andol in bodovlje
Andól je manjši kraj v o. ribnica, ki pa je s svojim imenom že zgodaj pritegnil pozor- nost jezikoslovcev. F. miklošič je v znameniti imenoslovni razpravi o slovanskih krajevnih imenih iz občnih imen pri toponomastični bazišt.1ądolьf.vallisčech.oudolm.,pol.wądół pritegniltudinsl.andol'zohranjenimnosnikom'inpripisom, da tolmačenje vendarle ni brez dvoma (miklošič 1874: 1). isti primer je navajal že leta 1852 (miklošič 1852: 58), sledil pa mu je F. levstik v polemičnem zapisu »imena slovenskih krajev« (levstik 1862: 221).
l. pintar je v svoji imenoslovni nadaljevanki »o krajnih imenih« napisal kar sedem strani dolg esej z naslovom Vodušek = Andolšek, v katerem je dokazoval v naslovu navedeno enačbo (pintar 1913: 365–371). trdil je, da oba priimka izhajata iz nekdanjega geografskega apelativa *èdol v pomenu 'stranska dolina' prek zemljepisnih imen *Vodol oz. *Ondol, pri čemer da je slednje ohranjeno v obliki Andol 'z nenavadno krepko in jasno ohranjenim nosnikom'.
F. ramovš (1924: 38) je pintarjeve navedbe brez zadržkov sprejel v svojo historično slovnico, na enak način jih je pritegnil pri razlagi imena Voduljski potok tudi bezlaj (1961:
306). bezlaj je pri ponazarjanju slovenskih kontinuant praslovanskega geografskega apelativa
*èdolъknedvoumnim toponimom Vodole, Vodule, Vodale rad pritaknil tudi Andol in prii- mek Andolšek (bezlaj 1967: 154). z enakim namenom je bezlaj – menda zadnjič – pritegnil priimek Andolšek tudi pri razmišljanju o problematiki slovenskih priimkov (bezlaj 1975:
15). v etimološki slovar Andola kljub vsemu ni več uvrstil.
mrviCe iz imenoslovne malhe
silvo torkar
Zemljepisna imena Andol, Bitgovec, Bodovlje, Čeplje, Hotedršica, Kotredež, Lipsenj, Slavnik, Vaseno, Vevče in Želimlje so v slovenskem jezikoslovju – Andol in Bodovlje celo v zgodovinski slovnici - večkrat bila predmet obravnave, vendar se je izkazalo, da njihove razlage bodisi v celoti bodisi v posameznostih ne zadovoljujejo. O imenih Hoč, Lenivec, Pišece in Prebold se jezikoslovci doslej še niso izrekli.
ključne besede: etimologija, onomastika, zemljepisna imena.
The toponyms Andol, Bitgovec, Bodovlje, Čeplje, Hotedršica, Kotredež, Lipsenj, Slavnik, Vaseno, Vevče and Želimlje have often been discussed in Slovene linguistics – Andol and Bodovlje even in historical grammars – yet it turns out that the explanations of their origin are not satisfactory either in certain aspects or as a whole. Until now, the names Hoč, Lenivec, Pišece and Prebold have not been objects of critical scrutiny.
keywords: etymology, onomastics, toponyms.
pri ugotavljanju izvora lastnih imen se imenoslovec praviloma najprej ozre po histo- ričnih zapisih. Andol pred letom 1500 še ne nastopa v doslej znanih zgodovinskih virih.
v franciscejskem katastru jeleta1823zapisankotAndoll(čepravdanesimeizgovarjajoz -ov),enakotudinajožefinskemvojaškemzemljeviduok.leta1780.Pačpavsebujetaortneška urbarjaizlet1593in1655zapisetrehpodložnikovizAndola:1593VennzelLandolschekh,1655 MatthiaAndolschekh,MichaelLandolschekh,samkrajpajeprvičomenjen1655kotAndoll (Kranjc1999).Kardvaodtrehnosilcevnedvomnoistegapriimkaohranjatavzapisuprvotno imenaselja,kisejeglasilo*Landol.EnakoseglasikrajevnoimeLandolpriPostojni,ledinsko imeLandolpriDivači,v15.stoletjusosetakoimenovaletudiRuntolepriCelju,Landolpa jetudikrajpriSmederevuvSrbiji.Imejezloženkainjebesedotvornoinmotivacijskodocela primerljivostakšnimizemljepisnimiimeni,kotsoJelendol,Knezdolipd.Prvidelzloženke, lan,smemoštetizapozabljenoslovenskoobčnoimezverjetnimpomenom'jelendamjak', prim.rus.lanь,hrvaškoinsrbskolanjacitn.1(Torkar2006:173).Odpadvzglasnegal-vimenu Landolsmemonajbržrazložitizdisimilacijo,dokaterejeprišlo,šepredensejeizglasni-lzačel izgovarjatidvoustnično.
M.Greenberg(2006:172)jezaponazoritevkontinuantepsl.*èdolъoz.*vèdol-pritegnil toponimBódovljepriŠkofjiLoki,pričemerrazlaganastanekvzglasnegab zbetacizmom,kot gaslovenskazgodovinskaslovnicaugotavljavimenuBenetke<Venetke.Bezlaj(1956:71)jeta toponimsicerrazlagalizantroponimana*Bèd-.Greenbergnavajasamodvahistoričnazapisa zaBodovlje:1291Vondeul,1500Vodobli(pravje:Wodobli),nepatudi1318Fvndaevlin1501 Fundal(Blaznik1963:213,359).ČeupoštevamošemanjkajočazapisazaBodovljeinsočasne zapisezanekateredrugetoponimezvzglasnimb-,kotso1291VeznitzinFesniczzaBesnico, 1501WelitzazaBelco,1291VeitingzaBitnje,jejasno,dajetrebavzapisihzaBodovljevideti vzglasnibinnev.TudiosebnoimeFondegoi,zapisanov12.stoletjuvSekovinaŠtajerskem, Kronsteiner(1975:26)rekonstruiravBèdigojь.
Pomembenpajesevedatudibesedotvornividik.Morfem-ov-,kigavsebujejotudinaj- starejšihistoričnizapisitoponimaBodovlje,jemogočeprepričljivorazložitile,čeizvajamo Bodovljeizantroponima*Bodov,podobnokotizvajamotoponimeRadovljica,Rádovlja, Trbovljeiz*Radovin*Trebov.Rekonstrukcijaseglasi*Bèdovьljь(potok)oz.*Bèdovьlje(selo).
Množinskaoblikaimenaje,sodečpostarejšihhistoričnihzapisih,nastalapoanalogijišelev časupoletu1500.
bitgoveC
jemikrotoponimvk.o.DoslovčenaGorenjskem,vpisannakatastrskemzemljevidu leta1826kotBidgoutzzaoznakogozdneparcele,1868bitgovec,medtemkojenadanašnjem TemeljnemtopografskemnačrtuimeBitgovecvpisanokotimepotoka(TTN5).F.S.Finžgar (1955/6:290)navajaimeBotgovec(breznavedbenaglasnegamesta)kotgorskoimeingaizvaja iznem.Fichtenholz,D.Čop(1987:51)patoimepišeinnaglašaBídgoucinFinžgarjevorazlago
1 Biologisicertrdijo,dajelendamjaknaSlovenskemnikolinibilavtohton,naselilisogašelevdrugipolo- vici20.stoletjaVprašanjenatančneidentifikacijeapelativazatošeostajaodprto.
brezpripombsprejema.Vendarjevtemimenumogočeprepoznatistaroslovenskiantroponim
*Bytogoj:*Bytogoj-ev-ec,prim.Stógovci<*Stojgojevci.Izantroponima*Bitogojjenastalotudi gorskoimeBitagojnkvo.DevinNabrežina(<*Bytogoj-n-ik).Oobstojunekdanjihantropo- nimovna*Byt-pričajoštevilneBitnje,Bitiče,Betajnoveidr.
čeplje
jeimeštirihnaselijvRS(vo.Vransko,Lukovica,LitijainKočevje),kigajeBezlaj(1956:
113,1976:78)vseskoziizvajalizantroponimaČepъlь,tegapaizglagolačepeti.Todagledena to,dajeČepnovo.PivkanapodlagizapisaTschrieppenizleta1460mogočezanesljivorekon- struiratikot*Črepno,torej'kraj,kjersobilečrepinje',ingledenatamkajšnjestanovniškoime Čepljáni,smemoupravičenodomnevati,dasovseČeplje(<*Čepljane)izpeljaneiztoponima Čepno(<*Črepno)inznjimvenakemrazmerjukotCerkljesCerkno.Čepljevo.Kočevjesov ljudskemjezikutudiČépljane(SKI1985:43),neskrčenooblikopaohranjatudizapisizleta 1780:Tseplana(Jožefinski1995:138).
hoč
jeime1512mvisokevzpetinemedPoreznominPetrovimBrdomnanekdanjimejimed tolminskiminloškimgospostvom.TakokotPorezenjeočitnoprejelsvojeimescerkljanske stranišepredtirolskokolonizacijoiz13.stoletja.Imejeizpeljanoizstaroslovenskegaosebnega imenaHot(prim.današnjipriimekHotko)sstarimsvojilnimpriponskimobrazilom-jь(vrh), podobnokotVič(<*Vit)inGodovič(<*Godovit)ali,zdodanimstanovniškimobrazilom -jane,HočepodPohorjem.
ImeHotjehipokorističnaoblikadvočlenskihimen*Hotemir,*Hotedrag,*Hotebudipd., kisoskupajzrazličnimiizpeljankamidobrozastopanavslovenskitoponimiji,npr.Hobovše, Hotavlje,Hotedršica,Hotemaže,Hotemež,Hotenja,Hotič,Hotična,Hotinja vas,Hotovlja, Hotunje,ali,zglasoslovnoponemčenimvzglasjem,Kotlje,Kotmara vas,Kotredežitn.
hotedršiCa in kotredež
OkrajevnemimenuHotedršicajeodjezikoslovcevprvipisalL.Pintar,kijepriznal,da nimajasnerazlage,kljubnegotovostipajevendarlepostavilnekolikosmešnodomnevo,dagre zapomen'ugodnadolinica'(Pintar1913:659).Bezlaj(1956:213)jenajprejuvrstilHotedršico medkrajevnaimena,nastalaizslovanskihosebnihimennaHot-,nedabipodrobnejerazložil načintvorbe.ObenemjeprivodnemimenuKotredeščica(izpeljanemizkrajevnegaimena Kotredež)previdnopomislilnaantroponimHotedrag.Obtemjecelonavedeldvahistorična zapisaiz15.stoletjazakrajevnoimeHotedršicainstemžepovezaltiimeni(n.d.:293).Toda vEsejih o slovenskem jezikujesvojemnenjenepričakovanospremenil:»VimenuKotredežse skrivavprvemdelucsl.osnovakoterá,r.kotorá'prepir,svaja'.Verjetnonegrezaantroponim Koterědrag-jь'tisti,kiljubiprepir',ampakprejkoterę-dъrž'prepirljivec'……Nemogočepaje kolikortolikozadovoljivorekonstruiratiosamljenoimeHotedršica(?izkoterę-dъrž-ьskъ).«
Poznejesekimenomanivečvračal.
TodaimeniHotedršicainKotredežstabrezdvomanastaliizstaroslovenskihpredkrščan- skihosebnihimen.Vvirihjeprvoimezabeleženoleta1421Kathedresicz,1496Kathedersicz, 1689Hutedresza,ok.1780HottendrestiainHottenderstia,drugopaleta1581Quotredessac, 1689Hotredesh.IzpeljanistaizosebnegaimenaHotédragsstarimsvojilnimpriponskim obrazilom-jь,kijepreobraziloHotedragvpridevniškoimeHotedraž(=Hotedragov,npr.
dol),prim.krajevnaimenaTodražvPoljanskidolini,1291Witodras<*Vitódragoz.*Bitódrag, SedražpriLaškem,1265-67 Cedraz<*Sebedragidr.Hotedršicajeprejelašeposamostalitveno obrazilo-ica.Vprvemdeluosebnegaimenaprepoznamoosnovoglagolahoteti,vdrugempa pridevnikdrag.Čebigadoslednopoknjižili,biseglasiloHotédražica.
PriKotredežusilahkozačetnik-razlagamoznemškimvplivom,izglasni-ežjenastal zaradivokalneredukcije,-tredežpaspremetomiz-tedrež.IzzapisaQuotredessac(Kotredežah) palahkovidimo,dajebilotoimenekdajmnožinsko:Hotedraže(<*Hotedražane),prim.
Čadraže,Modraže.Današnjaedninskaoblika,kijojezapisalžeValvasor,jenastalaskonverzijo izrodilnikamnožine:(iz) Kotredež.
leniveC
je zaselekErzeljavo.Vipava,kipaseponašasstarimhistoričnimzapisomizsenožeškega urbarjaizleta1460:Lunewitz(Kos1954:203).Vjožefinskihvojaškihopisihokrogleta1780 jezapisankotLinjoveczoz.Linovez(Jožefinski1997:132),vfranciscejskemkatastruizleta 1822paganajdemopodimenomLineuz(k.o.Erzelj).Sodečponajstarejšemhistoričnem zapisu,kigalahkopoknjižimov*Lunjevec,sevkrajevnemimenuskrivaobčnoimelunj,'vrsta jastreba'.Akad.MilkoMatičetovsejestemptičeminznjegovimpoimenovanjemsrečalv Rezijiintogajepoznejenavdahnilo,damujeposvetilnekajsvojihfilološkihinpesniških darov(Matičetov1989).OpozoriljenakraškipriimekLuin,pisantudiLuvin,kijeseveda nepoknjiženizapisza*Lunj(priimekimažariščevKrajnivasi),mojstrskopajeizrezijanščine prepesnilvknjižnijezikpesemLünslepegapesnikainkantavtorjaRinaChineseja(tj.Kneza), kisezačnespresenetljivoresničnimverzomLüna na mu dala jyme nji(Lunamujedalasvoje ime).RuskietimologO.Trubačovnamrečbrezomahovanjaizpeljujezoonimlunjizleksema lunazaradisivkastobelebarve,značilnezaperjetegaptiča(ESSJa1990:176).
Zoonimlunjješenekajkratzastopanvslovenskitoponimiji:ledinskoimeLunjev laz vVolčah(o.Pivka),gorskiimeniLunjevica(IlirskaBistrica)inLunovecvSenožečah(o.
Divača),krajevnoimeLunovec(o.Ormož)zedinimhistoričnimzapisomizleta1780Lenovecz (Jožefinski2000:170),kipasenanašanabližnjovzpetino,pokaterijekrajočitnoprejelime.
lipsenj
jekrajobCerkniškemjezerushistoričnimizapisi:leta1425Lubssem,1438Lubsen,1444 Lubzin,1497Lubsen,1581Lupsen,1780Lipsen.Bezlajjedomneval,dagrezaizpeljankoiz zloženegaslovanskegaantroponimanaLjub-,zanadaljnjesklepanjenivečnašelpravepodlage (Bezlaj1956:345).GledenanajstarejšizapisLubssemingledenaštevilnaizpričanastaroslo- venskaosebnaimenazelementomsěmь'oseba',kotsoZemibond945<*Sěmibèdъ,Zemidrud
9.st.<*Sěmidrugъ,Zemigneu9.st.<*Sěmignevъ,Cemikas9.st.<*Sěmikazъ,Zeminech12.
st.<*Sěminegъ,Zemizlaua12.st.,Semislau1201<*Sěmislava/*Sěmislavъ(prim.krajevno imeSemislavčenaKoroškem),Zemtech,Scemitech12.st.<*Sěmitehъ,zlastipaLuzem,rudariz Leobnav12.stol.,kigaKronsteiner(1975:48)rekonstruirav*L'ubisěmь,smemoupravičeno sklepati,dajekrajevnoimeLipsenjnastaloizosebnegaimena*L’ubьsěmьsstarimsvojilnim obrazilom-jь.Delabializacijal’u>lijevslovenščiniznanpojav,prim.Libušnje<*Ljubušnje, Ligojna<*Ljubgojna,Limbarje<*Ljubomirje,Libeliče<*Ljubeliče,Libna<*Ljubno.Iz antroponimskepodstaveSěm-jenastalotudikrajevnoimeSemič.
pišeCe
sorojstnavasznamenitegaslovarnikaMaksaPleteršnika,vendardoslejmendanisošedoži- velejezikoslovnerazlage.Historičnizapisisegajovleto1268insevsedo19.stoletjabistvenone spreminjajo:leta1268,1284,1290,1293,1299,1300,1341de Pissetz,Pisschetz,Pischetz,Bissez, von Pisschaetz,de Pisschaetz,von Pyschetz,de Pyschaetz,von Pischätz,de Pischaetz,Pischaets, Pyschaets;v14.stoletjutudivon Pitscheze,von Pisczerecz,von Pichczecze,von Pichtzetz,Pitschaez, von Pischacz,Pishaecz,leta1346Pishacz,1478vicario plebis in Pischacz,decima in plebe in Piscaz,v14.stoletjucastrum Bischacz,voglejskemviru(Udine)julij1331Piscatio,november 1331Piscatz,1332Pischaz,1371Pissecz(BlaznikHTŠKII:73–74),1581Pissaz(Höfler1982:
40),1744Pischatz(Florjančič1744),1780Pischetz,Pischatz,Pissecz(Jožefinski1999:441).Iz analizejezikazapisovvidimo,dasovnemškihvirihskorajbrezizjemeoblikespreglasom(ae, e),vlatinskihpasevečkratpojavijooblikeza,kijenajverjetnejeprvotna:*Pišace.
NatemeljnemtopografskemnačrtujevpisanPišakkotimevzpetinepriPišecah(TTN5), popričevanjudomačinovpajePišákpoimenovanjevečjegaobmočja2kmjužnoodsredišča Pišec,gričevnategagrebena,kjersobilinekočvinogradi.Kerjezalokalnonarečjeznačilnaasi- milacijašč>š,npr.pišeza'pišče',šavjeza'ščavje',2jeočitno,dajePišakprvotni*Piščak.Podstava tegaimenajenajverjetnejeistakotvglagolupiščiti,izpričanemvBelikrajinivpomenu'cureti', alivhrv.pištati inčakavskempišćat'brizgati',vseizpsl.*piščativistempomenu.Včakavščinije celoohranjenapelativpišćak vpomenu'izvir'(MFurlanvBezlaj1995:42,s.v.piščiti).Zatakšno motivacijogovoritudiokoliščina,daimabližnjaVitnavaszaselekPišak,kjersotrijemočnejši izviri(KLS1976:48).KrajevnoimePišecejeverjetnonastaloskonverzijoizmestniškeoblike vodnegainledinskegaimena*Piščak,namreč(v) *Piščace,podobnokotJesenice(<*asenikъ), Lesce(<*lěsъkъali*lěska),Žahenberc(<Žahenberk).Slovenskoprebivalstvojesčasomaspre- jelonemškopreglašenooblikoPišecenamestodomačePišace(gledevplivanemškegaizgovora prim.Tacen<*Těsno(Torkar2006:173),temboljše,kerjekrajevnooz.ledinskoimeprevzel nemškifevdaleczapoimenovanjegraduinstemmočnopovečalpogostnostrabetegaimena.
prebold
znemškimpoimenovanjemPragwald,jebildoleta1952leimegraščine,naseljepase
2 ZainformacijeoledinskemimenuinlokalnemgovorusezahvaljujemgospeMarjanciOgorevcingospodu MartinuDušiču.
jeimenovaloŠempaveloz.Sv.PavelpriPreboldu.Od1998jesedežobčine,prejjespadal podo.Žalec.Nemškoimegraščinesepojavljatakovfranciscejskemkatastruleta1825kot vjožefinskihvojaškihopisihokr.1780.Znanoje,dajeleta1493dobildvorLadislavPrager, oskrbniknaŽovnekuinvMozirju.Domnevase,dajeimePragwaldpoimenovanopolastniku gospoščine,čepravjenjegovolastništvotrajalokomajdoleta1519.Starejšeimedvorajenaj- verjetnejebiloPrewald,podtemimenomnamrečnastopavsajševojstriškemurbarjuizleta 1585(Orožen1965:343].PrewaldjenemškaprilagoditevslovenskegaimenaPreval(nastalega izzemljepisnegaobčnegaimenapréval)znaslonitvijonaWald'gozd'(Lessiak1922:70),v bavarskinemščinipaseizgovarjaPrebolt.Naseljedejanskostojipodprevalom,imenovanim Vrhe(PKLS1997:241).
SprevalomjepovezalimePreboldžeBadjura(1953:100),medtemkomuBezlaj(1961:
121–122)inSnoj(Bezlaj2005:277)nistasledila.Miklošič,Pintar,RamovšPreboldane omenjajo.
slavnik
jepoimenovanjegorevČičariji(1028m),okateremjeBezlajmenil,dagajetrebaizvajati izapelativaslamapodisimilaciji-mn->-vn-(Bezlaj1961:191).TodaimeSlavnikjeveliko lažeizvajatiizžepozabljenegapridevnikaslav,izkateregajeizpeljanotudipoimenovanjeptiča slavcaposvetlorjavibarvi.MotivacijskoinbesedotvornosorodnojekrajevnoimeSlavinavo.
Postojna,prenesenozenakegavodnegaimena.Medštevilnimidokajstarimihistoričnimizapisi zatakrajsepolegprevladujočeSlavinepojavljatudioblika1376Slaunich(Otorepec1995:
254).Ime(potoka)jemotiviranozbarvovode,pridevnikslavjeimeltupomenskiodtenek 'moten,kalen'.Pridevniksejeohranilvcerkljanskemnarečju:»Vodajeslavkaobpovodnji«
(Kenda1926;Kurkina1996:42).Gledetvorbeprim.imenaSlatinaprotiSlatnik,Rakitna(<
*Rakitina)protiRakitnik,Račna(<*Radičina)protiRadnik(historičnizapisizaRačnoleta 1433do1449),Žalna(<*Žalina)proti*Žalnik(historičnizapisSalingizleta1460zaŽalno).
vaseno
jemajhnavasvspodnjiTuhinjskidolini,katereimenavajaBezlaj(1969:17,1982:125)kot toponimičniodrazobčnegaimenalasan'trava'izosnovevolsъ'las'.Jožefinskivojaškizemljevid izleta1780resnavajaNa Vasenu,katastrskizemljevidipa1826Vassenuin1868Vasen (k.o.Loke vTuhinju).TodaprvotnoglasovnopodobonamnepričakovanorazkrijeFlorjančičevzemljevid izleta1744:Na Lesenem.Vtejlučilahkodrugačeberemotudisrednjeveškahistoričnazapisa 1400Lasnicz(<*Lěsьnica)in1477Lastzach(<*Lěscah).Opravitiimamošezenimprimerom prehodajatava,kotgajesamBezlajugotavljalvkrajevnemimenuDravlje<*Drěvlje(Bezlaj 1965:271–272,1967:109)inkotjihlahkozaznamovtoponimihTacen(<*Těsno)(Torkar 2006:174;2008a:26),naKoroškemLesine,nem.Lassein,Sreje,nem.Srajach,Sreje,nem.
Rajach,naponemčenemŠtajerskemLaßnitzbach<*lěsьnica(Zdovc2008;Mader1986:54).
vevče
sobiledoleta1982samostojnonaselje,odtlejpasodelLjubljane. Imejemnožinsko(naoz.
v Vevčah),prebivalcisoVevčáni.Zapisovizpredleta1500ni.OimenujepisalžePintar(1913:
200–201),kojevpolemikizjezikoslovcemR.PeruškomzagovarjalpisavoVevče(kotjepisal žeH.Freyerleta1846vAbecednemseznamukrajevnihimennaKranjskem)aliVelče(kotje pisalGemeindelexikon von Krainleta1905)protiVeliče.Kerniimelnavoljosrednjeveških historičnihzapisovzaVevče,sijepomagalzzapisizaBevče(Weutsch)priVelenju,kigovorijo protirekonstrukcijiimenazi-jem:leta1296Velths,Velcz,1480Welczschinleta1500Weltsch.
Ramovš(1924:38)jeimeVevčenavajalkotzgledpisanjavzahistorični-ł(<*Velče),vendarse takokotžePintarniizrekeloetimologijiimena.Bezlaj(1976/77:225)jekljubvsemutvegalin izrazilmnenje,da»jezadovoljivainnajboljverjetnarazlagaiz*veličane'prebivalcinaVelikem'«.
Poglejmosinekajdosegljivihhistoričnihzapisov:leta1825Weutsche(FK,k.o.Dobrunje), 1780Beaucz,Beucz(Jožefinski1996:190),1744Naveutsche(Florjančič1744),1653depago Na Belzhem,ys Belzhiga(Matičneknjige).
Kakorvidimo,nampravmatičneknjigeodpirajozanesljivopotkrazlagikrajevnegaimena.
Izpeljanojepačizstaroslovenskegaosebnegaimena*Belecsstarimsvojilnimobrazilom-jь.
Imesejeprvotnoglasilo*Belče (polje,brdo,selo),vendarjeodnosnicabilasčasomopuščena.
Osebnoime*BelecsejeohranilovpriimkihBelec,Belc,Bevc.Kotjepravilnodomnevalže Pintar,imajoVevčesvojovzporednicovvelenjskihBevčah,ledajepriVevčahvvzglasjuprišlo doprehodab>v,kijemordadelnopogojentudiznemškopisavowzab(Weutsche),prim.
Vratuša<Bratuša,Vizjak(Wisiak)<Bizjak,Vošnjak(Woschniak)<Bošnjak.LjubljanskeVevče invelenjskeBevčesopostalemnožinskešelepoanalogijizdrugimimnožinskimiimeni,kerse jeobčutekzapridevniškonaravotvorjenkzžedavnoneproduktivnimobrazilom-jьizgubil, prim.nekdanjepridevniško*Orljevo.Škofljica(na Orljem,zOrljega),pootrditviOrlein prehodvmnožino:na Orlah.
želimlje, želin in želinje
ToponimŽelímljeimarazmeromaštevilnehistoričnezapise:leta1300Schelein,1318 Salein,1321Zelein,1436in der Seleym, in der Soleyn,in dem dorff Seleim,1689Sellain, des Seleiner Thal(Teriaskadolina),1744Selimble,1780Schelimble,1825Schelimle;potok Želimeljščica:1365Sellain,1689der Seleiner Bach(Selinske potok),1744in1780Seleiner Bach,1825Schelimle Bach.
OtemimenujedokajizčrpnorazpravljalžeL.Pintar(1908:66–71),kijenapodlagi historičnihzapisovspoznal,dajebilaprvotnaoblikaimenaŽelin,medtemkostaŽelimin Želimljesekundarniobliki.TodapriiskanjuetimonazatoimejePintarkotševštevilnih drugihprimerihzanemarilantroponimskepodstaveinseodločilzavslovenskihgovorih neizpričaniapelativ*žalvpomenu'prod,grušč'.VŽelinujeprepoznalobrazilo-ьnъoz.-ina inimerazložilkot'peščenaravnina'.P.Skok(1934:61–62)jenaredilkakovostnipreskokk antroponimskirazlagiimenaŽelimlje,vkateremjevidelhipokoristik*Želim(<*Želimir
ipd.),žalpasenioziralnahistoričnezapise.NjegovorazlagostavcelotisprejelaBezlaj(1961:
347–348)inSnoj(Bezlaj2005:444).
na slovenskem poznamo še toponime Žélin (gen. želína), ki označuje zaselek straže v o. Cerkno, Želin, ime potoka pri naklem na gorenjskem, *Želin, leta 1318 Selein, poime- novanje za del stare oselice v poljanski dolini (blaznik 1963: 213), Želínje, zaselek ukanj v o. kanal, Želínje pri velikovcu (mest. na Želinjah), uradno del vasi štriholče (zdovc 2008:
166). obstaja tudi hišno ime Želinc (na želinu v o. Cerkno) in priimek Selinec (samo 8 oseb), ki ni doživel poknjiženja v Želinec. v rusiji so še krajevna imena Желыни, Желынец (pskov, smolensk), vodno ime Желынь (kaluga), izginulo krajevno ime Желынь (novgorod), v makedoniji Желино (tudi Желињe), vas pri tetovem, izpričana že v dušanovi listini iz leta 1343, itd. ruska imena ukrajinski imenoslovec šulgač presenetljivo izvaja iz neizpričanega apelativa *želynь (šulgač 2003: 81), čeprav so nedvomno antroponimskega izvora. poljski jezikoslovec sławski ni poudarjal zaman, da »pripona -yn'i igra veliko vlogo v slovanski onomastiki« (slawski zsp i: 139). bezlaj se je v Esejih (1967: 159) zavedel obstoja tega svojilnega priponskega obrazila v slovenski onomastiki na primeru krajevnih imen Tuhinj in Strahinj, ni pa ga pripoznal v imenih Bohinj, Ljubinj, Mislinja, Hudinja, Hotinja vas, Boginja vas (torkar 2008b: 23–24). v to kategorijo zemljepisnih imen sodijo tudi Želin (pravilno poknjiženje bi bilo Želinj), Želinje in Želimlje. imenska podstava je hipokoristik Žel od dvočlenskih imen Želimir, Želibor ipd., ohranjen v priimku Žel. *Želynь je bil prvotno svojilni pridevnik, ki se je posamostalil: 'tisti, ki pripada želu'. z disimilacijo je iz prvotne oblike Želin(j) nastala oblika Želim, ki je izpričana v 15. stoletju, iz te oblike pa je s svojilnim obrazilom -jь nastalo krajevno ime Želimje (selo, polje), z epentezo pač Želimlje.
množinska oblika imena se je začela pojavljati neregularno, kot se je na terenu pozanimal že pintar, in je po vsem sodeč nastala po analogiji. starejša oblika se je v 17. in 18. stoletju še ohranjala v imenu potoka: Selinske potok, Seleiner Bach.
literatura Badjura,Rudolf
1953 Ljudska geografija,Ljubljana:DržavnazaložbaSlovenije.
Bezlaj,France
1956–1961 Slovenska vodna imena I-II,Ljubljana:SAZU.
1965 Položajslovenščinevokviruslovanskihjezikov.V:1. seminar slovenskega jezika, literature in kulture.
16str.[ponatisv:Bezlaj2003:268–277].
1967 Eseji o slovenskem jeziku.Ljubljana.
1969 Onomastikainleksikologija.V:Onomastica Jugoslavica [Ljubljana]1:10–21[ponatisv:Bezlaj2003:
355–365].
1975 NaKranjskemjenajvečHorvatov.7 D4(29),17.7.:14–15[ponatisv:Bezlaj 2003:1216].
1976 Etimološki slovar slovenskega jezika. Prva knjiga, A–J.Ljubljana.
1976–1977 OimenihSneberje,Sostroindrugo.Jezik in slovstvo22:226–228[ponatisv:Bezlaj 2003:
572–574].
1982 Etimološki slovar slovenskega jezika. Druga knjiga, K–O.Ljubljana.
1995 Etimološki slovar slovenskega jezika. Tretja knjiga, P–S. DopolnilainuredilaM.SnojinM.Furlan.
Ljubljana.
2003 Zbrani jezikoslovni spisi. Ur.MetkaFurlan.[2zv.]Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU.
2005 Etimološki slovar slovenskega jezika. Četrta knjiga, Š–Ž. Ur.M.SnojinM.Furlan.Ljubljana[avtorji geselF.Bezlaj,M.SnojinM.Furlan].
Čop,Dušan
1987 Romansko-germanskilingvistično-onomastičnivplivinaZgornjemGorenjskem.V:Šivic-Dular, Alenka(ur.),23. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj.Ljubljana:
Filozofskafakulteta,41–52.
ESSJa
1990 Этимологический словарь славянских языков. Праславянский лексический фонд, Выпуск 16 (*lokadlo–*lъživъcь),Подредакциейчлена-корреспондентаАНСССРО.Н.Трубачева.
Москва.
Finžgar,FranSaleški
1955–1956 Vasipišejo.OsebnainkrajevnaimenavDoslovičah.Jezik in slovstvo1(10):289–291.
Greenberg,MarcL.
2006 Glasovnapodobaslovenskegajezikaskozičas.Slavistična revija54,Posebnaštevilka:[167]–175.' Kenda,Josip
1926 Slovarsko gradivo s Tolminskega.Gorica[rokopishraniInštitutzaslovenskijezikF.RamovšaZRC SAZU].
Kranjc,MarijanF.
1999 PrvispisektlačanovSlemen,Rešetošt.1,Ribnica(http://users.volja.net/marijankr/R04-tlacani.
html).
Kronsteiner,Otto
1975 Die alpenslavischen Personennamen.Wien:ÖsterreichischeGesellschaftfürNamenforschung.
Kurkina,LjubovViktorovna
1996 Л.В.Куркина,Олексическихархаизмахтолминскогодиалекта.V:Razprave 2. razreda SAZU 15,35–46.Ljubljana:SAZU.
Lessiak,Primus
1922 DiekärntnischenStationsnamen.MiteinerausführlichenEinleitungüberdiekärntnische Ortsnamenbildung.Carinthia [Klagenfurt]1:1–124.
Levstik,Fran
1862 Imenaslovenskihkrajev.Kmetijske in rokodelske novice20,št.27:221.
Mader,Brigitta
1986 Die Aplenslawen in der Steiermark. Eine toponomastisch-archäologische Untersuchung.Wien.
Matičetov,Milko
1989 Lün(j).Traditiones18:119–124.
Miklošič,Franc
1852 Vergleichende Lautlehre der slavischen Sprachen.Wien.
1872–1874 Die slavischen Ortsnamen aus Apellativen I-II.Wien.
Orožen,Janko
1965 PreteklostSavinjskedolineoddavnihdodanašnjihdni.V:Debič,DanijelDane(ur.),Savinjski zbornik.Žalec:PripravljaniodborzaproslavodvajsetletniceosvoboditveinproglasitvetrgaŽalec zamesto(Savinjskizbornik;2),322–415.
Pintar,Luka
1908 Želimlje(Črticaokrajnihimenih).Izvestje Muzejskega društva za Kranjsko[Ljubljana]18:66–71.
1913 Okrajnihimenih.Ljubljanski zvon[Ljubljana]33:poglavjaIX,XII,XVI.
Ramovš,Fran
1924 Historična gramatika slovenskega jezika. II. Konzonantizem.Ljubljana:Učiteljskatiskarna.
Skok,Petar
1934 IzslovenačketoponomastikeII.Etnolog[Ljubljana]7:51–87.
Sławski,Franciszek
1974 ZSPI.Zarysslowotwórstwaprasłowiańskiego.V:Słownik prasłowianski, tom 1. Wrocławetc., 43–141.
Šulgač,ViktorPetrovič
2003 В.П.Шульгач,Креконструкциипраславянскоголексическогофонда:производныена
*-ynь(наосновеономастическогоматериала»Новгородскихписцовыхкниг«.Студiї з ономастики та етимологiї.Київ.
Torkar,Silvo
2006 OdomnevnemindejanskemvplivunemščinenapodoboslovenskihzemljepisnihimenLandol, Runtole,Tacen,Gameljne.Wiener Slavistisches Jahrbuch52:[171]–178.
2008a Tacen–tesenobSavi.Delo, priloga Znanost50(205),4.9.:26.
2008b Slovenskazemljepisnaimena,nastalaizslovanskihantroponimov.Slavistična revija 56,Kongresna številka:[17]–29.
VIRIBlaznik,Pavle
1963 Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Urbarji freisinške škofije.Ljubljana:SAZU.
1986–1989 HTŠK.Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500. I–III.Maribor:Obzorja (HistoričnatopografijaSlovenije;2).
Florjančič,IvanDizma
1744 IoannesDismaFloriantschitschdeGrinefeld,Ducatus,Carnioliae Tabula Chorographica.Labaci.
Höfler,Janez
1982 Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja.Ljubljana:
SAZU.
Jožefinski
1995–2001 Rajšp,Vinko(ur.),Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787,zv.1–7.Ljubljana:Založba ZRC,ZRCSAZU.
KLS1976 Savnik,RomaninFrancePlanina(ur.),Krajevni leksikon Slovenije,III. knjiga.Ljubljana:DZS.
Matičneknjige
[b.n.l.]KrstnematicešempetrskežupnijevLjubljani[izpisivkartotekiInštitutazaslovenskijezikF.Ramovša ZRCSAZU].
Otorepec,Božo
1995 Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine)1270–1405.Ljubljana:SAZU.
PKLS1997 OroženAdamič,Milan,DragoPerkoinDragoKladnik(ur.),Priročni krajevni leksikon Slovenije.
Ljubljana:DZS.
SKI(Slovenskakrajevnaimena)
1985 Jakopin,Francidr.,Slovenska krajevna imena.Ljubljana:Cankarjevazaložba.
TTN5[b.n.l.]Temeljni topografski načrti,1 : 5.000.Ljubljana:GeodetskaupravaRepublikeSlovenije.
Zdovc,Pavel
2008 Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem.Pregledana in preurejena ter z več sto jezikovnimi imenskimi podatki razširjena žepna izdaja.Celovec:Drava.
bits and pieCes From the onomastiCs store
Despite a long onomastic tradition, pioneered by the greatest Slovene slavicist Fran Miklošič, and despite a considerably big volume of research carried out by both Slovene and foreign linguists such as J. Scheinigg, K. Štrekelj, L. Pintar, P. Lessiak, P. Skok, F. Ramovš, E. Kranzmayer, F.
Bezlaj, P. Merku, O. Kronsteiner in H.-D. Pohl, a number of etymologies of Slovene toponyms remain unexplained or poorly explained. This present paper offers analyses of fourteen Slovene oikonyms and three other toponyms, of which ten are derived from anthroponym bases and seven from appellative ones.
Eleven names have been discussed before, one of which, namely Bitgovec, was falsely considered German. In the other ten cases mostly word-formational, but also phonological or motivational aspects of the origin were not indentified correctly. Andol is the name with the longest tradition in the literature (discussed since 1852), while France Bezlaj holds the record of proposing an etymology for the largest number of names (ten).
mag. silvo torkar, inštitut za slovenski jezik Frana ramovša zrC sazu, novi trg 2, 1000 ljubljana, silvo.torkar@zrc-sazu.si
