o b e n p rik a z |présentation] k ri
vice, za k atero pravi, d a m u je b ila p riz a d e ja n a . In n a ro b e , » p o p o ln zločin« n i uboj žrtve ali p rič (to bi p o m e n ilo d o d a ti nove zlo čin e p rv e m u in še p o večati težavnost zab risan ja vseh sledi), p ač p a doseči m o lk p rič, g lu h o s t so d n ik o v in n e k o n sisten tn o st (norost) p ričev anja. N e v tra liz ira te n aslovitelja [destinateur], naslovljenca [destinataire], p o m e n [sens] pričev an ja; p o te m j e v ideti, k a k o r d a n e bi bilo re fe re n ta (škode). Ce n i n ik o g ar, ki bi p re d lo ž il d o k az za to, n ik o gar, ki bi ta dokaz p rizn a l, in /a li č e je a rg u m e n ta c ija , ki p o d p ira d o k az , ra z g lašena za nesm iselno, j e to žn ik zavrnjen, krivica, z a ra d i k a te re se p rito žu je, p a n e m o re biti d o k az an a. T ožnik p o s ta n e žrtev. Č e še n a p re j v ztra ja p ri tej krivici, ko t d a bi obstajala, b o d o d ru g i (naslovitelj, naslovljenec, strok ov njak , ki tolm ači njegovo pričevanje) z la h k a dosegli, d a b o veljal za n o re g a . M ar p a ra n o ja n e pom eša: Kot da bi se to primerilo s Primerilo seje? [Comme si c’était le cas avec le: C'est le cas]}
10. T o d a ali se tu d i d ru g i ne vedejo, k a k o r d a se to n i p rim e rilo , ko p a se j e m o rd a v en d a rle p rim erilo? Zakaj bi b ilo m anj p a ra n o ič n o zanik ati obstoj plinskih celic k ak o r ga zatrditi? Zato, zapiše L eibniz, k e r j e »nič p re p ro ste jši in lažji k a k o r nekaj« (L eibniz, 1714: § 7 )7. Tisti, ki trd i, d a nekaj j e , j e tožnik;
n a njem je , d a to dokaže s po m o čjo p ra v iln o o b lik o v an ih stavkov in p o sto p k o v 6 Im m an u el K ant, Kritik der reinen Vernunft, 1. In 2. Izdaja (A in B) S u h rk am p , F ra n k fu rt/M 1986, zv. I ll in IV.
7 G o ttfried W. Leibniz, »Principes de la n a tu re et de la g râce fondés en raison« (1714) v Oeuvres choisies, izd. L. P re n an t, Pariz 1940.
za u gotovitev o b sto ja n jih o v eg a re fere n ta. R ealnost j e zm ero m tožnikova n a
loga. Z ag o v o rn ik u zad o stu je, d a ovrže arg u m en tacijo in sp od b ije dokaz s pro- tip rim e ro m . T o je p re d n o s t zagovora, ko t priznavajo A ristotel (Retorika 1402 b 2 4 -2 5 )8 in strateg i. T ak o tu d i n i m ogoče reči, d a j e h ip o teza verificirana, pač p a zgolj, d a n i falsificirana, v e n d a r le d o nadaljnjega. O b ra m b a je nihilistična, o b to ž b a zagovaija bivajoče. Z ato j e nalo g a žrtev taborišč za iztrebljenje, d a to iztre b ljen je d o kažejo. Za naš n a č in m išljenja re aln o st n i d an ost, am p ak p ri
ložnost, ko zah tev am o , d a so izpeljani postopki za n jen o ugotavljanje.
11. D o o d p ra v e s m rtn e k az n i so p ripeljali n ihilizem , ko gnitiv no ob rav n a
vanje re fe re n ta , p re d s o d e k v p rid o b ra m b e . M ožnosti, d a se to ni p rim erilo , so večje o d m o žn o sti, d a s e je . T a statističn a o cen itev sodi v d ru ž in o k og nitivn ih stavkov. D o m n e v a n e d o lž n o sti o b d o lžen e g a, ki obvezuje ob tožbo, d a p red loži d o k az za zločin, j e » h u m an istič n a« in ačica istega pravila ig re za spoznavanje [règle du je u de la connaissance]. — Ce so pravila igre p re o b rn je n a , č e j e vsak o b to ž e n e c d o m n e v n o kriv, p o te m j e n a lo g a o b ra m b e , d a dok aže n ed olžn ost, o b to žb i p a n i tre b a d ru g o k a k o r d a spodbije a rg u m e n tacijo in zavrne dokaze, ki j i h j e p re d lo ž ila o b ra m b a . U te g n e biti n em o g o če dokazati, d a re fe re n t stav
k a n im a ta k e la stn o sti, če n im a m o pravice d o sp odbijanja stavka, p o k aterem re fe re n t im a to lastn o st. K ako b o m dokazal, d a nisem razp ečev alec m am il, n e d a bi o d m o je g a o b to žev a lca zahteval, d a to dokaže in n e d a bi njegov d o kaz ovrgel. K ako d o k az ati, d a d elovna sila ni blago, n e d a bi ovrgli h ipotezo, p o k a te ri j e b lago? K ako d o k az ati tisto, k a r ni, ne d a bi k ritizirali tisto, k ar je ? N e d o lo č n e g a n i m o g o če dok azati. N ujno je , d a j e n eg acija negacija neke določitve. - T a zam en jav a n alo g , ko t j u p rič a k u je ta ena in d ru g a stra n , lahko z a d o stu je za to, d a se o b d o lž e n e c p re o b raz i v žrtev, če n im a pravice kritizirati o b to žb e, k o t to v id im o v p o litič n ih procesih. K afka nas j e glede tega posvaril.
N e m o g o č e j e - n a sebi - d o k a z a ti svojo n ed o lžn o st. J e nič.
12. T o žn ik vloži svojo to žb o n a sodišču, o b d o lžen ec p a a rg u m e n tira tak o , d a p o k a ž e n ičev o st o b to žb e. P rid e do pravde [litige]. Z navzkrižjem bi ra d p o im e n o v a l tisti p rim e r, k o j e tožnik o ro p a n arg u m e n tacijsk ih sredstev, z a ra d i č e s a r p o s ta n e žrtev. Č e so naslovitelj, naslovljenec in p o m en pričeva
n ja n e v tra liz ira n i, j e tako, k a k o r če škode sploh n e bi bilo (n° 9). Do p rim e ra navzkrižja m e d d v em a s tra n k a m a p rid e, ko p o tek a »poravnava« [règlement]
k o n flik ta , k i j u zoperstavlja, v id io m u en e izm ed njih, m e d te m ko krivica, ki j o trp i d ru g a , n i iz ra ž e n a v tem idiom u. P o g od be in sp o ra zu m i m ed ek o n o m skim i p a r tn e rji, d e n im o , n e p re p reč u je jo , n a sp ro tn o , predpostavljajo, d a j e
8 A ristote, La rhétorique, izd. in prev. Dufour, Pariz 1960.
in d a b o delavec o z iro m a njegov z a sto p n ik m o ra l go voriti o svojem d elu k o t o začasnem o d sto p u [cession] blaga, k a te re g a la stn ik naj bi bil. To »abstrakcijo«, kot ji pravi M arx (iz ra z je slab, n a k a te ro k o n k re tn o n a p o tu je ? ), za h te v a id i
om , v k a te re m se u re ja p ra v d a (»buržoazno« ek o n o m sk o in so c ia ln o pravo).
Če delavec ne bi u p o ra b lja l tega id io m a , p o te m v p o lju , n a k a te ro se id io m n an a ša, n e bi obstajal, bil bi suženj. S te m d a g a u p o ra b lja , p o s ta n e to žnik.
Ali zato n e h a biti tu d i žrtev?
13. H k ra ti s tem , ko p o sta n e to žn ik , o staja žrtev. Ali im a sred stv a, s p o m očjo k a te rih bi dokazal, d a j e žrtev? Ne. kak o to rej veste, d a j e žrtev?
K atero so dišče lah k o razso d i o tej zadevi? D ejansko, n av zk rižje n i zadeva pravde [litige], ekonom sko in so cialn o pravo la h k o p o ra v n a sp o r [litige] m e d ekonom skim i in so cialn im i p a rtn e rji, n e m o re p a p o ra v n a ti n av zk rižja m e d delovno silo in k apitalom . S k a te rim p ra v iln o tv o rje n im stavkom in s p o m o č j o k a te re g a d o k az n eg a p o sto p k a la h k o delavec uveljavlja n a ra z so d išč u za spore m e d delo dajalci in delojem alci [magistrat p r u d ’homal], d a tisto, k a r za toliko u r n a te d e n p re p u sti svojem u d e lo d a ja lc u v z a m e n o za plačo , ni blago?
Bil naj bi lastn ik nečesa. J e v položaju o b d o lž e n c a , ki m o ra d o k a z a ti n eb iv a
jo č e [non-étant] ali vsaj n e a trib u t [non-attribut]. Z la h k a g a je m o g o č e sp o d b iti.
T a k o je , k ak o r d a bi lah k o to, k a r je , izrazil sam o v id io m u , ki se ra zlik u je o d idiom a ek o no m skega in socialn eg a prava. V sled n jem la h k o izrazi sam o tisto, k a r im a, in če n im a ničesar, p o te m to, č e sar n im a , b o d isi n e b o izra žen o , ali p a bo iz ra ž e n o n a dokazljivi n ač in , k a k o r če bi im el. Č e se delavec sklicuje n a svoje bistvo (delovno silo), p o te m g a to sodišče, ki n i p risto jn o , n e m o re slišati. Ta n em o žn o st do k aza o p o z a rja n a navzkrižje. T isteg a, ki vloži tožbo, slišijo, tisti, k i je žrtev in k ij e m o rd a isti, j e o b so jen n a m olk.
14. »Preživeli re d k o kdaj govorijo« (n° 1). M ar n e o b sta ja p ra v c a ta lite ra tu r a p riče v an j...? - T oda to n i to. N e govoriti so d i v zm o žn o st g ovorjenja, kajti zm ožnost j e m o žn o st in sled n ja im p lic ira nekaj in njegovo n a s p ro ÿ e . Možno, da p in možno, da non-p sta o b a re sn ič n a . Im p lic ira ti isto č a sn o n a s p r o tji je p rav definicija m ožnega. Iz teg a, d a j e m o žn o n a sp ro tje govorjenja, n e izhaja n u jn o st m olčanja. M oči n e govoriti n i isto k o t n e m o či govoriti. S ledn je je n asiln i odvzem , prvo p a m an jk an je (A ristotel, DeInterpretatione21 b 12 - 17;
M etafizikaW , 1022 b 22sq.)9. Če preživeli n e g o v o rijo ,je to zato, k e r n e m o rejo govoriti, ali pa zato, k e r izrabijo m o ž n o st n e govorjenja, ki j i m j o d a je zm ož
nost govorjenja? Ali m olčijo p o sili [par nécessité] ali prosto vo ljn o, ko t se reče?
Ali p a j e v p ra šan je slabo postavljeno?
9 A ristoteles, Metafizika, (prev. V. K alan), Založba ZRC, L jubljana 1999.
15. Bilo bi n e sm ise ln o d o m n ev ati, d a »z govorico o b d arjen a« človeška b itja n e bi m o g la govoriti v stro g em p o m e n u besede, k o t to velja za k am ne.
»Po sili« bi tu p o m e n ilo : n e govorijo, k er jim v p rim e ru , d a bi govorili, grozi n ajh u jše, ali p a ta k ra t, k o j e n asp lo šn o n e p o s re d n o ali p o sre d n o o k rn je n a n jih o v a z m o ž n o st govorjenja. V zem im o, d a m olčijo za rad i grožnje. P re d p o staviti j e tr e b a z m o ž n o st za n a sp ro tn o , d a bi grožnja lah k o bila učinkovita, k ajti ta g ro ž n ja se n a n a š a n a h ip o te tič n i n a sp ro tn i p rim er, tisti n am re č, ko bi preživeli govorili. T o d a kak o lah k o deluje grožnja, če p a j e n a p e rje n a p ro ti n e č e m u (tu p ro ti m o žn o sti, d a bi preživeli govorili), ki sedaj ne obstaja? Kaj j e o g ro ž e n o ? R ečem o, d a j e to življenje ali sreča itn. tisteg a, ki bi govoril. A tisti, ki bi govoril (ire aln o , p o g o jn o stanje), n im a življenja, sreče itn., ki bi la h k o b ila o g ro ž e n a , k e r j e o n sam irea len oziro m a po go jen , d o k ler n e sp re
govori - če d rž i, d a sem z m e ro m zgolj naslovitelj a k tu a ln e g a stavka.
16. T isto, k a r j e p o d v rž e n o grožnji, ni posam eznik, ki g a je m ogoče id e n tificirati, tem več zm o žn o st govorjenja in m olčanja [se taire], Tej zm ožnosti g rozi u n ič e n je . T o j e m o g o č e do seči n a dva n ačin a: on em o g o čiti govorjenje, o n e m o g o č iti m o lčan je. T a dva n a č in a sta k o m patibilna: x-u}e on em ogo čen o, d a bi govoril o te m (tako d a ga, d en im o , zaprejo), o n em o g o če n o m u je , da m olči o o n e m (tako, d a ga, d en im o , trp in čijo ). Z m ožnost j e kot zm ožnost u n ič e n a : x la h k o govori o tem in m olči o on em , to d a o tem kot o o n em n eh a b iti z m o ž e n bodisi go voriti bodisi n e govoriti. G rožnja: »Če bi o tem p rip o v ed o val (govoril), bi to bil tvoj zad n ji stavek« ali: »Če bi o tem m olčal [taisais], bi to bil tvoj za d n ji m o lk [ton dernier silence]«, j e g ro žn ja sam o zato, k e rje zm ožnost go v o rjen ja o z iro m a n e g o v o rje n ja p o istovetena z x-ovim obstojem .
17. P a ra d o k s z a d n je g a stavka (ozirom a zad n jeg a m olka), k i j e h k ra ti p a
ra d o k s niza, bi m o ra la x-u izzvati ne vrtoglavice spričo tistega, k a r n e m ore biti u b e s e d e n o [ce qui ne peut pas être phrasé] (čem u r p rav im o tu d i stra h p re d sm rtjo ), tem več neovrgljivo p re p rič a n je , d a ni zad n jeg a stavka. Zato d a bi stavek b il zadnji, j e p o tre b e n d ru g i stavek, d a bi to razglasil, torej ni zadnji stavek. O z iro m a ta p a ra d o k s bi vsaj m o ral p ri x-u izzvati tako to vrtoglavico k a k o r tu d i to p re p rič a n je . - To p a n e o n em ogoča, d a zadnji stavek ne bi bil zad n ji, ki g a iz re č e x\ - N e, j e zadnji stavek, ki im a x-a za n e p o s re d n e g a ozi
ro m a » ak tu aln eg a« naslovitelja.
18. M o rali bi reči: naslovitelj in naslovljenec sta in stan ci, naj sta o b ele
ženi ali n e, k i j u p rik a z u je stavek. Stavek n i sporočilo, ki g re o d naslovitelja k n aslovljencu, ki sta o b a n e o d v isn a o d stavka (Lawler, 1977)10. Naslovitelj in
10 J o h n Lawler, »Q uelques problèm es de référence«, Langages 48.
naslovljenec sta s itu ira n a v u n iv erz u m u , ki g a stavek p rik a z u je , ta k o k o t tu d i njegov re fe re n t in njegov p o m en . »x-ov stavek, moj stavek, tvoj m olk«: ali mi, posam ezn ik i, ki j i h j e m ogoče id e n tific ira ti, x, y, iz re k a m o stavke ali p ro iz vajam o m olke \faisons des silences] v p o m e n u , v k a te re m bi bili njih ov i avtorji?
Ali p a se stavki in m olki dogajajo [ont lieu] (se zgo dijo [arrivent], p rip e tijo [5e passent]), p rik az u jo č u niverzum e, v k a te rih so in d iv id u i x, y, ti, ja z u m e š č e n i kot naslovitelji te h stavkov oziro m a te h m olkov? I n č e j e tak o, za c e n o k a te re po m o te la h k o grožnja, k ije n a p e rje n a p ro ti x-u, o g ro z i »njegov« stavek?
19. R eči, d a j e x lah k o o g ro ž en z a ra d i tiste g a, k a r la h k o pove o z iro m a zamolči, p o m e n i pred p o stav iti, d a j e g o s p o d a r n a d u p o ra b o o z iro m a n e u p o ra b o govorice in d a m u je torej z g ro ž n jo m o g o če o d te g n iti to sv o b o d o u p o r a be. To n i n a ro b e , t o je n ač in , kako g o v o rim o o govorici, o človeštvu, o n ju n ih ra zm erjih , ki se ra v n a p o prav ilih d ru ž in e d o lo č e n ih k o g n itiv n ih stavkov (h u m a n istič n ih ved). Stavek »z grožn jo , s trp in č e n je m , v ra z m e ra h z a p o ra , v ra z m e ra h ‘sen z o ričn e d eprivacije’ itn . j e m o g o če n arek o v ati g o v o rn o v ed ên je človeškega bitja« j e p rav iln o tvorjen stavek in žal j e m o g o če navesti zglede, za katere la h k o zn an stv en ik reče: to so p rim e ri za to. T o d a h u m a n is tič n e vede o govorici so ko t p o ro tn ik i razso d išča za s p o re m e d delavci in d elo d ajalci.
20. T ak o kot ti p o ro tn ik i predpostavljajo, d a sta n asp ro tn ik a, o k aterih m o rajo razsojati, v posesti nečesa, k a r je p re d m e t m enjave m e d njim a, tako tu di h u m an istič n e vede predpostavljajo, d a so človeška bitja, k ijih m o rajo spoznati, v posesti nečesa, k a rje p re d m e t kom unikacije m e d njim i. In oblasti (ideološke, politične, religiozne, policijske itn.) predpostavljajo, d a so človeška bitja, k ijih m orajo voditi ali vsaj nadzorovati, v posesti nečesa, k a r je p re d m e t k o m u n ik a
cije m ed njim i. K om unikacija j e izm enjava sporočil, m enjava p a k o m u n ik acija dobrin. In stan ce kom unikacije in in stan ce m enjave j e m o g o če d e fin ira ti e d in o s pom očjo posesti [propriété]', posesti inform acij, a n a lo g n e posesti u p o ra b . In tako k o tje m ogoče nadzorovati tokove u p o ra b [flux d ’usages], j e m o g o če n a d zorovati tokove inform acij. In tako k o tje sprev ržen a u p o ra b a zatrta, j e n ev a rn a inform acija p repovedana. T ako k o t j e o d v rn jen a n e k a p o tre b a in ustv arjena motivacija, j e tudi naslovitelj n ap eljan n a to, d a re č e nekaj d ru g e g a o d tiste
ga, k a r je h o tel reči. P roblem govorice, postavljen v te rm in ih ko m un ik acije, pripelje d o p ro b lem a p o tre b in verovanj sogovornikov. Jezikoslovec p o sta n e strokovnjak pri delovnem razsodišču k o m unikacije [conseil de pro ud ’hommes de la communication]. Bistveni p roblem , ki ga m o ra rešiti, j e p ro b le m p o m e n a , meaning, k o t m en jaln e en o te, neodvisne o d p o tre b in verovanj sogovornikov.
T a k o je p ro b lem tu d i za ekonom ista p ro b le m vred n o sti d o b rin in uslug k o t enote, neodvisne od p o n u d b e in povpraševanja ek o n o m sk ih p artn e ije v .
21. A li b o ste rek li, d a so sogovorniki v istem p o m e n u žrtve zn an o sti in p o litik e, ki govorico o b ra v n av a ko t kom unikacijo, k o tje delavec sp rem en jen v žrtev, za to k e r j e n jeg o v a d elo v n a sila p rilič e n a blagu? Ali bi si m o rali p re d sta v lja ti, d a obstzya »stavčna sila«, a n a lo g n a delovni sili, ki se ne m o re izra ziti v id io m u te z n a n o s ti in te politike? - K akršn a koli j e že ta sila, j e p ri p rič i tr e b a p re n e h a ti s tak o prim erjavo. L ah k o d o u m em o , d a j e delo nekaj d ru g e g a k a k o r m en jav a b lag a, n i težko d o u m eti, in zato, d a bi ga izrazili, je p o tre b e n d ru g a č e n id io m o d tistega, ki ga u p o ra b lja delo vno razsodišče. D a j e govo rica n ekaj d ru g e g a ko t ko m u n ik acija inform acij, n i težko d o u m eti, in zato d a b i j o izrazili, j e p o tr e b e n d ru g a č e n idiom o d tistega, ki ga up orabljajo h u m a n is tič n e vede govorice.Tu se torej p rim erjav a neh a: v p rim e ru govorice se sk licu jem o n a d ru g o d ru ž in o stavkov, v p rim e ru dela p a se n e sklicujem o n a d ru g o d r u ž in o del, p ač p a se sp et sklicujem o n a d ru g o d ru ž in o stavkov.
To velja za vsa n avzkrižja, sk rita v sp o rih , k ak ršen koli j e že njihov p re d m e t.
D ati navzk rižju , k a r m u g re [faire droit au différend], p o m en i vpeljati nove n a slovljence, nove naslovitelje, nove p o m e n e [.significations], nove referen te, zato d a bi se k riv ica la h k o izrazila, to žn ik p a n e h a l biti žrtev. To zahteva nova p ra vila za tv o rb o in povezovanje stavkov. N ihče n e dvomi, d a j e govorica zm ožna sp re je ti te nove stavčne d ru ž in e ozirom a te nove disk urziv ne zvrsti. Vsaka k riv ica m o ra b iti z m o ž n a u b e se d e n ja [doit pouvoir être mis en phrases]. Najti j e tre b a novo p risto jn o st (o z iro m a »preu darnost«).
22. N avzkrižje j e n e sta n o v itn o stanje in tre n u te k v govorici, ko nekaj, k a r bi m o ra lo b iti u b e se d e n o , še n e m o re biti u b esed en o . To stanje vključuje m olk, k i j e n e g a tiv n i stavek, v e n d a r a p e lira tu d i n a stavke, ki so načelo m a m o žn i. N a to sta n je n a z n a n ja tisto, č e m u r pon av ad i p ravim o o b ču tek [senti
ment]. »Ne n a jd e m besed« itn . Veliko je tre b a iskati, d a bi našli nova pravila za tv o rb o in po vezovanje stavkov, zm ožn ih izraziti navzkrižje, ki ga razkriva o b č u te k , ra z e n če n o č e m o , d a j e navzkrižje p ri priči zad ušen v pravdi, alarm , ki ga sp ro ži o b č u te k , p a n e k o riste n . Zastavek lite ratu re , filozofije, m o rd a tu d i p o litik e je , d a p rič a o navzk rižjih , tako d a n ajd e idiom e zanje.
23. V navzkrižju nekaj »zahteva«, d a je u b ese d en o [à être mis en phrases] in trp i zarad i krivice, k e r n e m o re biti pri priči ubesed en o . T ak rat človeška bitja, ki so m islila, d a la h k o u p o ra b lja jo govorico ko t o ro d je za kom unikacijo, ta ob
č u te k b o lečin e , ki sp re m lja m o lk (in ugodja, ki sprem lja izum novega idiom a), p o u či, d a j i h govorica kliče, a n e zato, d a bi v njihov p rid večala količino in fo r
m acij, ki ji h j e m o g o če p osredovati v obstoječih idiom ih, pač p a zato, d a bi p ri
znala, d a tisto, k a r je še tre b a u b esed iti [phraser], presega tisto, kar lahko ta hip u b ese d ijo , in d a jim m o ra biti dovoljeno ustvariti idiom e, ki še n e obstajajo.
24. Torej bi bilo m ogoče, d a preživeli n e govorijo, č e tu d i n e bi b ila o g ro ž en a njihova zm ožnost govorjenja v p rim e ru , d a bi p o z n e je govorili. So- ciolingvist, psiholingvist, biolingvist iščejo razlo g e, strasti, in te re se , k o n te k st teh molkov. Poiščim o najprej njihovo logiko. U gotovim o, d a so n a d o m e s tk i stavkov. V p o gov oru, v zasliševanju, v d e b a ti, v talking seansi, v izpo ved i, v k ri
tičn em p rik az u , v m etafizični ra zp ra v i stopi m o lk n a m esto stavka. Stavek, ki ga n a d o m e sti m olk, bi bil neg ativ n i stavek. S ta k im stavkom j e z a n ik a n a vsaj e n a izm ed štirih in stan c, ki k o n stitu ira jo stavčni u n iv e rz u m : n aslovljenec, re fere n t, p o m e n , naslovitelj. N egativni stavek, ki g a vključuje m olk, bi zatorej lahko takole fo rm u lira li: Ta primer ne sodi v vašo pristojnost, Ta primer ne obsta
ja, N i mu mogoče dati pomena [sig n ifiab le], N i v moji pristojnosti. E n sam m o lk j e m o goče fo rm u lira ti s p o m o čjo več te h stavkov. - V e n d a r p a te n e g a tiv n e form ulacije, ki zanikajo, d a bi bilo m o g o če re fe re n t, naslovitelja, n aslo vljenca in p o m e n p rik az ati v obstoječem id io m u , n e n a p o tu je jo n a d r u g id io m , v k aterem bi te in stan ce lahko bile p rik a z a n e .
25. Č e nekoliko poeno stav im o , p o te m bi bilo tre b a reči, d a stavek p ri
kazuje to, za k ar gre, prim er, ta pragmata, k i j e njegov re fe re n t; tisto, k a r j e p o m en te g a p rim e ra , der Sinn11-, to, n a k a r o z iro m a n a č ig a r naslov j e p o m e n p rim e ra p oslan, naslovljenec; to, »s« č im e r o z iro m a v im e n u c e s a r j e to p o m en p rim e ra p o sredovan, naslovitelj. D ispozicija stav čn eg a u n iv e rz u m a j e um estitev vsake izm ed teh in stan c g led e n a d ru g e . E n stavek la h k o vsebuje več referentov, več pom enov, več naslovljencev, več nasloviteljev. V saka izm ed teh štirih in sta n c j e lah k o v stavku z a z n a m o v a n a ali p a n e (F ab b ri in Sbisa, 1980)12.
26. M olk ne o p o z a rja n a to, k a te ra in s ta n c a je z a n ik a n a , p ač p a o p o z a rja n a to, d a j e z a n ik a n a e n a ali več teh in stan c. Preživeli m olčijo, to p a j e m o g o če ra z u m e ti, (1) d a situacija, za k a te ro g re (p rim e r), n i za d eva n aslo vljenca
(n im a p risto jn o sti ali p a si n e zasluži, d a bi m u o te m govorili itn .); ali (2) d a se n i zgo d ila (tako m olk ra z u m e F au risso n ); ali (3) d a n i o te m m o g o č e nič povedati (situ acijaje n esm iselna, n i j e m o g o če izraziti); ali (4) d a n i stv ar p r e živelih, d a o tem govorijo (tega niso v re d n i itn .). Ali več te h z a n ik a n j skupaj.
11 Lyotard se tu in n a d ru g ih m estih sklicuje n a Fregejevim o zirom a W ittgensteinovim razločevanjem - ki je v nem ščini do neke m e re zavajajoče - n a m re č razločevanjem m ed Sinn (ang. Meaning) in Bedeutung (ang. Reference). V nadaljevanju b o m o - raz en n a m e
stih, na k aterih bo posebej opozorjeno - in v skladu z d an es prevladujočo term in o lo g ijo francoski izraz sens prevajali s »pomen«, referent p a z »referent«.
12 Paolo F abbri in M arina Sbisa, »Models (?) for a p ra g m a tic analysis,« Journal o f Prag
matics, 4, 1980.
27. M olk p re živ elih n e p rič a n u jn o v p rid n eo b sto ja p lin sk ih celic, kot v erjam e F a u risso n o z iro m a se p re tv a rja, d a verjam e. L ahko p rič a tu d i zo p e r p risto jn o st naslo v ljen ca (nism o d o lžn i p o ro č a ti F aurissonu), zo p e r p risto j
n o st sam e p rič e (m i, ki sm o se rešili, nism o pristojni, d a o tem govorim o), in k o n č n o p ro ti z m o žn o sti govorice, d a bi d a la sm isel p lin sk im celicam (ne
sm isel, ki g a n i m o g o č e izraziti). C e hoče kdo dokazati obstoj p lin skih celic, m o ra o d p ra v iti štiri m o lčeč e negacije: M ar p lin sk ih celic n i bilo? Pač, bile so. T o d a če so bile, te g a n i m o g o če fo rm u lira ti? Pač, m og oče je . T o da č e je to m o g o če fo rm u lira ti, p o te m vsaj n ih č e n im a avtoritete, d a bi to lah ko for
m u lira l, in n ih č e n im a av to rite te za to, d a bi to lahk o slišal (teg a n i m ogoče sp o ro č iti d ru g im )? Pač, im a jo .
GORGIAS A rg u m e n ta c ija , ki u g o ta v lja re a ln o st, p o svoji o b lik i sledi G org ijev em u n ih ili
s tič n e m u d o k a z o v a n ju v O nebivajočem.-. »Nič n e obstaja; in tu d i če obstaja, pravi, j e n e s p o z n a te n ; in tu d i če o b s ta ja i n j e sp o z n a te n , g a v seen o ni m o g o č e sp o ro čiti d r u gim « (A n o n y m u s, 979 a 12).
O g ro d je a r g u m e n ta c ije (n je n a taxis) se o p ira n a koncesijo, d a n o n a s p ro tn ik u . P o im e n u jm o g a x. x p ravi: o b sta ja n ek a j. - G orgias: nič n e obstaja. x povzam e: nekaj o b s ta ja in to n ek a j j e d ojem ljivo. - G o rg ias: če b i kaj obstajalo, to nekaj n e bi bilo d o je m ljiv o (akatâlepton anthrôpô, zap iše S ekst E m p irik , 65). x n ad a lju je: to nekaj, k a r o b sta ja i n j e do jem ljiv o , j e m o g o č e sp o ro č iti d ru g im . - G orgias: n i g a m o g o če sp o ro čiti d r u g im (anéxoiston hetérô, z a p iše S ek st E m p irik , 83; oistôs, glagolski p rid e v n ik iz phérô, n o siti; A n o n im n i p a zapiše: » tu d i če bi [bitnosti] bile sp o zn av n e, kako, sp rašu je, bi j i h la h k o n e k d o ra z o d e l d ru g e m u ? « ).
T u im a m o o p ra v iti z lo g ič n im u m ik o m (koncesijo) ta k o k o t v »sofizmu« (tako g a p o im e n u je F re u d ) o k o tlič k u . T o žn ik x tr d i, d a j e o b d o lž e n e m u (G orgiju) p o so d il n e p o š k o d o v a n k o tlič e k , ki m u j e b il v rn je n p re lu k n ja n . D ialek tičn a a rg u m e n ta c ija je : x: p o s o je n . - G o rg ia s: n i bil p o so je n . x: p o so je n n e p o šk o d o v an . - G orgias: p o so j e n že p r e lu k n ja n . x: p o s o je n n e p o š k o d o v a n in v rn jen p re lu k n ja n . - G orgias: v rn je n n e p o š k o d o v a n (F re u d , 1905c: 65, 2 3 4 )13. T udi če o b staja n ek a r e a ln o s t (p o so jen o ), j e n e p r e d ik a b iln a ( n e p o š k o d o v a n /p re lu k n ja n ) ; in tu d i č e je , p rim e ra , ki bi u stre z a l a tr ib u tu (v rn je n p r e lu k n j a n /v r n je n n ep o šk o d o v an ), n i m o g o č e p o k az ati. L ogični u m ik , ki j e n e s m is e ln , če g a iz lo č im o iz p o te k a tožnikove a rg u m e n ta c ije , raz k rije p ra v ila k o g n itiv n e sta v čn e d r u ž in e : d o lo č iti r e fe re n t (kotliček, k i j e p o so je n ali ne), p rip isa ti p r e d ik a t su b je k tu izjave (p o so jen p re lu k n ja n ali n e ), p o k az ati p rim e r, ki velja k o t d o k a z (v rn je n p r e lu k n ja n ali n e). P rip o m n iti velja, d a G o rg ias za sto p a v tej p rav d i o b ra m b o .
B a rb a r a C a ssin j e p o k a z a la , d a »zagovarja« P arm en id o v o tezo. N am e sto d a bi v z tra ja l p r i te m , d a j o j e r a z o d e la b o g in ja , p o sk u ša k o n s tru ira ti a r g u m e n t v n je n
13 S igm und F reud, Der Witz und seine Beziehung zum Unbewussten, v Gesammelte Werke, zv. VI, S. Fischer, F ra n k fu r t/M 1961.
p rid , a s te m j o ra v n o izniči. »Ni m o g o č e (ouk estin) n iti b iti n iti n e biti.« T o j e n jegov sklep, d o k a te re g a g a j e p rip e lja la ta le a r g u m e n ta c ija : »Kajti č e j e n e b it n e b iti [k o t zapiše P a rm e n id ], p o te m bi, nič m anj k o t b ivajoče, n eb iv ajo č e bilo: n e b iv a jo č e j e n a m re č n ebivajoče, ta k o k o t j e bivajoče b ivajoče, ta k o d a d e ja n sk e stv a ri (ta pragmala) so, nič m a n j kot niso« (979 a 25 sq.). In d o d a : »Če p a n e b it j e , p o te m b it, p rav i, n je govo n a s p ro tje , ni. D ejansko, če n e b itje , p o te m j e bi m o ra li re č i, d a b it ni.« Se pravi, nič n e biva, b o d isi zato, k e r sta b it in n e b it e n o in isto, b o d isi k e r n ista . Č e sta , j e to zato, k e r j e b it nebit; če n ista , j e to zato, k e r b it n i n e b it in j o j e m o g o č e a f ir m ir a ti le z dvojno negacijo.
G o rg ias p o te m ta k e m a n tic ip ira H eg lo v o a rg u m e n ta c ijo iz p rv e g a p o g la v ja Wissenschaft der Logik. K a r H egel p o im e n u je p o s ta ja n je k o t Resultat, im a n e n te n tej arg u m e n ta c iji, G o rg ias p o im e n u je »niti b iti n iti nebiti« . G o rg ia s »prezre« p rav ilo re z u lta ta (N o tica k H eg lu ), k ije g ib a lo sp e k u la tiv n e lo g ik e. T o p ra v ilo p re d p o sta v lja s m o trn o s t S ebstva (n e k a k šn e g a a risto telo v sk eg a b o g a ), ki n e bi m o g lo p re s ta ti gor- gijevskega sp o d b ijan ja.
Logos, a r g u m e n t, v sa m em p o te k u svoje k o n stru k c ije , iz n iči d e m o n ič n i stavek, ra z o d e tje , s k a te rim se začn e P a rm e n id o v a p esnitev. A r g u m e n t n e ov rže te g a stavka, pač p a iz n je g a n a r e d i stavčno d ru ž in o . O n to lo g ija , poiesis j e d o v o lje n a, j e zvrst.
Ta zvrst n im a en a k ih pravil k o t d ia le k tič n a zvrst (v g ršk e m p o m e n u ). P re d v se m p a b o g in ja n i sogo v o rn ik , ki bi bil p o d v rž e n p ra v ilo m za sp o d b ija n je . Z a d o stu je , d a P a rm e n id n ak a že , d a sta m isli o d p r ti dve p o ti, p o t biti [celle d u est] in p o t ne biti [celle d u non est], d a G o rg ias e n o in d r u g o s p re m e n i v tezo in a n tite z o , v p r id k a te r ih a r g u m e n tir a ta p a r tn e r ja v d ia lek tik i, iz k a te r e j e b o g in ja o d s o tn a in v k a te ri sta te za in a n tite z a p o d v rž e n i m e d se b o jn e m u sp o d b ija n ju . D v o jn o st p o ti j e za o n to lo g ijo n e zn o sn a, im p lic ira n a m re č n a s p ro tn o s t in dovoljuje n e g a tiv n o d ia le k tik o .
D ia le k tik a se ra v n a p o p rav ilih . (A risto tel s i j e d a l za n a lo g o , d a j i h p o sta v i, zlasti v Topiki in Sofističnih ovribah.) A k a k r š n a koli so že ta p ra v ila in naj j i h j e še ta k o težko postaviti, sa m a ta p rav ila p re d p o sta v lja jo n e k a k š n o m e ta n a č e lo . B a rb a ra C assin (ki ga p o im e n u je a rh iiz v ir [archiorigine]) g a iz p elje iz R a zp rav e , k i j o p o d a ja A n o n im n i, in p o n u d i iz v irn o in te rp re ta c ijo s p o r n e g a stavka: »Č e to rej n ič j e , p o te m d e m o n stra c ije rečejo vse b rez izjem e (ei mèn oun oudén, tàs apodeîxeis légein hâpanta)«
(980 a 9). P rav s te g a n ih ilistič n e g a in h k r a ti lo g o lo g ič n e g a g le d išč a p re jm e m o in p re u č u je m o v p ra ša n je re a ln o sti. R e a ln o sti n a m n i o k tr o ir a la b o g in ja s k az alce m , tr e b a j o j e » d e m o n strira ti« , se pravi, z a n jo j e tr e b a p o d a ti a r g u m e n te in j o p r ik a z a ti kot p rim e r, ko p a j e že d o k a z a n a , j e sta n je r e f e r e n ta k o g n itiv n ih stavkov. A to sta n je n e o n e m o g o č a , d a čisto p re p ro s to »nič je « .
T ako k o t za W ittg e n ste in a j e tu d i za G o rg ija b a rv a p a r a d ig m a za v p ra š a n je r e a ln o sti. Stavke, kot so: »Za začetek, n e re č e b a rv e , p a č p a iz re k an je « (980 b 5) ali p a
»Tako kot n i barve, ki b i j o bilo m o g o č e d o je ti (dianoeisthai) ali v id e ti, tu d i h r u p a ni.
J e sam o slišanje« (980 b 6 ), j e m o g o č e p r im e rja ti s stavki, k o t so: »Kajti z g le d a n je m se n ič n e n a u č im o o p o jm ih barv« ali p a »P redstavljajm o si p le m e b a r v n o s le p ih lju d i, tako p le m e bi n a m re č la h k o obstajalo . N e bi im e li e n a k ih p o jm o v za b a rv e k o t m i.
K ajti č e tu d i bi p red p o sta v ili, d a govorijo, d e n im o , a n g le šk o in za to ra z p o la g a jo z vsem i an g le šk im i b e s e d a m i za barv o , bi j i h v se en o u p o ra b lja li d ru g a č e k o t m i in bi se tu d i d r u g a č e naučili j i h u p o ra b lja ti. A li p a , če govorijo tuj je z ik , b i n a m b ilo težk o prevesti njihove b e s e d e za b arv o v n a š je zik « ali p a: » N o čem o iz d e la ti te o rije b a rv (niti fiziološko, n iti psih o lo šk o ), tem več lo g ik o p o jm o v za b arv o . T a p a iz p o ln i tisto ,
k a r lju d je p o g o s to n e u p r a v ič e n o p rič a k u je jo o d teo rije« (W ittg e n ste in , 1950-51:
1 7 2 ,1 1 3 , 1 2 2 )14.
28. Z ato d a bi u g o to v ili re a ln o s t re fere n ta, j e tre b a ovreči štiri m olke [silence.$], n a k a te re se sklicuje G orgias, v e n d a r v o b rn je n e m vrstn em red u : je n e k d o , ki naj n a z n a č i re fe re n t, in nekdo, ki naj ra zu m e stavek, ki ga n a z n a či; r e fe re n t j e m o g o č e n a z n a č iti; obstaja. D okaza za re a ln o s t p lin sk ih celic n i m o g o č e p re d lo ž iti, če n iso u p o šte v a n a p ravila za p o d a ja n je dokaza. Ta p ra v ila d o lo č a jo u n iv e rz u m k o g n itiv n ih stavkov, to se pravi, d a instancam : re fe re n tu , naslovitelju, naslo v ljen cu in p o m e n u p o d eljujejo d o lo čen e fu n k cije. T ako naj bi si naslovitelj p rizad ev al doseči soglasje z nasloviteljem glede sm isla [sens\ re fe re n ta : p rič a m o ra pojasniti naslovitelju p o m e n [signification]
izra za plinska celica. N aslovljenec naj bi dal svoje soglasje naslovitelju, ko n im a p o ja sn je v a ln e m u stavku n ič o čitati: sprejm e ali n e p o m en , se pravi, razlago, k i j o d aje naslovitelj. Č e je n e sprejm e, naj bi p re d la g al d ru g o razlago izraza.
K o je soglasje d o sež en o , d o b im o p rav iln o oblikovan izraz. E n in d ru g i lahko re č e ta : strin jav a se, d a j e p lin sk a celica to ali ono. Sam o ta k r a tje lahk o obstoj re a ln o sti, ki bi la h k o u stre z a la re fe re n tu teg a izraza, »pokazan« s po m o čjo stavka v tejle obliki: To ali ono je primer plinske celice. T a stavek izpo ln i ostenziv- n o fu n k c ijo , k i j o ra v n o tak o zahtevajo pravila kognitivn e zvrsti.
29. T o d a ali j e res ta k o v zn a n o stih ? O tem j e m og oče dvom iti (Feyera- b e n d , 1975)15. - N a to v p ra ša n je sploh n i tre b a odgovoriti, če ni tako, kajti ta k ra t ig ra , ki j o ig ra m o v zvezi z zadevnim stavkom, n i znanstvena. To n a m re č trd i L a to u r (1981)16: ig r a je re to rič n a , pravi. T oda k a te ri igri p o tem p ri
p a d a ta zad nji stavek? P rej bi m o ra li odgovoriti: n a v a sje , d a p o d a te dokaz, d a n i tak o , a m p a k d ru g a č e . To b o izvršeno v skladu z m in im a ln im i pravili za p re d lo ž ite v d o k a z a (n° 65) ali p a sploh ne bo izvršeno. Reči, d a v z n an o sti d e ja n s k o n i tak o , p o m e n i obvezati se k tem u, d a boste ugotovili, kaj se dejansko d o g aja, to p a j e m o g o če n a r e d iti e d in o po zn anstv en ih k o g n itiv n ih pravilih, ki o m o g o č a jo u g o tav ljan je re a ln o s ti re fere n ta. Č e je stavek, ki zatrjuje, d a j e z n a n o s t v re sn ic i re to rik a , zn a n stv e n , p o tem sm o p red izbiro: ali j e tu d i sam ta stavek re to rič e n , k e r j e zn an stv en , in torej n e m ore p o d a ti d ok aza n e za re a ln o s t svojega re fe re n ta n e za re sn ič n o st njegovega sm isla. Ali pa j e raz
g lašen za z n a n stv e n e g a , k e r n i re to rič e n . Se pravi, d a je izjem a glede n a tisto, k a r v e n d a rle z a trju je k o t občeveljavno, zatorej n e bi smeli reči, d a j e zn a n o st re to rič n a , p ač p a d a j e n e k a z n a n o s t re to rič n a.
14 Ludw ig W ittg en stein , Remarks on Colour, izd. G.E.M. A nscom be in G.H. von W right, Basil Blackwell, O x fo rd 1977.
15 Paul Feyerabend, Against Method, NLP, L ondon 1975.
16 B ru n o L atour, »Irréductions«, v Les microbes: Guerre et paix, Pariz 1981 (tipkopis).
30. Zakaj naj bi raje rekli »pravilno tv o rje n izraz« k a k o r »stavek s p o m e nom « [phrase significative]} Prvi j e p o d v rž e n p ra v ilo m za tv o rb o k o g n itiv n ih stavkov, p ri k a te rih g re za re sn ič n o st o z iro m a n e re sn ič n o st. T a p ra v ila p a so tu d i sam a p re d m e t fo rm a ln o lo g ič n ih raziskav in - v tisti m e ri, v k a te ri se stavki n an a šajo n a p o d ro č ja re fe re n c e - a k sio m a tsk ih raziskav. K a r zadeva njihovo p ra v iln o tvorbo, j e irele v an tn o , ali so stavki, ki u p o štev ajo ta pravila, stavki s p o m e n o m v istem p o m e n u ko t v n a v a d n i govorici ali ne. Č e so p r e vedeni v n av ad n o govorico, se u te g n e jo zd e ti n esm iseln i. In n a r o b e , stavki iz n av ad n e govorice so lah k o »stavki s p o m e n o m « v tej govorici, n iso p a p rav il
no tvorjeni ali p a so vsaj dvo u m n i g led e n a p ra v ila k o g n itiv n ih stavkov. x tele
fo n ira y-u, svojem u p rijatelju, ki g a n i videl že d o lg o časa, in m u re če: Lahko se oglasim p ri tebi (n° 137, 139, 140). V z a o stre n ih ra z m e ra h la h k o visok v lad ni u ra d n ik u k aže svojim p o d re je n im : Ne izpolnite ukaza [Désobéissez]. P rvi stavek j e d v oum en, d ru g i p a j e n e p rav iln o tv o rjen , to d a n ju n a n aslov itelja sp re jm e
ta o b a stavka kot stavka s p o m en o m . T ako tu d i stavek: Smetnjak je poln n e b o logika ali zn a n stv e n ik a napeljal n a odgovor, ki j e v e n d a rle sp lošen : Prav, že grem (F abbri, c. 1980)17. »Om ejitve«, ki so n a lo ž e n e stavkom , sp rejem ljiv im v zn a n o stih , so nujne, zato d a bi b ila u čin k o v ita v erifikacija ali falsifikacija teh stavkov: določajo izvedljive p o sto p k e, k a te rih ponovljiva izv ed b a dovoljuje konsenz m e d nasloviteljem in naslovljencem .
31. To pravzaprav sploh niso »om ejitve«. R avno n a s p ro tn o , čim n a ta n č neje d o lo čam o pravila za v alid iran je [validation] stavkov, bo lje ra z lo č im o ra zličn a pravila in d o jam em o d ru g e idiom e. Ig ra z žogo n i ista, če p rav ilo določa, d a se žoga n e sm e n ik d a r d o ta k n iti tal, ali p a če se la h k o d o ta k n e tal le e n k r a t na vsakega ig ralc a ob m enjavi žoge, ali e n k r a t s a m k ra t n a ek ip o ob servisu, ali e n k r a t n a vsako ek ip o o b m enjavi itn . T a k o je , k a k o r d a bi se sp rem in jali pogoji sm isla. V idal-N aquet navaja L u c ie n a F ebvra, ki navaja Cy- ra n o ja d e B ergeraca: »O n ekem človeku n e sm em o v erjeti vsega, k e r človek lah k o pove vse m ogoče. O n ek em človeku sm em o v erje ti sam o tisto , k a r j e človeško« (1981: 268). Z god o v in ar se sp rašuje: »Kaj j e človeško? Kaj n e m o goče?18 T o d a g re p rav za v p rašan je, ali im a ta ti dve b e se d i še p o m en .« Ali n e bi m o ra li verjeti v nečloveško, o č e m e r p o ro č a jo p rič e v a n ja o A uschw itzu?
- Nečloveško p o m e n i nezdružljivo z idejo človeštva. T a p o m e n j e p e r tin e n te n za d ru ž in e e tič n ih , p ra v n ih , p o litič n ih , zg o d o v in sk ih stavkov, v k a t e r i h j e ta ideja n u jn o zastavek. V k o g n itiv n ih stavkih človeško p re d ic ira d o g o d e k , ki za
17 Paolo Fabbri v zasebnih pogovorih, 1980.
18 N anaša se na L. Febvrov kom enar B ergeracovega citata: »Lepo besedilo, nekoliko prepozno, j e iz leta 1654. T oda da nam priložnost, d a v F ranciji - k ončno - pozdravim o rojstvo novega pom ena ... p o m en a nem ogočega« (v: V idal-N aquet, 1981: 268 sq.).
deva človeško vrsto in za k a te re g a j e m ogoče p o k az ati p rim ere . Žrtve, rablji in p rič e iz A uschw itza so d ijo v ra z re d človeških bitij; spo ročila, k ijih o d njih p re je m a m o , im ajo p o m e n in so gradivo, ki g a je m ogoče verificirati, četu d i so n e z d ru ž ljiv a z id ejo človeštva. Za spo ro čila, k ijih pošilja VoyagerI Io S atu rn u , bi la h k o re k li, d a so sk o ra jd a nečloveška v d ru g e m p o m en u , ker jih večina ljudi sp lo h n e ra z u m e in j i h n e bi m ogla p o trd iti, so p a človeška vsaj v prvem p o m e n u , saj j i h sp lo h n e bi bilo, če j i h ne bi zahtevala id eja o človeštvu, ki n a p re d u je v svojem sp o znavanju.
32. Č e tu d i so p o sto p k i za verifikacijo p re ciziran i, kot bi m o rali biti, ka
ko naslovitelj ve, d a n aslovljenec p rav iln o ra zu m e, k a r m u h o če povedati, in d a h o č e ta k o k o t o n , d a j e u g otovljena re sn ic a o tistem , o čem er govorita?
- N aslovljenec to p re d p o sta v lja . V erjam e, d a j e tako. V erjam e, d a tu d i naslov
ljen ec v erja m e isto zanj, za naslovitelja. Itn. - Zdaj p a ste začeli p rak ticirati
» h u m a n istič n e vede«, p re isk u je te m enjenje [les vouloir-dire\ (meaning), želje, verovanja, za k a te re p re d p o sta v lja te , d a so lastn o st teh en titet, človeških bitij.
S te m p a p re d p o sta v lja te , d a le-ti upo rab ljajo govorico za d o lo čene sm otre.
Ta p re d p o sta v k a o in s tru m e n ta ln e m ra z m e rju m ed m islim i in govorico j e sk u p n a p siholog iji, sociologiji, p ra g m a tik i in n ek i d o lo čen i filozofiji govorice.
To ra z m e rje se ra v n a p o te h n o lo šk e m m odelu: m isel im a sm otre, govorica p a m isli p o n u ja sredstva. K ako la h k o naslovljenec ra zb ere nasloviteljeve sm otre v je z ik o v n ih sre d stv ih , u p o ra b lje n ih v sporočilu? Za v p rašan ja govorice se zdi, d a p e r tin e n tn o s t idej o H o m o , o H o m o faber, volji, d o b ri volji, ki sodijo n a d r u g a p o d ro č ja , n e zb u ja n o b e n e g a dvoma!
33. T o d a o sta n e , d a se V id al-N aq u etu n e bo p osrečilo p re p ričati Fauris- so n a, d a j e stavek: Plinske celice so obstajale resn ičen , č e j e le-ta »zlonam eren«
[de mauvaise fo i]. Z g o d o v in a r z g re n k o b o ugotavlja, d a n a p o d o b e n n ač in »še o b stajajo an tidreyfusovci« (1981: 269). Tudi glede p rim e ra , k atereg a re aln o st j e b ila d o k a z a n a , k o lik o r so to d o p u šča li posto p k i za ugotavljanje realn o sti (p o n a re d e k , ki g a j e sfa b ric ira l polk ovnik H e n ry )19, lahk o ko nsenz um anjka.
Zla volja [mauvaise volonté1 ali zlo n a m e rn o st [mauvaisefoi] ali slepo verovanje (id eo lo g ija Zveze za fra n c o sk o d o m o v in o )20 lah k o tak o onem ogočijo, d a bi se
19 A vtor lažn eg a o b re m e n iln e g a d o k u m e n ta v Dreyfussovem p rim e ru , k ije bil napisan po prvem sojenju, in to z n am en o m , d a bi kot del strategije prikrivanja francoske vojske, zato d a bi p re p re č ila ponovitev preiskave. Po razkritju nepristnosti d o k u m e n tä re H enry n a re d il sam om or.
20 L igue p o u r la P atrie fran çaise, skrajnodesničarska organizacija, katere veliko članov je bilo zn a n ih p o an tisem itizm u , bili so razvpiti zagovorniki obsodbe Dreyfussa - in to celo p o tem , k o je b ila njegova n ed o lžn o st dokazana - zato d a bi b ran ili »svetost« in »avto
riteto« fra n co sk ih vojaških, p rav n ih in p olitičnih institucij.
