UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Nuša JEŽ
RAZLOGI ZA ZMANJŠANJE POPULACIJE POLJSKEGA ZAJCA (Lepus europaeus) V EVROPI
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Nuša JEŽ
RAZLOGI ZA ZMANJŠANJE POPULACIJE POLJSKEGA ZAJCA (Lepus europaeus) V EVROPI
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
CAUSES FOR THE DECLINE OF THE EUROPEAN HARE (Lepus europaeus) POPULATION IN EUROPE
B. SC. THESIS
Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
II
Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika.
Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorja diplomskega dela imenovala izr. prof. dr. Andreja Lavrenčiča.
Recenzentka: izr. prof. dr. Tatjana Pirman
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: izr. prof. dr. Klemen POTOČNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Andrej LAVRENČIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Tatjana PIRMAN
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Datum predstavitve:
III
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1
DK UDK 639.1.03(043.2)=163.6 KG mala divja, poljski zajec, populacija AV JEŽ, Nuša
SA LAVRENČIČ, Andrej (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Univerzitetni študijski program 1. stopnje
LI 2021
IN RAZLOGI ZA ZMANJŠANJE POPULACIJE POLJSKEGA ZAJCA (Lepus europaeus) V EVROPI
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja) OP VIII, 35 str., 7 pregl., 14 sl., 40 vir.
IJ sl JI sl/en
AI V nalogi bomo obravnavali razloge, ki vplivajo na zmanjšanje številčnosti poljskega zajca (Lepus europaeus P.) v Evropi in Sloveniji. V zadnjih 10 letih je zaslediti znatno upadanje populacije poljskega zajca v Evropi in tudi v Sloveniji. Zato je poljski zajec postal ogrožena vrsta male divjadi. V lovskih poročilih navajajo, da se populacija poljskega zajca zmanjšuje in da so potrebne rešitve za preprečevanje zmanjšanja populacije ter ohranjanja njegovega naravnega habitata. Po podatkih iz literature se številčnost populacije poljskega zajca v Evropi iz leta v leto zmanjšuje zaradi intenzifikacije kmetijskih površin, vremenskih pojavov v času kotenja mladičev, plenilcev, zaraščanja kmetijskih površin, krčenja potencialnega življenjskega prostora zaradi urbanizacije podeželja, bližine cestne infrastrukture, zmanjšanja obdelovalnih polj, višine in tipa vegetacije ter bolezni in zajedalcev.
Predvidevamo, da bi populacijo poljskega zajca lahko ohranili s preprečevanjem zaraščanja kmetijskih površin, ohranjanjem habitata male divjadi in puščanja zemlje v prahi, z manjšo intenzifikacijo kmetijstva in z usklajevanjem Skupne kmetijske politike glede ohranjanja življenjskega habitata male divjadi.
IV
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1
DC UDC 639.1.03(043.2)=163.6
CX small game, European brown hare, population AU JEŽ, Nuša
AA LAVRENČIČ, Andrej (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science PY 2021
TY CAUSES OF THE DECLINE OF THE EUROPEAN HARE (Lepus europaeus) POPULATION IN EUROPE
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VIII, 35 p., 7 tab., 14 fig., 40 ref.
LA sl Al sl/en
AB The population of the European brown hare (Lepus europaeus P.) has declined over the last 10 years throughout Europe, including Slovenia. It has become an endangered species of small game. Reports from hunting associations indicate that the population numbers of this species are declining and solutions are needed to prevent the decline of the population and to preserve its natural habitat. The literature states that the population of brown hare is declining due to intensification of agriculture, climatic changes, especially during the spawning season of young, by predators, overgrowth of agricultural land, reduction of potential natural habitat due to urbanization of rural areas, proximity to road infrastructure, reduction of arable land, height and type of vegetation, diseases and parasites. We hypothesize that the brown hare population can be maintained by preventing overgrowth of agricultural lands, maintaining small game habitat and set-aside of cropland, reducing agricultural intensification, and Common Agriculture Policy coordinating conservation of small game habitat.
V
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTATION IV KAZALO VSEBINE V
KAZALO PREGLEDNIC VI
KAZALO SLIK VII
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI VIII
1 UVOD ... 1
2 NAMEN IN HIPOTEZE ... 2
3 PREGLED OBJAV ... 3
3.1 RAZŠIRJENOST POLJSKEGA ZAJCA V EVRAZIJI IN SLOVENIJI ... 5
3.2 ŽIVLJENJSKI PROSTOR POLJSKEGA ZAJCA ... 6
3.2.1 Zaraščanje kmetijskih površin in zmanjševanje površine obdelovalnih polj ... 8
4 RAZLOGI ZA ZMANJŠANJE POPULACIJE POLJSKEGA ZAJCA V EVROPI ... 11
4.1 BOLEZNI IN ZAJEDALCI ... 12
4.1.1 Bolezni zajcev ... 14
4.1.2 Bolezni, ki jih prenašajo zajci ... 15
4.2 SPREMEMBA KLIME ... 19
4.3 VIŠINA IN TIP VEGETACIJE ... 20
4.4 PLENILCI ... 22
4.5 INTENZIFIKACIJA KMETIJSKIH POVRŠIN ... 24
4.6 BLIŽINA CESTNE INFRASTRUKTURE IN URBANIZACIJA ... 27
5 UKREPI ZA POVEČANJE ŠTEVILA POPULACIJE POLJSKEGA ZAJCA V EVROPI ... 28
6 SKLEPI ... 29
7 VIRI ... 30 ZAHVALA
VI
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1:Primerjava rezultatov velikosti domačih okolišev zajcev med letom (U-v raziskavi so uporabili zajce, ki so jih vzredili v obori in nato izpustili na območje raziskave; f-samice, m- samci) (prirejeno po Kos in Kos, 2019) ... 7 Preglednica 2: Pogoji za učinkovito rabo zemljišč (Cinita in Putike, 2018) ... 10 Preglednica 3: Najpogostejše infekcijske bolezni pri poljskem zajcu (Lepus
europaeus) (Wibbelt in Frölich, 2005) ... 12 Preglednica 4: Število poginov zajcev, javljenih na SAGIR (Sanitary Surveillance
Scheme for Wildlife) v Franciji med leti 1986 in 1996 (Lamarque in sod., 1996) ... 15 Preglednica 5: Različni tipi obdelovalnih površin v državah Evropske unije leta
2013 (Eurostat 2013, cit. po Mayer in sod., 2018 ) ... 201 Preglednica 6: Število zajcev (skupno št.=808) na treh tipih pokrajin in dveh
obdelovalnih površinah (Jennings in sod., 2006) ... 266 Preglednica 7: Število povoženih divjih živali v Sloveniji med letom 2010 in
letom 2015 (LZS, 2021) ... 277
VII
KAZALO SLIK
Slika 1: Poljski zajec (Lepus europaeus) (Mayer in sod., 2018) ... 4 Slika 2: Odstrel poljskega zajca v Sloveniji (SiStat 2021) ... 6 Slika 3: Uporaba zemljišč leta 1950 (levo) in leta 2002 (desno) v Evropi (Kana in
sod., 2008) ... 9 Slika 4:Glavne poti v populacijski dinamiki poljskega zajca (Wincentz, 2009) ... 11 Slika 5: Eimeria leporis pri poljskem zajcu (Tacconi in sod., 1995) ... 13 Slika 6: Eimeria semisculpta pri poljskem zajcu (Tacconi in sod., 1995) ... 13 Slika 7: Kroženje bakterije F. tularensis v naravi in prenos na človeka (NIJZ,
2021b) ... 16 Slika 8: Potrjeni primeri tularemije pri živalih v Evropski uniji med leti 2006 in
2012 (Rijsk in sod., 2013) ... 17 Slika 9: Primeri zajčje mrzlice v Sloveniji (NIJZ, 2021a) ... 18 Slika 10:Vpliv povprečne temperature pozimi (december-februar, R2=0.030,
P=0.17) in v juniju (R2=0.149, P=0.002) na število ulovljenih zajcev med dvema zaporednima letoma v obdobje med leti 1941 - 2007
(Wincentz, 2009) ... 19 Slika 11:Vpliv višine vegetacije (zgoraj) in tipa vegetacije (spodaj) na relativno
verjetnost uporabe pri poljskem zajcu (Mayer in sod., 2018)* ... 21 Slika 12:Število lisic in zajcev med leti 1955 in 2005 na območju Storstrøm,
Lolland (levo) in Himmerland in Kalø (desno) (Wincentz, 2009)... 22 Slika 13: Število ulovljenih poljskih zajcev na 1000 ha iz 11 območji na Danskem med leti 1955 in 2000 (Schmidt in sod., 2004) ... 23 Slika 14: Trend spreminjanja števila poljskih zajcev ustreljenih na km2 med leti
1960, 1970 in 1980 v 5 državah EU (Mayer in Trouvilliez, 1995, cit. po Edwards in sod., 2000) ... 25
VIII
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
BAP: Biodiversity Action Plan - načrt delovanja za obnovitev biodiverzitete EBHS: zajčja kuga
LPN: lovišče s posebnim namenom
RHD: virusna hemoragična bolezen zajcev
1 1 UVOD
Življenjski prostor mnogih prostoživečih živali so kmetijske površine, ki pa so se v zadnjem desetletju drastično spremenile. Prvoten namen kmetijskih površin je bil obdelovanje zemlje in nudenje habitata živalim, danes pa so potrebe in človeštvo spremenile te površine.
Osnovno spremembo le teh površin je povzročila kmetijska dejavnost (Bernik, 2019).
Kmetijstvo je prešlo iz klasičnega načina kmetovanja na intenzivno kmetijsko pridelavo, za katero je značilna pridelava ene rastlinske kulture – monokulture. Od kmetijske dejavnosti sta odvisni velikost in kakovost življenjskega prostora poljske divjadi (Kolar, 1999).
Poljski zajec (Lepus europaeus Pallas) spada po lovskih merilih med ogrožene vrste divjadi.
Odstrel zajca je v zadnjih petintridesetih letih upadel po celotni Evropi in je pokazatelj zmanjšanja velikosti populacije v okolju. To pomeni, da lahko poljskega zajca uvrstimo med bioindikatorske vrste. Kot smo že omenili, se je populacija poljskega zajca zmanjšala po vsej Evropi, tudi na območjih, kjer ohranjajo tradicionalen način kmetovanja (Kolar, 1999).
Poljski zajec se je skozi leta zelo prilagodil različnim kmetijskim površinam, čeprav izhaja iz stepskih travišč v Evraziji. Je ena najbolj pomembnih malih divjadi v Evropi. Lovska poročila o populaciji poljskega zajca kažejo na drastično upadanje populacije od leta 1960 naprej v večini evropskih držav. Največji upad populacije je zaznan na Poljskem, na Danskem in v Veliki Britaniji (Edwards in sod., 2000). Populacija zajca se je zmanjšala tudi na Madžarskem, kjer se je od leta 1960 do leta 2017 zmanjšala na letni ravni za 1,9 % (Csanyi, 2019). O zmanjšanju populacije poročajo tudi v Srbiji (Beuković in sod., 2011), v Sloveniji (Vajndorfer in Zemljič, 2019) in na Slovaškem (Dubinský in sod., 2010). V Avstriji, Nemčiji, Švici in na Norveškem pa spada poljski zajec na rdečo listo ogroženih vrst (Mayer in sod., 2018).
Glavni vzrok za takšen upad populacije poljskega zajca ni nikjer pojasnjen. Verjetno gre za večje število dejavnikov, ki so pripomogli k zmanjšanju števila zajcev. Velik vpliv ima intezifikacija kmetijstva, število plenilcev, podnebne spremembe ter uporaba pesticidov in herbicidov v kmetijstvu (Popović in sod., 2008; Schmidt in sod., 2004, Jennings in sod.,
2
2006). V nadaljevanju bomo opisali vplive, ki so pripomogli k zmanjšanju populacije poljskega zajca v Evropi.
2 NAMEN IN HIPOTEZE
V okviru naloge je naš cilj pregledati objavljeno literaturo in pridobiti podatke o populaciji poljskega zajca v Evropi. Zanimajo nas razlogi, zaradi katerih se je zmanjšala populacija poljskega zajca v Evropi in Sloveniji ter opredeliti možne rešitve, ki bi pripomogle k ohranitvi populacije in naravnega habitata poljskega zajca.
Zato smo postavili naslednje hipoteze:
Po podatkih iz literature se številčnost populacije poljskega zajca v Evropi iz leta v leto zmanjšuje zaradi:
- Intenzifikacije kmetijskih površin,
- vremenskih pojavov v času kotenja mladičev, - plenilcev,
- zaraščanja kmetijskih površin,
- krčenja potencialnega življenjskega prostora zaradi urbanizacije podeželja, - bližina cestne infrastrukture in urbanizacija,
- zmanjšanja obdelovalnih polj, - višine in tipa vegetacije ter - bolezni in zajedavcev.
Populacijo poljskega zajca lahko ohranimo s preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem habitata za male divjadi in puščanja zemlje v prahi, z manjšo intenzifikacijo kmetijstva ter z usklajevanjem Skupne kmetijske politike glede ohranjanja življenjskega habitata male divjadi.
3 3 PREGLED OBJAV
Poljski zajec spada med malo divjad in je v Evropi avtohtona vrsta. Zapiski o prisotnosti poljskega zajca v Evropi segajo že daleč v preteklost, predstavljal je simbol plodnosti, priljubljen je v ljudskem pripovedništvu, postal pa je tudi simbol velikonočnih praznikov (Černe, 1979).
Poljski zajec spada v red zajcev – Lagomorpha, ki pa se deli na dve družini:
1. Zajci – Leporidae
2. Kunci – Osyctolagus cuniculus V družino Leporidae spadata dve vrsti:
a) Divji ali poljski zajec (Lepus europaeus) b) Planinski zajec (Lepus timidus)
Za poljskega zajca (slika 1) bi lahko rekli, da spada v skupino glodavcev (Rodentia), vendar se od njih ločijo po številu zob. Zajec ima na zgornji čeljusti poleg dveh močnih sekalcev še dva manjša podporna sekalca (zgoraj 4, 2 spodaj), pravi glodavci pa imajo na zgornji in spodnji po 2 sekalca. Njihovi zobje rastejo celo življenje in se obrabljajo pri glodanju (Černe, 1979).
4
Slika 1: Poljski zajec (Lepus europaeus) (Mayer in sod., 2018)
Odrasel zajec je dolg od 40 do 70 centimetrov in tehta okoli 4 kilograme. Ima gosto in mehko dlako, ki jo menja spomladi in jeseni ter mu nudi dobro toplotno izolacijo. Poleti je barva dlake temnejša, pozimi pa je svetlejša. Po spodnji strani repa in trebuhu je dlaka bele barve, zgornja stran repka in vrhovi ušes so črni. Njegov kožuh ima varovalno barvo, tako da ga s prostim očesom težko vidimo v prosti naravi. Od vseh čutil, ima najbolj razvit sluh. Uhlje ima dolge in vboklo usločene. Uhlji imajo poleg sluha še dodaten pomen, saj z njimi uravnava telesno temperaturo. Najslabše ima razvit voh. Njegove tačke so v obliki črke ipsilon (Y), na prednjih nogah ima 5 prstov, srednji je najdaljši. Zadnje noge pa imajo 4 prste. Starost, ki jo lahko doseže poljski zajec, je 8 do 12 let (Černe, 1979).
Zajec je poligamist, to pomeni, da se samec pari z več kot eno samico. Začetek parjenja je v januarju in traja tja do septembra. Za samice zajcev je značilna dvojna brejost ali superfertilizacija. Maternica je sestavljena iz dveh rogov, zato je mogoče, da zajklja istočasno nosi plodove dveh različnih starosti. Dolžina brejosti je 42 dni, v gnezdu pa je lahko tudi do 8 mladičev (Černe, 1979).
5
3.1 RAZŠIRJENOST POLJSKEGA ZAJCA V EVRAZIJI IN SLOVENIJI
Poljski zajec je razširjen po celotni Evropi, naselili pa so ga tudi v Avstraliji, na Novi Zelandiji, severni in južni Ameriki. V skandinavskih državah zajca ne najdemo. V Sloveniji je poljski zajec razširjen povsod, na gozdni meji pa namesto poljskega najdemo planinskega zajca (Černe, 1979).
Slovenija je ena redkih držav, ki izstopa po veliki gozdnatosti, biološki pestrosti in ohranjanju populacije velikih zveri. Žal pa imamo neenakomerno obremenjeno in ranljivo naravno okolje. Večina prebivalstva v Sloveniji živi na nižinskih in ravninskih predelih, ki so bila najbolj bogata s poljsko divjadjo. V teh predelih se povečuje urbanizacija, industrializacija, povečuje se gradnja cestne infrastrukture in vedno bolj intenzificira kmetijstvo. Zaradi teh dejavnikov je prišlo do zmanjšanja populacije poljske divjadi, poljskega zajca. To je razvidno iz podatkov letnega odstrela poljskega zajca. Leta 1960 je bilo v Sloveniji odstreljenih okoli 50.000 zajcev, v zadnjem desetletju pa samo 3.000.
Podoben trend zmanjšanja populacije je viden tudi pri pticah (Kolar, 2019). Številčnost zajcev že vrsto let spremljajo v lovišču s posebnim namenom (LPN) Fazan Beltinci. Podatke hranijo od leta 2004 dalje, ko so začeli zajce šteti s pomočjo nočnega osvetljevanja. Njihovi podatki kažejo, da je bilo leta 2004 na 100 ha zemlje 30,0 zajcev, leta 2017 pa so zabeležili najmanjše število, samo 11,6 zajcev/100 ha. Podatki kažejo vsakoletno zmanjševanje številčnosti populacije. Številčnost male divjadi je odvisna od naravnih habitatov, ki zmanjšujejo vpliv plenilcev, omogočajo uspešno razmnoževanje in nudijo dobre prehranske pogoje. Na število zajcev vplivata tudi sprememba temperature preko leta in kmetijska politika. Stopnjevanje intenzifikacije kmetijstva pa je eden pomembnejših dejavnikov za zmanjšanje populacije male divjadi tako v Sloveniji kot v Evropi. Z intenzifikacijo kmetijstva rušimo kakovost življenjskega prostora. Z zgodnjo predpripravo njiv na setev izgubimo pomladansko leglo zajcev na kmetijskih površinah. Površine z obraslimi grmišči se zmanjšujejo in s tem izgubljamo habitate, ki so primerni za poljskega zajca, povečan pa je tudi vpliv plenilcev (Vajndorfer in Zemljič, 2019).
6
Slika 2: Odstrel poljskega zajca v Sloveniji (SiStat 2021)
Podatki o odstrelu poljskega zajca so prikazani na sliki 2 in kažejo na zmanjševanje številčnosti po letu 2011. Največji odstrel smo v Sloveniji zabeležili leta 2007, 3.202 zajcev, najmanj pa v letu 2019, 1.432 zajcev. Glede na trend zmanjševanja se zmanjšuje tudi populacija zajca.
3.2 ŽIVLJENJSKI PROSTOR POLJSKEGA ZAJCA
Zajec je večino časa samotar, samo v času parjenja samec in samica živita skupaj. Bolj je aktiven ponoči, čez dan preleži na ležišču, tako imenovanem ložu ali stanišču. Ložev ima več, nahajajo se na suhih, brezveternih in dobro preglednih mestih. Svoje poti zakrije s premikanjem v kljukah in skoki vstran. Njegov poglavitni življenjski prostor je obdelan svet polj in njiv ter odprt ravninski svet. Rad se zadržuje v pokrajini z malo padavinami (do 500 mm na leto) in z zmernim podnebjem. Zajec je rastlinojed in se hrani z zelenimi listi trav, deteljo, koreni, gomolji, gobami, vejicami in drevesnim lubjem. Rastlinstvo ima za zajca dva pomena, služi kot hrana in kot kritje/zavetje (Černe, 1979). Poljskega zajca največkrat vidimo na obrobju kmetijskih površin in na poljih z nižjo vegetacijo (Mayer in sod., 2018), saj jim prav ti robovi zagotavljajo hrano in zavetje ter nudijo ustrezno zaščito mladičev pred plenilci (Wincentz, 2009).
7
Domači okoliš zajca se giblje med 21 in 190 ha, v katerem mora pokriti potrebe po hrani in zavetju. Na velikost okoliša pa vplivajo spremembe prostora, predvsem zaradi poseganja človeka (Kos in Kos, 2019). Zajci spreminjajo domači okoliš glede na raznolikost pridelkov in izbirajo tak okoliš, da bodo imeli na majhnem območju čim večjo dostopnost do polj, njiv in travinja. Glede na to zajci povečajo svoj domač okoliš, da s tem pridejo do čimbolj raznolikih poljščin. Velikost okolišev je večja na manj intenzivno obdelanih površinah, kot na intenzivno obdelanih površinah (Wincentz, 2009). Njihov domači okoliš pa jim mora čez leto zagotavljati zaščito, zato je pomembna raznolikost prehranskih virov in mozaičnost pokrajine. Med poletjem in začetkom jeseni so za zajce zelo pomembna neobdelana polja in travišča. Zato bo na velikih obdelovalnih poljih z majhno raznolikostjo poljščin prehrana zajcev slabša (Edwards in sod., 2000). Čez leto se spreminja struktura prostora in posledično tudi dostopnost hrane, kritja in preferenc do prehranskih virov. Zaradi tega se spreminjajo velikosti domačih okolišev med letom (preglednica 1) (Kos in Kos, 2019).
Preglednica 1: Primerjava rezultatov velikosti domačih okolišev zajcev med letom (U-v raziskavi so uporabili zajce, ki so jih vzredili v obori in nato izpustili na območje raziskave; f-samice, m- samci) (prirejeno po Kos in Kos, 2019)
Št. os. Povp. velikost (ha) ± SD
Metoda ocene
Št.
točk Raba tal na območju Obdobje spremljanja
14 60 ± 31 Kernel
(95%) 179 Poljedeljska pokrajina Poletje-jesen
13 50 ± 39 Kernel
(95%) 179 Poljedeljska pokrajina Jesen-zima 16 f=30 ±19/
m=180 ± 169 MCP (95%)
95 (45- 110)
Poljedeljska pokrajina Pomlad- poletje 16 f=21±10/
m=52±32 MCP
(95%)
95 (45- 110)
Poljedeljska pokrajina Jesen-zima 10 –
11 64±24 Kernel
(95%) >30 Večinoma travniki in
pašniki Zima
10 –
11 37±28 Kernel
(95%) >30 Večinoma travniki in
pašniki Pomlad
10 -
11 25±15 Kernel
(95%) >30 Večinoma travniki in
pašniki Poletje
10 -
11 21±16 Kernel
(95%) >30 Večinoma travniki in
pašniki Jesen
8
3.2.1 Zaraščanje kmetijskih površin in zmanjševanje površine obdelovalnih polj
V 19. stoletju, po industrijski revoluciji, se je v Evropi začela povečevati površina gozda in s tem je prišlo do zaraščanja kmetijskih površin. Drugo povečano opuščanje kmetijskih površin je bilo zaznati po 2. svetovni vojni, ko se je zmanjšala populacija kmečkega prebivalstva. Zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč je posledica pospešene industrializacije in urbanizacije ter preseljevanja ljudi iz podeželja v mesta. Kmetijske površine se zaraščajo na hribovsko-gorskih območjih, zemljiščih z majhno sposobnostjo pridelave in na območjih s slabo razvito cestno infrastrukturo (Cojzer in sod., 2019). Zaradi pospešene intenzifikacije kmetijstva v zadnjih desetletjih pa se je po vsej Evropi spremenila in poslabšala tudi biodiverziteta obdelovalnih polj in kmetijskih površin (Smith in sod., 2004). Posledica hitre intenzifikacije kmetijstva je tudi opuščanje tradicionalnega načina kmetovanja in naravnega načina pogozdovanja (Kana in sod., 2008). Na spremembo biodiverzitete so vplivali še povečanje površine obdelovalnih polj, homogenost velikih polj in uporaba pesticidov (Sliwinski in sod., 2019). Vedno več površin zarašča grmovje, ki se čez desetletja spremeni v gozd (Cintina in Pukite, 2018). Med 20 in 40 % obdelovalnih površin je poraščenih z gozdom (Kana in sod., 2008). Z odstranjevanjem živih mej in travnih robov, smo zmanjševali možnosti trajne zaščite zajcev ter povečali vpliv plenilcev na populacijo zajcev (Smith in sod., 2004).
9
Slika 3: Uporaba zemljišč leta 1950 (levo) in leta 2002 (desno) v Evropi (Kana in sod., 2008)
Na sliki 3 je prikazano spreminjanje uporabe površin v letih 1950 in 2002 v Evropi. Iz prikaza je razvidno, da se je povečala površina gozda za 27 %, obdelovalne površine so se zmanjšale za 21 %. Zmanjšala se je tudi površina trajnih travnikov (Kana in sod., 2008).
Menimo, da se površine še vedno zaraščajo in da se povečuje površina gozda ter zmanjšuje površina polj in njiv. Domnevamo, da z zaraščanjem in zmanjševanjem površine obdelovalnih površin vplivamo na naravni habitat poljskega zajca.
Naravni habitat zajcev so odprta polja z nižjo vegetacijo, kjer se lahko skrijejo pred plenilci.
Zajci se zadržujejo na območjih, kjer prevladuje poljedeljstvo (Mayer in sod., 2018). Zajci se le redko zadržujejo v gozdu, večkrat ga vidimo na odprtih poljih. Številčnost zajca je negativno povezana s povečanjem površine gozda (Sliwinski in sod., 2019).
V Sloveniji vsako leto objavimo razpis za preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, katerega namen je, da bi ponovno vzpostavili površine, primerne za kmetijsko rabo. Izbrani kandidati tako dobijo povrnjene stroške, ki so nastali pri agromelioracijah, s katerimi preprečujemo zaraščanje kmetijskih zemljišč. Razpis je objavljen na vladnih straneh (Odprava,… 2021).
Obdelovalna zemljišča se zmanjšujejo tudi zaradi nepravilne rabe in obdelave zemljišč. Na rabo kmetijskih površin vplivajo različni dejavniki, tako politični kot gospodarski, socialni,
Gozd
Gozd Obdelovalne
površine Travniki
Drugo
Obdelovalne površine Drugo
Travniki Gozd
10
tehnološki ter okoljski, poleg teh pa še nekateri specifični dejavniki, ki vplivajo na zmanjšanje ali povečanje zemljišč. Te prikazujemo v preglednici 2 (Cintina in Pukite, 2018).
Preglednica 2: Pogoji za učinkovito rabo zemljišč (Cinita in Putike, 2018)
Učinkovita raba zemljišč Zunanji dejavniki
1. Podnebni pogoji
2. Državne metode urejanja rabe zemljišč
Prodaja zemljišč
Povezave med postopki in programi podpore na nacionalni in regionalni ravni
Kreditna politika
Gospodarska politika
Notranji dejavniki
Organizacija ozemlja kmetijskih zemljišč
Poudarek na specializaciji proizvodnje
Povečana rodovitnost tal
Motivacija zaposlenih
Organizacija v procesu proizvodnje
Visokokakovostni izdelki, različne pasme živali
Spoštovanje interesov proizvajalcev
11
4 RAZLOGI ZA ZMANJŠANJE POPULACIJE POLJSKEGA ZAJCA V EVROPI
Na sliki 4 so prikazani glavni zunanji dejavniki, ki vplivajo na številčnost populacije poljskega zajca. Med dejavnike spadajo bolezni, podnebje, habitat, plenilci in lov. Vsi dejavniki lahko negativno ali pozitivno vplivajo na preživetveno sposobnost zajcev in posledično na celotno populacijo. V nadaljevanju bomo opisali nekatere od naštetih vplivov, dodali pa smo še nekatere druge vzroke, za katere menimo, da tudi vplivajo na zmanjšanje številčnosti poljskega zajca v Evropi.
Slika 4:Glavne poti v populacijski dinamiki poljskega zajca (Wincentz, 2009)
Na sliki 4 so v zgornji vrstici prikazani glavni zunanji dejavniki, ki vplivajo na populacijo zajcev (bolezni, podnebje, habitat, plenilci in lov). Sredinska vrstica prikazuje življenjski cikel zajca (mladič, mladostnik in odrasel). Sl predstavlja preživetje mladičev, Sj preživetje mladostnikov, Sa pa preživetje odraslih. R predstavlja povprečno vrednost preživetja odraslih samic. Okoljski dejavniki vplivajo na dinamiko v populaciji poljskega zajca.
Bolezni
Odrasli
Lov
Mladiči Mladostniki
Habitat Plenilci Podnebje
Gostota zajcev
12
Puščice prikazujejo smer vplivov, znaki v oklepajih pa označijo pozitiven (+) in negativen (-) vpliv (Wincentz, 2009).
4.1 BOLEZNI IN ZAJEDALCI
Bolezni in paraziti škodljivo vplivajo na zdravje in telesno pripravljenost gostitelja, ki posledično vplivajo na gostoto populacije in zmanjšujejo številčnost osebkov (Wincentz, 2009). Razširjenost posameznega obolenja je tesno povezana z okoljskimi razmerami, starostjo, gostoto naselitve populacije, oskrbo s hrano in vremenskimi pogoji. V preglednici 3 so zapisane najpogostejše infekcijske bolezni pri poljskem zajcu, ki vplivajo na spreminjanje številčnosti zajcev (Wibbelt in Frölich, 2005; Wincentz, 2009).
Preglednica 3: Najpogostejše infekcijske bolezni pri poljskem zajcu (Lepus europaeus) (Wibbelt in Frölich, 2005)
Agens Epidemiološka bolezen, ki vplivala na populacijo
Bolezen posameznika ali bolezen z nizko
smrtnostjo
Virus Zajčja kuga Maksomitoza
Papilomatoza Bakterija Pseudotuberkuloza
Pasteureloza Bruceloza
Stafilokokis Tularemija Parazitarno obolenje Kokcidioza Toksoplazmoza
Najbolj pogosti notranji zajedavci, ki so bili najdeni pri zajcih sta kokcidija Eimeria leporis in Eimeria semisculpta (sliki 5 in 6) in Trichuris leporis. Podatki o parazitarnih obolenjih pri poljskem zajcu v Evropi kažejo na širok nabor razširjenosti notranjih parazitov.
Parazitološka obolenja so redno prisotna v populaciji zajcev, vendar pa niso vedno glavni razlog za zmanjšanje gostote zajcev (Dubinský in sod., 2010).
Kokcidiji so eni izmed najbolj patogenih parazitov pri zajcih in so v kombinaciji s pljučnimi in prebavnimi nematodami postali eden od pomembnejših vplivov na številčnost populacije
13
zajcev (Chroust, 1984). V študijah so ugotovili, da se kokcidioza pojavi pri 92 % zajcev na Češkem in do 63 % pri zajcih v Avstriji, Nemčiji in na Poljskem (Lukešová in sod., 2012).
Okužba s kokcidiozo pri mladičih povzroči enteritis tankega črevesja in drisko v debelem črevesju. V nekaterih primerih se pojavijo tudi sluzasti vozlički v jejunumu in ileumu. Vsi zajci okuženi s kokcidiozo imajo nižjo telesno maso in so v slabši kondiciji (Chroust in sod., 2012).
Slika 5: Eimeria leporis pri poljskem zajcu (Tacconi in sod., 1995)
Slika 6: Eimeria semisculpta pri poljskem zajcu (Tacconi in sod., 1995)
Parazitarne bolezni, ki se še pojavljajo pri zajci so toksoplazmoza ter okužbe z trematodami in nematodami. Kokcidioza se največkrat pojavi pri mladičih, nematode pa so največkrat prisotne pri odrasli živalih (Wibbelt in Frölich, 2005).
10 µm
10 µm
14 4.1.1 Bolezni zajcev
Virusna hemoragična bolezen zajcev (RHD – Rabbit heamorrhagic disease) in zajčja kuga (EBHS - European brown hare syndrom) sta dve najbolj nalezljivi, akutni bolezni zajcev, ki jih povzroči smrtonosen kalicivirus (Lavazza in sod., 2015).
Hemoragična bolezen zajcev se je prvič pojavila leta 1984 na Kitajskem in se s preprodajo zajčjega mesa razširila po svetu. Prvi primer zajčje kuge v Evropi se je pojavil na Švedskem leta 1980. Obe bolezni pa sta krivi za visoko smrtnost v populaciji zajcev (Lavazza in sod., 2015). Tako je v letu 1980 zaradi razširjenosti novega virusa RHD na Kitajskem poginilo 140 milijonov domačih kuncev. Širjenje bolezni je zmanjšalo populacije poljskega zajca v Evropi (Španija, Portugalska). Virusna hemoragična bolezen je povzročila tudi velike gospodarske izgube v industriji mesa in krzna. Virus ima tudi negativen ekološki vpliv na populacijo zajcev in posredno na njihove plenilce (Abrantes in sod., 2012).
Zajčja kuga (EBHS) je na Švedskem povzročila visok pogin poljskega zajca, pojavila pa se je tudi na Danskem. Nato se je bolezen začela širiti po celotni Evropi (Gavier-Widén in Mörner, 1991). Klinični primer te bolezni je bil prvič diagnosticiran v Veliki Britaniji leta 1982, protitelesa EBHS pa so bila najdena že med leti 1962 in 1971. Možnost pojava bolezni je v jesenskih mesecih, v obdobju, ko je populacija zajcev največja, saj takrat zajklje kotijo mladiče. Večji prenos bolezni se zgodi tudi med selitvijo premikanjem mladičev po krmnem območju (Edwards in sod., 2000).
15
Preglednica 4: Število poginov zajcev, javljenih na SAGIR (Sanitary Surveillance Scheme for Wildlife) v Franciji med leti 1986 in 1996 (Lamarque in sod., 1996)
Leto Št.
primerov
Bolezen EBHS Zastrupitev Parakvat
1986 500 182 36 ?* ?*
1987 1399 828 393 12 3
1988 1525 843 163 40 2
1989 1672 814 250 18 0
1990 2289 1366 731 72 1
1991 684 481 172 6 0
1992 1100 702 312 7 2
1993 1129 618 160 9 0
1994 1018 554 117 11 0
1995 900 558 99 1 0
1996 1372 491 188 36 0
Skupno št. 13588 7437 2621 212 8
?* - ni podatka
V preglednici 4 so zapisani vzroki pogina zajcev v Franciji med leti 1986 in 1996. Največ zajcev je poginilo zaradi EBHS (19 %), na drugem mestu je pseudo-tuberkuloza (15 %), ki ji sledijo poškodbe (14 %), pasteureloza (8 %), kokcidioza (7 %) in na zadnjem mestu je tularemia (3 %) (Lamarque in sod., 1996).
Druge bolezni za katerimi lahko zbolijo zajci in kunci so še maksomitoza, fibromatoza, fabromatoza (Wibbelt in Frölich, 2005). Negativni vplivi bolezni in parazitov lahko vplivajo na populacijo poljskega zajca, vendar so ti vplivi le redko dolgoročni (Wincentz, 2009).
4.1.2 Bolezni, ki jih prenašajo zajci
Bolezni, ki se prenašajo iz živali na človeka, imenujemo zoonoze. Povzročitelj zoonoz so lahko bakterije, virusi, glive in zajedavci, ki pridejo v človeško telo preko pika, z zaužitjem ali vdihavanjem (NLZOH, 2021).
Tularemija je bolezen, ki jo povzroči bakterija Francisella tularensis, ki je eden izmed najbolj kužnih mikroorganizmov. Prvič sta jo odkrila Mccoy in Chapin leta 1912 v Kaliforniji (Tulare Country) pri navadni veverici. Glavni prenašalci tularemije so sesalci,
16
predvsem pa lagomorfi in glodalci (Gyuranecz in sod., 2010). Prenaša se z zaužitjem onesnaženih živil oziroma vode, preko ugriza okužene živali, pikom okuženih členonožcev (klopi, komarji, muhe) in vdihavanja onesnaženih delcev (prahu) ali okuženega aerosola (slika 7). Bakterijo F. tularensis so prepoznali pri različnih divjih živalih na Danskem, Finskem in Švedskem, v Franciji, Španiji, Nemčiji, Avstriji, Italiji in drugim državah v Evropi. Poljski zajec pa je glavni prenašalec F. tularensis na ljudi po celotni Evropi (Rijks in sod., 2013).
Slika 7: Kroženje bakterije F. tularensis v naravi in prenos na človeka (NIJZ, 2021b)
17
Med leti 2006 in 2012 so v 10 državah od 19 zapisali primer tularemije pri živalih. Med te države spadajo Norveška (NO), Švedska (SE), Finska (FI), Danska (DE), Belgija (BE), Francija (FR), Češka (CH), Avstrija (AT), Španija (ES) in Italija (IT) (slika 8) (Rijks in sod., 2013).
Slika 8: Potrjeni primeri tularemije pri živalih v Evropski uniji med leti 2006 in 2012 (Rijsk in sod., 2013)
V Sloveniji poznamo tularemijo pod imenom zajčja mrzlica, ki se je v letošnjem letu (2021) razširila tudi pri nas. Letos so zabeležili kar 27 primerov te bolezni (slika 9), večinoma na Primorskem. To je akutna vročinska bolezen, ki se prenaša s klopi, komarji in muhami.
Glavni gostitelji bakterije F. tularensis so zajci, miši, voluharji in kunci. Najpogostejša okužba s to bakterijo je ulceroglanduralna oblika. Simptomi so glavobol, povišana
Brez primera
Primeri (leto zadnjega prijavljenega primera)
18
temperatura, zatečene bezgavke in kožna razjeda na vstopnem mestu. Tularemija se ne prenaša s človeka na človeka (NIJZ, 2021b).
Slika 9: Primeri zajčje mrzlice v Sloveniji (NIJZ, 2021a)
Zemljevid (slika 9) prikazuje število primerov obolenja z zajčjo mrzlico v Sloveniji.
Okužene osebe prihajajo iz občine Ajdovščina, Bovec, Kobarid, Tolmin in mestna občina Nova Gorica. Pojav tularemija v severno – primorski regiji povezujemo z obilnimi padavinami v mesecu maju in povečanem številu miši v letošnjem letu (2021) (NIJZ, 2021a).
Druga zoonoza pri zajcih in kuncih je dermatofitoza, ki jo povzroča gliva Trichophyton mentagrophytes. Prenaša se preko dlake in stika z njo (Nardoni in sod., 2016). Druge bolezni, ki jih prenašajo zajci so pseudotuberkuloza in bruceloza (Wibbelt in Frölich, 2005).
19 4.2 SPREMEMBA KLIME
Podnebne spremembe so tudi razlog za zmanjšanje števila zajcev. Na populacijo negativno vplivajo mrzle zime in pomladanski mraz (Schmidt in sod., 2004), hladno vreme v času kotenja, velika količina padavin, poplave in toča (Černe, 1979).
Podnebne spremembe in razlike v temperaturi lahko vplivajo na posamezno žival ali na celotno populacijo, posredno preko presnove ali reprodukcije in/ali neposredno preko celotnega ekosistema. Populacija poljskega zajca je bila številčnejša med toplejšimi zimami in primernimi temperaturami v času kotenja mladičev. Med toplejšimi zimami je več hrane, ker niso tla povsem prekrita s snegom. Negativna lastnost takšnih zim in pomladi pa je večji prenos infekcijskih bolezni. Nižje spomladanske temperature povzročijo zakasnitev reprodukcije, višje jesenske temperature pa podaljšajo čas parjenja. Spremembam temperatur so najbolj podvrženi mladiči, ki so bolj podvrženi bakterijskim in parazitološkim okužbam (Wincentz, 2009).
Slika 10: Vpliv povprečne temperature pozimi (december-februar, R2=0.030, P=0.17) in v juniju (R2=0.149, P=0.002) na število ulovljenih zajcev med dvema zaporednima letoma v obdobje med leti 1941 - 2007 (Wincentz, 2009)
Na sliki 10 prikazujemo spreminjanje števila ulovljenih zajcev pozimi in poleti. Iz grafa je razvidno, da so v poletnih mesecih ujeli več zajcev, kot v zimskih mesecih.
Razlika v št. ulovljenih zajcev
Temperatura (°C)
20 4.3 VIŠINA IN TIP VEGETACIJE
Poljedelstvo predstavlja kar 71 % kmetijskih površin v Nemčiji, 92 % na Danskem in 36 % v Sloveniji. V Evropi prevladujejo kmetijske površine s poljedelstvom (60 %), ki pa so zelo pomembne za številčnost populacije poljskega zajca (preglednica 5) (Mayer in sod., 2018).
Preglednica 5: Različni tipi obdelovalnih površin v državah Evropske unije leta 2013 (Eurostat 2013, cit. po Mayer in sod., 2018 )
Tip obdelovalne površine Država Obdelovalna
zemlja (njive) (%)
Pašniki (%)
Drugo (%)
Danska 91.5 7.5 1.02
Švedska 85.1 14.8 0.16
Madžarska 81.6 15.1 3.29
Poljska 74.7 22.3 3.08
Slovaška 71.7 27.3 1.04
Češka 71.4 27.5 1.13
Nemčija 71.1 27.7 1.21
Bolgarija 70.5 27.3 2.16
Francija 66.6 29.7 3.72
Belgija 61.1 37.2 1.67
Nizozemska 56.2 41.8 1.98
Hrvaška 55.9 39.3 4.75
Avstrija 50.0 47.5 2.45
Luksemburg 47.8 51.1 1.18
Velika Britanija 36.7 63.1 0.21
Slovenija 35.6 58.6 5.82
Irska 21.0 79.0 0.03
Evropska unija 59.8 34.2 6.1
Poljski zajec se raje zadržuje med nižjo vegetacijo (1 do 25 cm), zaradi boljše oskrbe s hrano in možnosti skrivanja pred plenilci. Višje vegetacije se izogibajo, ker jim ne zagotavlja kritja, deluje kot fizična bariera in jim onemogoča zaznavanje plenilcev. Zajci se sicer večkrat izmaknejo plenilcem prav v nižji vegetaciji, čeprav so jim tam tudi bolj izpostavljeni. Boljši pregled nad teritorijem in odprto površino poveča zaznavanje plenilcev in pobeg pred njimi.
Zajci se zadržujejo na obrobju kmetijskih površin in polj, ko je vegetacija višja od 25 cm.
Izogibajo pa se velikih neporaslih površin ali površin z vegetacijo višjo od 50 cm, ker jim le ta ne nudi zavetje oz. jim omejuje gibanje po polju (Mayer in sod., 2018).
21
*Vrednosti >0.5 predstavljajo uporabo, vrednosti <0.5 pa izogibanje.
95% intervali zaupanja so prikazani kot navpične črte
Slika 11: Vpliv višine vegetacije (zgoraj) in tipa vegetacije (spodaj) na relativno verjetnost uporabe pri poljskem zajcu (Mayer in sod., 2018)*
Na sliki 11 je prikazana relativna verjetnost zadrževanja poljskega zajca glede na višino in tip vegetacije. Podatki so bili pridobljeni z 52 zajci, opremljenih z GPS ovratnico, na Danskem in v Nemčiji med leti 2014 in 2015. Poljski zajci se zadržujejo na poljih, kjer imajo posejano koruzo in travnikih, na katerih rastejo metuljnice, izogibajo pa so predelov s krmnimi rastlinami, hmeljem, sladkorno peso in križnicami (Mayer in sod., 2018).
Višina vegetacije
Tip vegetacije Relativna verjetnost uporabe
Relativna verjetnost uporabe
22
Zajci, ki živijo na predelih, kjer prevladuje poljedelstvo, so večji, težji in imajo več podkožne maščobe kot tisti, ki naseljujejo predele s prevladujočimi travami (Jenning in sod., 2006).
4.4 PLENILCI
Eden izmed razlogov za zmanjšanje populacije poljskega zajca v Evropi je tudi v povečanju števila plenilcev (Smith in sod., 2004). Poljski zajec je glavni plen lisice (Vulpes vulpes) (Jennings in sod., 2006; Schmidt in sod., 2004), domače mačke (Felis catus domesticus), kune in ptic (kanja, siva vrana, kragulj) (Wincentz, 2009). Znano je, da je lisca kriva za zmanjšanje populacije poljskega zajca v Evropi (Schmidt in sod., 2004), saj največkrat pleni mladiče (Wincentz, 2009). Tudi v drugih študija opisujejo lisico kot najpomembnejšega plenilca zajcev (Sliwinski in sod., 2019).
Če se zmanjša populacija lisic zaradi bolezni ali zatiranja, se poveča gostota zajcev, njihova populacija pa se zmanjša, ko si lisice številčno spet opomorejo (Wincentz, 2009). To je prikazano na sliki 12.
Slika 12: Število lisic in zajcev med leti 1955 in 2005 na območju Storstrøm, Lolland (levo) in Himmerland in Kalø (desno) (Wincentz, 2009)
Povečan vpliv plenilcev je lahko posledica sprememb pokrajine, zmanjšanja razpoložljivosti skrivališč ali pa se interakcija med plenom in plenilcem spreminja zaradi sprememb v naravnem okolju (Wincentz, 2009; Edwards in sod., 2000). Organizacija The Game Conservancy iz Velike Britanije je navedla, da lahko ena družina lisic poje 33 odraslih zajcev letno (Edwards in sod., 2000).
Št. izločenih / km2
Lisica
Zajec
Zajec
Lisica
Št. izločenih / km2 Št. izločenih / km2
Št. izločenih / km2
23
Kot zanimivost lahko dodam, da na Danskem otoku Bornholm populacija poljskega zajca narašča že od leta 1955, kar povezujejo z izbruhom garij pri lisici (Wincentz, 2009).
Zemljevid (slika 13) prikazuje število ulovljenih poljskih zajcev na Danskem. Številčnost ulova je padla na 10 območjih na Danskem (Nordjylland, Viborg, Ringkobing, Ribe, Sonderjylland, Fyn, Storstrom, Vestsjaelland, Hovedstaden in Arhus-Vejle), izjema je samo otok Bornholm. Na otoku se je populacija zajca zmanjševala do 1980, nato pa se je začela povečevati (Schmidt in sod., 2004).
Slika 13: Število ulovljenih poljskih zajcev na 1000 ha iz 11 območji na Danskem med leti 1955 in 2000 (Schmidt in sod., 2004)
Brez primera
24 4.5 INTENZIFIKACIJA KMETIJSKIH POVRŠIN
V zadnjih desetletjih se je izredno spremenila biodiverziteta kmetijskih površin po Evropi.
Vpliv na to ima intenzifikacija kmetijstva in urbanizacija. Intenzifikacija kmetijstva je pripomogla k učinkovitosti in izboljšanju produktivnosti, kar pa je s seboj prineslo tudi homogenost površin. Homogenost pa je povezana tudi z zmanjšanjem biodiverzitete kmetijskih površin (Smith in sod., 2004). Za intenzivno kmetijsko pridelavo je značilno, da na velikih površinah pridelujemo samo ena rastlinska kultura – monokultura. Rezultat takšne kmetijske pridelave je večji hektarski donos (Kolar, 1999). Ker je v Evropi primarni habitat poljskega zajca kmetijska površina, je to ena izmed vrst male divjadi, ki je najbolj pod vplivom kmetijske intenzifikacije. Zmanjševanje populacije poljskega zajca seže že v leto 1960, ko se je začelo število zajcev zmanjševati po celotni Evropi (Smith in sod., 2004;
Mayer in sod., 2018; Edwards in sod., 2000; Popović in sod., 2008). Zaradi intenzifikacije kmetijskih površin se je povečala površina njiv, kar je zmanjšalo obstoj primernih habitatov, ki so mozaik naravnih habitatov, obkroženih z obdelovalno zemljo. Te spremembe so vplivale na gostoto populacije mnogih prostoživečih živali, žuželk v in ptic (Smith in sod., 2004).
Na sliki 14 je prikazano spreminjaje števila ulovljenih poljskih zajcev na kvadratni kilometer na Danskem, v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Švedskem. Razvidno je, da se je v vseh državah številčnost ulova iz leta v leto zmanjševalo (Edwards in sod., 2000).
25
Slika 14: Trend spreminjanja števila poljskih zajcev ustreljenih na km2 med leti 1960, 1970 in 1980 v 5 državah EU (Mayer in Trouvilliez, 1995, cit. po Edwards in sod., 2000)
V Veliki Britaniji je najpomembnejši vzrok za zmanjševanje populacije poljskega zajca intezifikacija kmetijstva, ki je privedla do zmanjšanja raznolikost virov hrane, ki je pomembna v prehrani zajcev med letom (Hutchings in Harris, 1996). Populacija poljskega zajca se je od leta 1960 tako zmanjšala, da so jih zaščitili z Bernsko konvencijo (Bernska konvencija o ohranjanju evropskih prostoživečih živali in naravnih habitatov iz leta 1979) (Smith in sod., 2004; Jennings in sod., 2006). To je mednarodni pravni dokument, ki spodbuja sodelovanje med državami podpisnicami pri varovanju evropskih prostoživečih rastlin in živali, njihovih naravnih življenjskih habitatov in pri ohranjanju ogroženih selivskih vrst (EUR-lex, 2020). Parlament v Združenem kraljestvu je poljskega zajca imenoval za prednostno vrsto ohranjanja in uvedel BAP (Biodiversity Action Plan), načrt delovanja za obnovitev biodiverzitete. To je dokument, ki so ga začeli izvajati leta 1995 in zajema pogoje za ohranjevanje in varovanje ogroženih vrst rastlin in živali. Opredeljuje tudi razloge, ki so prispevali k upadanju populacije teh vrst (Smith in sod., 2004):
Spreminjanje travišč v njivske površine, Leto
Št. ustreljenih zajcev / km2
Švica Avstrija
Velika Britanija Nemčija Danska
26
zmanjšanje biodiverzitete na kmetijskih površinah in
spremembe v poljščinah (sajenje v jesenskem času, prehod in sena na silažo).
Populacija poljskega zajca je bolj razširjena v predelih, kjer prevladuje poljedelstvo (obdelovalna tla) in manj razširjena tam, kjer je razvito pašništvo (preglednica 6) (Jennings in sod., 2006).
Preglednica 6: Število zajcev (skupno št.=808) na treh tipih pokrajin in dveh obdelovalnih površinah (Jennings in sod., 2006)
Št.
zajcev % zajcev Tip pokrajine Obdelovalna tla A* 209 27 %
Obdelovalna tla B* 502 64 %
Pašnik 72 9 %
Tip obdelovalne površine
Obdelovalna tla 676 86 %
Pašnik 107 14 %
*A - južni del Anglije
*B - vzhodni in centralni del Anglije
Z intenzifikacijo kmetijskih površin pa pridejo tudi težave, s katerimi se srečujemo pri tem tipu obdelovanja površin. Za monokulturo je značilna majhna vrstna pestrost, nerazvejane prehranjevalne verige ter ni kroženja hranil. Kroženje hranil nadomestimo z mineralnimi gnojili, ki pa ne obnavljajo humusne plasti zemlje. Takšne površine pa niso primerne za preživetje poljske divjadi (Kolar, 1999).
27
4.6 BLIŽINA CESTNE INFRASTRUKTURE IN URBANIZACIJA
Malo divjad, med katero spada tudi poljski zajec, je poleg prejšnjih vzrokov prizadela tudi urbanizacija in cestni promet. S širjenjem mest se je uničilo veliko življenjskega prostora prostoživečih živali. Veliko poljedelskih površin, ki bi bile primerne za poljsko divjad, je skoraj v celoti pozidanih s stanovanjskimi bloki, hišami in vikendi. Urbanizacija jemlje in krči življenjski prostor prostoživečih živalim. Na populacijo poljskega zajca vpliva tudi promet. Podatki v Sloveniji kažejo, da na letni ravni povozimo okoli 2.000 zajcev (Černe, 1979). V preglednici 7 navajamo število povoženih divjih živali med letom 2010 in 2015.
Največ žrtev je med srnami, sledi lisica, na tretjem mestu pa je poljski zajec.
Preglednica 7: Število povoženih divjih živali v Sloveniji med letom 2010 in letom 2015 (LZS, 2021)
2010 2011 2012 2013 2014 2015
Srna 5663 5268 5110 5254 4908 4682
Lisica 873 860 963 788 936 820
Poljski zajec
652 612 564 465 491 459
Jazbec 412 384 463 410 476 389
Kuna belica
406 377 424 363 388 324
Divji prašič
100 98 139 72 101 93
Velik poseg v okolje predstavljajo avtoceste in hitre ceste, ki se umikajo iz urbanih središč in so speljane v okolje prostoživečih živali. Gradnja in delovanje avtocest posredno vpliva na habitat, življenjske razmere (hrup, onesnaževanje) in prostora. Posledica cestne infrastrukture pa je tudi nastanek neprehodnih ovir na selitvenih poteh divjadi. V ta namen bi z načrtovanjem avtocest s pomočjo lovskih organizacij lahko zmanjšali negativne posledice gradnje in obratovanja avtocest na divjad. Za prehajanje divjadi preko avtocest so namenjeni ti. zoo-viadukti v obliki podhodov in nadhodov. Nadhodi so oblikovani tako, da divjad usmerijo na prehod. Na obeh straneh avtoceste se lijakasto razširijo, na njih pa je zasajena ustrezna vegetacija. Slabost teh prehodov je predvsem visoka cena izgradnje. Na Nizozemskem so za 550 metrov dolg nadhod namenili 4,5 milijona dolarjev. Podhodi pa morajo biti dovolj veliki, svetli in tlakovani z naravnim tlakom. Te objekte pa dopolnjuje tudi varnostna ograja (Kolar, 1999).
28
5 UKREPI ZA POVEČANJE ŠTEVILA POPULACIJE POLJSKEGA ZAJCA V EVROPI
Razvoj kmetijske dejavnosti je prisilil kmete v spremembo načina kmetovanja in obdelovanja površin. S temi spremembami posegamo v naravno okolje in habitat poljske divjadi (Bernik, 2019). Težavo pa predstavlja tudi zaraščanje površin z gozdom in neobdelane površine. Zaradi zmanjševanja in uničevanja habitata poljske divjadi, je z njo nemogoče uspešno gospodariti. Zato je potrebno začeti vključevati lovstvo v regionalni prostorski plan, ki mora pri izrabi prostora upoštevati zavarovanje življenjskega prostora za malo divjad. Začeti bi morali zavarovati ali pa na novo preurediti površine, namenjene za gojitev male divjadi. Z ureditvijo primernega prostora v določenih obdobjih, še posebej v času kotenja mladičev, bi malo divjad zadržali na namenjenem prostoru. Tako bi ji nudili prostor zakritje, prehranjevanje in razmnoževanje. Življenjske razmere male divjadi izboljšamo z varstvom okolja, ureditvijo remiz in mlak, s krmnimi njivami, zimskim krmljenjem, z vplivanjem na gnezdenje in puščanje lovskih rezervatov. Pri tem niso pomembni samo lovci, ampak celotna družba in politika. Vsi moramo strmeti k enotnemu cilju, ohranjanju števila male divjadi (Černe, 1979).
V svoji raziskavi so Beuković in sod. (2011) zapisali možne rešitve za ohranitev populacije poljskega zajca v Srbiji, med katere spadajo, ohranitev »zelenih oaz« in ureditev »zelenih prehodov« med območji z velikimi monokulturami, ki bodo zagotavljala hrano in zaščito, predvsem po žetvi, kot tudi spremljanje števila plenilcev.
Za upočasnitev zmanjšanja populacije poljskega zajca je pomembno tudi upravljanje s kmetijskimi površinami na način, da bo ponovno vzpostavljena časovna in prostorska heterogenost. Heterogenost habitata je pomembna za biodiverziteto kmetijskih površin, ki zagotavlja, da so viri razpoložljivi vsem vrstam čez celo leto. Kmetom pa bi morali zagotoviti podpore, da bi lažje prešli na bolj ekstenzivno rejo živali (Smith in sod., 2004).
Pomembo je tudi ohranjanje poljskega zajca v skladu z Bernsko konvencijo in BAP, ki pa bi morala več pozornosti posvetiti povečanju preživitvene sposobnosti mladičev in odraslih zajcev (Jennings in sod., 2006).
29 6 SKLEPI
Razvoj industrije, preseljevanja, širjenje mest so razlogi, ki vplivajo na spremembe na našem planetu. Vse spremembe vplivajo tudi na prostoživeče živali, njihovo prehrano in habitat.
Mala divjad je vedno manj opažena in njihova populacija se skozi leta zmanjšuje.
Največji vpliv na gostoto populacije male divjadi ima intenzifikacija kmetijstva, ki je v zadnjih 10 letih izredno napredovala. Trg in potrošniki želijo čim več pridelkov po najnižjih cenah, zato potrebujemo velika polja z veliko obdelovanimi površinami.
Med malo divjad uvrščamo tudi poljskega zajca, katerega populacija pada iz leta v leto. Po vsej Evropi ugotavljajo zmanjšanje populacije zajcev. Vzrokov je veliko.
Med najpomembnejšimi so intenzifikacija kmetijstva, podnebne spremembe in plenilci.
Z intenzifikacijo kmetijstva neposredno vplivamo na naravno okolje male divjadi in uničujemo njihov habitat, podnebne spremembe pa najbolj vplivajo na mladiče, ki so najbolj izpostavljeni v obdobju ob kotitvi. Plenilci zajcev so predvsem lisice, ki lovijo mladiče. Če zajklja nima primernega okolja za gnezdo, bodo mladiči bolj izpostavljeni plenilcem.
Življenjski prostor male divjadi uničujemo z zaraščanjem površin, urbanizacijo, gradnjo cestne infrastrukture, zmanjšanjem in povečanjem obdelovalnih polj.
Populacijo poljskega zajca bi morali bolj spremljati in ji posvetiti več pozornosti.
Tudi v Sloveniji lahko pride do izumrtja te vrste ali pa jo bomo vpisali na rdečo listo ogroženih živali. Zato je potrebno začeti s pravilnim obdelovanjem zemlje, pravilnim kolobarjem, preprečevanjem zaraščanja in z uveljavljanjem politike, ki bo posvetila več pozornosti ohranjanju naravnih habitatov za malo divjad. Tem principom bi morala slediti tudi Skupna kmetijska politika.
30 7 VIRI
Abrantes J., van der Loo W., Le Pendu J., Esteves P. J. 2012. Rabbit haemorrhagic
disease (RHD) and rabbit haemorrhagic disease virus (RHDV): a review. Veterinary Research, 43, 12, doi:10.1186/1297-9716-43-12: 19 str.
Bernik R. 2019. Sprememba kmetijskega prostora in mala poljska divjad. V: Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi. 11. Slovenski lovski dan, Gornja Radgona, 13. april 2019. Pokorny B. (ur.). Ljubljana, Lovska Zveza Slovenije: 7 Beuković M., Đorđević N., Popović Z., Beuković D., Đorđević M. 2011. Nutrition
specificity of brown hare (Lepus Europaeus) as a cause of the decreased number of population. Savremena poljoprivreda, 60, 3-4: 403-412
Chroust K. 1984. Dynamics of coccidial infection of free-living and cage-reared European hares. Acta Veterinaria Brno, 53: 175–182
Chroust K., Vodnansky M., Pikula J. 2012. Parasite load of European brown hares in Austria and the Czech Republic. Veterinarni Medicina (Praha), 57, 10: 551–558 Cintina V., Pukite V. 2018. Analysis of influencing factors of use of agricultural
land. Research for Rural Development, 1, 1: 181-187
Cojzer M., Diaci J., Brus R. 2019. Značilnosti zaraščanja na opuščenih kmetijskih zemljiščih v Halozah. Acta Silvae et Ligni, 119: 27-42
Csanyi S. 2019. Decline of brown hare in Hungary: the speed and the spatial process. V:
Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi. 11. Slovenski lovski dan, Gornja Radgona, 13. april 2019. Pokorny B. (ur.). Ljubljana, Lovska Zveza Slovenije: 8
31
Černe A. 1979. Mala divjad (Zlatorogova knjižnica). Ljubljana, Lovska zveza Slovenije:
346 str.
Dubinský P., Vasilková Z., Hurnikova Z., Miterpakova M., Slamečka J., Jurčík R.
2010. Parasitic infections of the European brown hare (Lepus europaeus Pallas, 1778) in south-western Slovakia. Helminthologia, 47, 4: 219-225
Edwards P. J., Fletcher M. R., Berny P. 2000. Review of the factors affecting the decline of the European brown hare, Lepus europaeus (Pallas, 1778) and the use of wildlife incident data to evaluate the significance of paraquat. Agriculture, ecosystems &
environment, 79, 2-3: 95-103 EUR-Lex. 2020. Bernska konvencija.
https://eur-lex.europa.eu/summary/SL/l28050 (10. avg. 2021)
Gavier-Widén D., Mörner T. 1991. Epidemiology and diagnosis of the European brown hare syndrome in Scandinavian countries: a review. Revue scientifique et technique.
10, 2, doi:10.20506/rst.10.2.555: 6 str.
Gyuranecz M., Szeredi,L., Makrai L., Fodor L., Meszaros A. R., Szépe,B., Füleki M., Erdélyi K. 2010. Tularemia of European brown hare (Lepus europaeus) a pathological, histopathological, and immunohistochemical study. Veterinary Pathology, 47, 5, doi:10.1177/0300985810369902: 6 str.
Hutchings M. R., Harris S. 1996. The current status of the brown hare. Lepus europaeus in Britain. The Joint Nature Conservation Committee: 70 str.
Jennings N., Smith R. K., Hackländer K., Harris S., White P. C. 2006. Variation in
demography, condition and dietary quality of hares Lepus europaeus from high- density and low-density populations. Wildlife biology, 12, 2, doi:10.2981/0909- 6396: 12 str.
32
Kana S., Kull T., Otsus M. 2008. Change in agriculturally used land and related habitat loss: A case study in eastern Estonia over 50 years. Estonian Journal of Ecology, 57, 2, doi: 10.3176/eco.2008.2.04: 13 str.
Kolar B. 1999. Ekologija živali in varstvo okolja divjadi (Zlatorogova knjižnica). Ljubljana, Lovska zveza Slovenije: 225 str.
Kolar B. 2019. Nadomestni življenjski prostor divjadi. V: Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi. 11. Slovenski lovski dan, Gornja Radgona, 13. april 2019. Pokorny B. (ur.). Ljubljana, Lovska Zveza Slovenije: 4
Kos A., Kos I., 2019. Dejavniki, ki vplivajo na velikost domačih okolišev poljskih zajcev (Lepus europaeus). Zlatorogov zbornik, 6: 44-54
Lamarque F., Barrat, J., Moutou F. 1996. Principale diagnoses for determining causes of mortality in the European brown hare (Lepus europaeus) found dead in France between 1986 and 1994. Gibier faune sauvage, 13, 1: 53-72
Lavazza A., Cavadini P., Barbieri I., Tizzani P., Pinheiro A., Abrantes J., Esteves P.J., Grilli G., Gioia E., Zanoni M., Meneguz P. G., Guitton J.-S., Marchandeau S., Chiari M., Capucci L. 2015. Field and experimental data indicate that the eastern cottontail (Sylvilagus floridanus) is susceptible to infection with European brown hare syndrome (EBHS) virus and not with rabbit haemorrhagic disease (RHD) virus. Veterinary research, 46, 1, doi:10.1186/s13567-015-0149-4: 10 str.
LZS. 2021. Letno poročilo od leta 2010 do leta 2015. Ljubljana. Lovska zveza Slovenije https://www.lovska-zveza.si/lzs/predstavitev/letna-porocila/ (3. sept. 2021) Lukešová D., Langrová I., Vadlejch J., Jankovská I., Hlava J., Válek P., Čadková Z.
2012. Endoparasites in European hares (Lepus europaeus) under gamekeeping conditions in the Czech Republic. Helminthologia, 49, 3: 159-163
33
Mayer M., Weibke U., Sunde P., Fisher C., Blaum N. 2018. Habitat selection by the European hare in arable landscapes: The importance of small‐scale habitat structure for conservation. Ecology and evolution, 8, 23, doi: 10.1002/ece3.4613: 15 str.
Nardoni S., Papini R., Gallo M. G., Verin R., Mancianti F. 2016. Survey on the role of brown hares (Lepus europaeus, Pallas 1778) as carriers of zoonotic
dermatophytes. Italian Journal of Animal Science, 9, 1, doi: 10.4081/10.4081/ijas.2010.e24
NIJZ. 2021a. Pojav tularemije v severno-primorski regiji. Nacionalni inštitut za javno zdravje.
https://www.nijz.si/sl/pojav-tularemije-v-severno-primorski-regiji (3. sep. 2021) NIJZ. 2021b. Porast tularemije (zajčje mrzlice). Nacionalni inštitut za javno zdravje.
https://www.nijz.si/sl/porast-tularemije-zajcje-mrzlice (16. avg. 2021) NLZOH. 2021. Zoonoze. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
https://www.nlzoh.si/objave/zoonoze/ (16. avg. 2021)
Odprava zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. 2021. Republika Slovenija gov.si.
https://www.gov.si/zbirke/storitve/odprava-zarascanja-na-kmetijskih-zemljiscih/
(18. avg. 2021)
Popović N., Pintur K., Alegro A. 2008. Temporal changes in the status of the European hare (Lepus europaeus Pallas, 1778) population of ME\Imurje, Croatia. Natura Croatica, 17, 4: 247-257
Rijks J. M., Kik M., Koene M. G., Engelsma M. Y., Van Tulden P., Montizaan M.
G., Oomen T, Spierenburg M. A., IJzer J, van der Giessen J. W., Gröne A., Roest H. J.2013. Tularaemia in a brown hare (Lepus europaeus) in 2013: first case in the Netherlands in 60 years. Eurosurveillance, 18, 49, doi: 10.2807/1560-7917. 20655:
4 str.
34
Schmidt N. M., Asferg T., Forchhammer M. C. 2004. Long-term patterns in European brown hare population dynamics in Denmark: effects of agriculture, predation and climate. BMC ecology, 4, 1, doi:/10.1186/1472-6785-4-15: 7 str.
SiStat. 2021. Odstrel divjadi (število), Slovenija, letno. Statistični urad RS.
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/1673150S.px/chart/chartView Line/ (26. avg. 2021)
Sliwinski K., Ronnenberg K., Jung K., Strauß E., Siebert, U. 2019. Habitat
requirements of the European brown hare (Lepus europaeus P allas 1778) in an intensively used agriculture region (Lower Saxony, Germany). BMC ecology, 19, 1, doi:10.1186/s12898-019-0247-7: 11 str.
Smith R. K., Jennings N. V., Robinson A., Harris S. 2004. Conservation of European hares Lepus europaeus in Britain: is increasing habitat heterogeneity in farmland the answer? Journal of Applied Ecology, 41, 6, doi:10.1111/j.0021-8901: 10 str.
Tacconi G., Piergili-Fioretti D., Moretti A., Nobilini N., Pasquali P. 1995. Coccidia in hare (Lepus europaeus) reared in Umbria, Italy: bioepidemiological study. The Journal of Protozoology Research, 5, 2: 77-85
Vajndorfer B., Zemljič D. 2019. Številčnost poljskega zajca in jerebice ter spremembe v kmetijskem prostoru v LPN Fazan Beltinci. V: Spreminjanje in izgubljanje
življenjskega prostora divjadi. 11. Slovenski lovski dan, Gornja Radgona, 13. april 2019. Pokorny B. (ur.). Ljubljana, Lovska Zveza Slovenije: 10
Wibbelt G., Frölich K. 2005. Infectious diseases in European brown hare (Lepus europaeus). Wildlife Biology in Practice, 1, 1: 86-93
35
Wincentz T. 2009. Identifying causes for population decline of the brown hare (Lepus europaeus) in agricultural landscapes in Denmark. PhD thesis. Aarhus, Aarhus University, National Environmental Research Institute: 194 str.
http://www.dmu.dk/Pub/PHD_ TLWJ.pdf (3. avg. 2021)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju prof. dr. Andreju Lavrenčiču, za omogočanje izvedbe diplomske naloge. Delo brez njegove podpore in pomoči nebi nastalo.
Na koncu bi se zahvalila še družini, prijateljem in sodelavcem za podporo in spodbudo pri pisanju.
