Vzorci trošenja gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji

Izdajatelj:

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana.

Tel: (+386) 1 478 10 12 Fax: (+386) 1 478 10 70 E-mail: publicistika.umar@gov.si

Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v publikaciji Delovni zvezki UMAR, ne odražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.

http://www.gov.si/umar/public/dz.php

Odgovorna urednica: Eva ZVER Prevod povzetka: Tina POTRATO Lektoriranje povzetka: Dean JESSON

Lektoriranje: Služba za prevajanje in lektoriranje Generalnega sekretariata Vlade RS Tehnična urednica, prelom: Ema Bertina KOPITAR

Distribucija: Katja FERFOLJA Tisk: SOLOS, Ljubljana

Naslovnica: Sandi RADOVAN, Studio DVA Naklada: 200

Ljubljana, 2006

©

Vzorci trošenja gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji

Delovni zvezek 8 / 2006

Povzetek 9

Summary 10

1 Uvod 11

2 Vzorci trošenja gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji 12

2.1 Pregled domaèih študij s tega podroèja 12

2.2 Izhodišèe analize obnašanja slovenskih gospodinjstev 14

2.3 Splošne znaèilnosti slovenskih gospodinjstev 17

2.3.1 Sestava gospodinjstev glede na razlièna merila 17

2.3.2 Opremljenosti gospodinjstev s trajnimi dobrinami 21

2.3.3 Razpoložljivi neto dohodek in subjektivna revšèina gospodinjstev 22 2.4 Vzorci trošenja slovenskih gospodinjstev glede na razna socialno-ekonomska merila 25

2.4.1 Izdatki gospodinjstev po namenu porabe 26

2.4.2 Vpliv dohodka na potrošnjo gospodinjstev 31

2.4.3 Izobrazba in formalni status zaposlitve nosilca kot dejavnika trošenja 34 2.4.4 Struktura trošenja gospodinjstev glede na starost nosilca 38

2.4.5 Potrošnja glede na število delovno aktivnih èlanov 40

2.4.6 Potrošnja po tipih gospodinjstev 42

2.5 Mednarodna primerjava vzorcev trošenja gospodinjstev 43

2.5.1 Izhodišèe mednarodne primerjave 44

2.5.2 Povpreèni izdatki gospodinjstev za konèno potrošnjo 45

2.5.2.1 Izdatki za življenjske potrebšèine po namenu porabe 47 2.5.3 Vzorci in raven trošenja gospodinjstev EU glede na razlièna merila 51

2.5.3.1 Vpliv dohodka na trošenje gospodinjstev 52

2.5.3.2 Število delovno aktivnih èlanov kot dejavnik potrošnje gospodinjstev 53

2.5.3.3 Struktura trošenja glede na starost nosilca 54

2.5.3.4 Potrošnja po tipih gospodinjstev 55

3 Ekonometrično preverjanje vpliva socialno-ekonomskih spremenljivk

na potrošnjo gospodinjstev 57

4 Primerjava anketnih informacij z drugimi viri podatkov 63

4.1 Primerjava strukture izdatkov gospodinjstev 63

4.2 Primerjava demografskih informacij 64

5 Sklep 68

6 Literatura 71

7 Viri 72

Tabela 1: Razvrstitev kategorij lastne proizvodnje in dohodka v naravi med izdatke gospodinjstev

za konèno potrošnjo 16

Tabela 2: Splošne znaèilnosti slovenskih gospodinjstev po kvintilnih razredih 18

Tabela 3: Struktura gospodinjstev glede na velikost (v %) 18

Tabela 4: Struktura gospodinjstev glede na tip (v %) 18

Tabela 5: Horizontalna in vertikalna struktura gospodinjstev glede na izobrazbo nosilcev, po kvintilnih

razredih (v %) 19

Tabela 6: Horizontalna in vertikalna struktura gospodinjstev glede na formalni status nosilca, po kvintilnih

razredih (v %) 20

Tabela 7: Horizontalna in vertikalna struktura gospodinjstev glede na starost nosilcev, po kvintilnih

razredih (v %) 21

Tabela 8: Opremljenost gospodinjstev z osebnim avtomobilom, po kvintilnih razredih 22 Tabela 9: Ekvivalentni neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev, po kvintilnih razredih 23 Tabela 10: Horizontalna struktura ekvivalentnega denarnega dohodka gospodinjstev, po kvintilnih

razredih (v %) 23

Tabela 11: Izdatki gospodinjstev za konèno potrošnjo 25

Tabela 12: Povpreèna nagnjenost gospodinjstev k trošenju, po kvintilnih razredih 31 Tabela 13: Horizontalna in vertikalna struktura izdatkov gospodinjstev, po kvintilnih razredih (v %) 33 Tabela 14: Horizontalna in vertikalna struktura izdatkov gospodinjstev glede na izobrazbo nosilca (v %) 35 Tabela 15: Horizontalna in vertikalna struktura izdatkov gospodinjstev glede na formalni status nosilca (v %) 37 Tabela 16: Horizontalna in vertikalna struktura izdatkov gospodinjstev glede na starost nosilca (v %) 39 Tabela 17: Horizontalna in vertikalna struktura izdatkov gospodinjstev glede na število delovno aktivnih

èlanov (v %) 41

Tabela 18: Horizontalna in vertikalna struktura izdatkov gospodinjstev glede na tip gospodinjstva (v %) 42 Tabela 19: Primerjava strukture izdatkov za konèno potrošnjo slovenskih gospodinjstev 46 Tabela 20: Struktura izdatkov gospodinjstev za konèno potrošnjo, Slovenija in EU (v %) 47 Tabela 21: Ekvivalentni izdatki gospodinjstev za konèno potrošnjo po kvintilnih razredih, Slovenija in

EU-15 (v PPS) 52

Tabela 22: Izdatki gospodinjstev za konèno potrošnjo glede na število delovno aktivnih, Slovenija in

EU (v PPS) 53

Tabela 23: Izdatki gospodinjstev za konèno potrošnjo glede na starost nosilca, Slovenija in EU (v PPS) 55 Tabela 24: Izdatki gospodinjstev za konèno potrošnjo glede na tip gospodinjstev, Slovenija in EU (v PPS) 56 Tabela 25: Struktura izdatkov za konèno potrošnjo glede na tip gospodinjstev, Slovenija in EU-15 (v %) 56 Tabela 26: Rezultati ocenjenih enaèb izdatkov gospodinjstev za konèno potrošnjo 60

Tabela 27: Struktura gospodinjstev glede na število èlanov (v %) 65

Tabela 28: Struktura gospodinjstev glede na velikost njihove stanovanjske površine (v %) 65 Tabela 29: Struktura prebivalstva, starejšega od 15 let glede na doseženo stopnjo izobrazbe (v %) 66

Tabela 30: Struktura prebivalstva glede na starost (v %) 66

Tabela 31: Struktura prebivalstva, starejšega od 15 let glede na zakonski stan (v %) 66 Tabela 32: Struktura prebivalstva / nosilcev gospodinjstev glede na formalni status (v %) 67

Slika 2: Porazdelitev gospodinjstev glede na njihov letni razpoložljivi neto dohodek (v %) 24 Slika 3: Mnenje gospodinjstev o tem, kako shajajo s svojim meseènim razpoložljivim dohodkom (v %) 25

Slika 4: Struktura izdatkov gospodinjstev za konèno potrošnjo (v %) 26

Slika 5: Porazdelitev denarnih izdatkov gospodinjstev za hrano (v %) 27

Slika 6: Porazdelitev izdatkov za življenjske potrebšèine in dohodka med gospodinjstvi (v %) 32 Slika 7: Deleži v strukturi izdatkov gospodinjstev po namenu porabe (v %) 33 Slika 8: Porazdelitev gospodinjstev in njihovih izdatkov glede na doseženo izobrazbo nosilca (v %) 36 Slika 9: Porazdelitev gospodinjstev in njihovih izdatkov glede na formalni status nosilca (v %) 37 Slika 10: Porazdelitev gospodinjstev in njihovih izdatkov glede na starost nosilca (v %) 40 Slika 11: Porazdelitev gospodinjstev in njihovih izdatkov glede na število delovno aktivnih èlanov (v %) 41 Slika 12: Porazdelitev gospodinjstev in njihovih izdatkov glede na tip gospodinjstva (v %) 43 Slika 13: Povpreèni izdatki za konèno potrošnjo na gospodinjstvo, Slovenija in EU (v PPS) 45 Slika 14: Porazdelitev držav EU glede na potrošnjo gospodinjstev po kupni moèi in deležem njihovih

izdatkov za hrano 48

Slika 15: Razponi deležev izdatkov gospodinjstev za konèno potrošnjo po namenu porabe, EU-25 (v %) 51 Slika 16: Vzorci trošenja gospodinjstev glede na dohodkovni položaj, Slovenija in EU-15 (v %) 53 Slika 17: Vzorci trošenja gospodinjstev glede na število delovno aktivnih èlanov, Slovenija in EU-15 (v %) 54 Slika 18: Vzorci trošenja gospodinjstev glede na starost nosilca, Slovenija in EU-15 (v %) 55 Slika 19: Primerjava strukture izdatkov gospodinjstev, APG in nacionalni raèuni, leto 2000 (v %) 64

cp 02 alkoholne pijaèe in tobak cp 03 obleka in obutev

cp 04 stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo cp 05 pohištvo, gospodinjska oprema in storitve cp 06 zdravje

cp 07 promet cp 08 komunikacije cp 09 rekreacija in kultura cp 10 izobraževanje

cp 11 hoteli, kavarne in restavracije cp 12 raznovrstni proizvodi in storitve

Kratice držav Evropske unije

A Avstrija B Belgija

CZ Èeška

CY Ciper D Nemèija

DK Danska

E Španija EE Estonija GR Grèija

F Francija FIN Finska

HU Madžarska IE Irska IT Italija

L Luksemburg LT Litva LV Latvija

MT Malta

NL Nizozemska PPortugalska PL Poljska

S Švedska

SI Slovenija SK Slovaška UK Velika Britanija

Povzetek

Vzorci trošenja se med razliènimi skupinami gospodinjstev razlikujejo, nanje pa vplivajo dohodek in druge socialno-ekonomske znaèilnosti gospodinjstev. Empiriène

študije med glavne pojasnjevalne spremenljivke ravni ali vzorcev trošenja gospodinjstev uvršèajo njihov dohodek, velikost gospodinjstva, število otrok in delovno aktivnih èlanov ter starost, izobrazbo in formalni status nosilca, to pa so tudi merila, prek katerih je v delovnem zvezku predstavljeno trošenje slovenskih (in tudi evropskih) gospodinjstev.

Rezultati mikroanalize potrjujejo tezo, da se vzorci trošenja med razliènimi skupinami gospodinjstev razlikujejo, še zlasti med najrevnejšimi in najpremožnejšimi. Revnejša gospodinjstva tako svoj dohodek porabijo pretežno za najnujnejše dobrine, kot so hrana in stanovanje, z narašèanjem dohodka pa delež porabe teh dobrin upada, poveèujejo pa se izdatki gospodinjstev za oblaèila, rekreacijo, avtomobile in ostale luksuzne dobrine. Podobno se vzorci trošenja med gospodinjstvi razlikujejo tudi, èe uporabimo druga merila, kot so izobrazba in starost nosilca, tip gospodinjstva ipd.

Potrošniške navade pa se ne razlikujejo le med razliènimi skupinami gospodinjstev, ampak tudi med razliènimi državami EU, kar je pokazala mednarodna primerjava rezultatov APG. Na to vpliva veliko dejavnikov, ki se med državami in znotraj njih samih precej razlikujejo, pristop novih èlanic leta 2004 pa je te razlike naredil le še oèitnejše. Najvidnejše razlike med vzorci trošenja gospodinjstev starih in novih èlanic EU lahko strnem v štiri toèke: (1) gospodinjstva novih èlanic porabijo v povpreèju precej veè za najosnovnejše dobrine, kot sta hrana in stanovanje; (2) gospodinjstva stare petnajsterice porabijo nasprotno relativno veliko veè za bolj luksuzne dobrine, kot so rekreacija in kultura, restavracije in hoteli, nakup vozil, obleka ter pohištvo;

(3) vzorec trošenja slovenskih gospodinjstev je bolj podoben zahodno- kot vzhodnoevropskemu; (4) od obeh skupin primerjanih držav izstopamo po nizkem deležu izdatkov za stanovanje in zdravje.

Veljavnost teoretiènih predpostavk o vplivu dohodka in drugih socialno-demografskih spremenljivk na izdatke gospodinjstev mi je uspelo potrditi tudi s preprostimi ekonometriènimi enaèbami. Vpliv dohodka na raven celotnih izdatkov gospodinjstev je v skladu s teorijo pozitiven, prav tako izdatki (na ekvivalentnega odraslega) po prièakovanjih padajo z narašèanjem števila èlanov gospodinjstev, vendar pa je padec ublažen s prisotnostjo otrok. V skladu s prièakovanji porabijo starejša gospodinjstva v povpreèju manj sredstev za življenjske potrebšèine kot gospodinjstva srednjih let, podobno pa tudi gospodinjstva z neizobraženim nosilcem manj v primerjavi s tistimi s srednje izobraženim nosilcem.

Kljuène besede: gospodinjstva, potrošnja, anketa o porabi gospodinjstev, vzorci trošenja gospodinjstev, ekonometrièno modeliranje, dohodek, izobrazba, starost, formalni status zaposlitve, tip gospodinjstva, mednarodna primerjava, Evropska unija, Slovenija.

Summary

Consumption patterns vary across the different categories of households. They are determined by income and other socio-economic factors. The main explanatory variables of the household consumption levels and patterns used in empirical studies include household income, household size, the number of children and active members in a household, and the education and employment status of the household head. These are also the criteria used in this Working Paper to analyse the consumption of Slovenian (and European) households.

The results of a microanalysis confirm the thesis that consumption patterns vary across different categories of households, notably between the poorest and the richest ones. Poorer households mostly spend their income on basic goods, such as food and accommodation, while higher household incomes correlate with lower proportions of these goods in household spending and higher expenditures on clothing, recreation, cars and other luxury goods. Similar differences in consumption patterns are found among households when other criteria are applied, e.g. education level and age of the household head, type of household, etc.

Results of the international comparison of HBS data show that consumption habits of households do not only differ across different categories of households but also among different EU countries. This is due to a number of factors that vary considerably both nationally and internationally. Moreover, the EU enlargement in 2004 further deepened these disparities. The main differences between household consumption patterns of the old and the new EU member states can be summarised in the following four main traits: (1) households in the new member states generally spend more on basic goods such as food and housing; (2) conversely, households in the fifteen old EU countries spend much more on luxuries such as recreation and culture, restaurants and hotels, purchase of vehicles, and clothing and footwear;

(3) the consumption pattern of Slovenian households is closer to that of Western European than to that of Eastern European countries; (4) Slovenia stands out in comparison with both of the compared groups in terms of its expenditure proportions on housing and health.

The validity of theoretical assumptions about the effect of income and other socio- demographic determinants on household expenditure is also confirmed by simple econometric equations. In accordance with theory, the effect of income on the level of total household expenditure is positive. The expenditure (per adult equivalent) similarly drops in correlation with the rising number of household members, as expected, but the drop is mitigated by the presence of children. In accordance with expectations, older households on average spend less on consumer goods than middle-aged households, as do households with a low-skilled household head compared with households whose head has attained secondary education.

Key words: households, consumption, Household Budget Survey, household consumption patterns, econometric modelling, income, education, age, formal employment status, type of household, international comparison, European Union, Slovenia.

1 Uvod

Predmet delovnega zvezka je analiza vzorcev trošenja gospodinjstev na podlagi podatkov APG, ki je zame izziv tako z vidika potrošnice posameznice, ki se želi uvrstiti in najti med opredeljenimi skupinami gospodinjstev, kakor z vidika makroeko- nomistke, ki spremlja agregatno potrošnjo gospodinjstev.

Obnašanje gospodinjstev je zanimivo na agregatni in na mikroravni. Samo spremljanje

življenjske ravni prebivalstva na makroravni je postalo z razvojem vse bolj pomanjkljivo, zato se je raziskovanje problematike preusmerilo na mikroraven, kjer se izhaja iz življenjske ravni posameznika oziroma gospodinjstva kot osnovne enote, v katero je posameznik vkljuèen. Z mikroraziskavami obnašanja gospodinjstev lahko izvedemo stratifikacijo populacije glede na razlièna merila, za tovrstne raziskovalne namene pa je najustreznejša podatkovna osnova prav APG, saj na ravni gospodinjstev vkljuèuje dovolj razdelane izdatke gospodinjstev za konèno potrošnjo, dohodkovne vire in socialno-ekonomske znaèilnosti èlanov gospodinjstev.

Namen delovnega zvezka je: (1) predstaviti nekatere splošne znaèilnosti slovenskih gospodinjstev, (2) analizirati vzorce trošenja slovenskih gospodinjstev glede na razlièna socialno-ekonomska merila, (3) primerjati njihove vzorce trošenja z vzorci preostalih evropskih gospodinjstev, (4) s pomoèjo preprostih ekonometriènih enaèb ugotoviti vpliv dohodka ter drugih spremenljivk na potrošnjo gospodinjstev in (4) oceniti kakovost informacij APG v Sloveniji.

Delovni zvezek je, razen prvega in zadnjega poglavja, ki sta namenjeni uvodnim oz.

sklepnim mislim, razdeljen na tri temeljna vsebinska poglavja:

• Drugo poglavje prikazuje analizo vzorcev trošenja slovenskih gospodinjstev glede na razna socialno-ekonomska merila in mednarodno primerjavo vzorcev trošenja gospodinjstev v EU.

• Tretje poglavje ponuja preprosto ekonometrièno preverjanje odvisnosti med potrošnjo, dohodkom in drugimi socialno-demografskimi znaèilnostmi gospodinjstev.

• Èetrto poglavje preverja kakovost same APG, in sicer prek primerjave anketnih podatkov z drugimi statistiènimi viri.

Zajetje podatkov v delovnem zvezku temelji na anketi o porabi gospodinjstev in podatkih Eurostatove zbirke podatkov New Cronos, ekonometrièno modeliranje v prispevku pa je zasnovano v programskem paketu E-views. Pri prouèevanju vzorcev trošenja se, ker je domaèe strokovne literature s tega podroèja sorazmerno malo, sklicujem zlasti na èlanke tujih avtorjev.

2 Vzorci trošenja gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji

Drugo poglavje ponuja analizo vzorcev trošenja gospodinjstev glede na razlièna socialno-ekonomska merila in je v osnovi razdeljeno na dve vsebinski podpoglavji.

Prvega tvori analiza obnašanja slovenskih gospodinjstev, drugega pa mednarodna primerjava vzorcev trošenja gospodinjstev v EU. V nadaljevanju je uvodoma predstavljen pregled domaèih študij s podroèja potrošnje slovenskih gospodinjstev in namen ter opis analize. Sledi kratka predstavitev nekaterih splošnih znaèilnosti slovenskih gospodinjstev in njihova razvrstitev v dohodkovne ali kako drugaèe opredeljene razrede, osrednji del poglavja pa je posveèen analizi in medsebojni primerjavi vzorcev trošenja slovenskih gospodinjstev glede na razna socialno- ekonomska merila ter mednarodni primerjavi rezultatov APG.

Pri statistièni analizi, katere rezultati¹ so v toèkah 2.3 do 2.4.6 predstavljeni v tabelarièni, grafièni ali tekstovni obliki, se zavedam, da bi bilo zelo koristno, da bi bile poleg rezultatov predstavljene tudi najpomembnejše statistiène mere zanesljivosti teh (ocena statistiène napake oziroma koeficient variacije). Ker pa bi to zahtevalo ogromno dodatnega prostora, s èimer bi presegla za delovni zvezek dovoljeni okvir, navedeno ne more biti predmet tega prispevka. Edini grobi pokazatelj verodostojnosti oziroma zanesljivosti mojih izraèunov je velikost opazovane skupine gospodinjstev (število ali delež gospodinjstev v posamezni celici tabele).

2.1 Pregled domaèih študij s tega podroèja

V svetovnem merilu obstaja ogromno študij s podroèja potrošnje gospodinjstev tako na mikro- in makroravni, namen tega podpoglavja pa je predstaviti zlasti domaèe

študije, ki temeljijo na prouèevanju vzorcev trošenja slovenskih gospodinjstev. Že kar takoj velja poudariti, da je domaèe strokovne literature s tega podroèja sorazmerno malo, zato sem morala pri prouèevanju vzorcev trošenja uporabiti predvsem èlanke tujih avtorjev². Ker je spremljanje vzorcev trošenja pri nas še relativno dokaj neraziskano podroèje, za Slovenijo dajem kratek pregled tistih študij, katerih namen je bil prouèevanje potrošniškega obnašanja gospodinjstev in onih, katerih osnovni namen je bil drug, a so avtorji pri tem èrpali podatke iz Ankete o porabi gospodinjstev.

Študij, ki so èrpale podatke iz APG, je v Sloveniji kar nekaj³, vendar niso niti približno zasnovane tako, kakor je predmet tega delovnega zvezka. Veèina jih temelji na analizi dohodkovne strukture gospodinjstev in neenakosti med njimi, èe pa so avtorji poleg dohodka že prouèevali trošenje gospodinjstev, pa niso upoštevali naèel

»izdatkov gospodinjstev za konèno potrošnjo« in »neto razpoložljivega dohodka«, kar je predmet te raziskave in kakor ju opredeljuje ESR ter za namene APG priporoèa tudi Eurostat. V nadaljevanju na kratko kronološko povzemam zasnovo omenjenih raziskav, njihove rezultate pa bom, èe bo to mogoèe, primerjala s svojimi v sklopu naslednjih tematskih podpoglavij.

1 Ker gre za rezultate na osnovi ankete in ne celotne populacije, so vsa števila dejansko ocene.

2 Kot podlaga za predstavitev študij vzorcev trošenja gospodinjstev mi je tako služila predvsem naslednja strokovna literatura: Fareed, Riggs (1982), Hong, Kim (2000), Koelln et al (1995), Lee (2001), Lee, Huh (2004), Lino (2002), Paulin (1995), Puente (2005), Walden (2002) in Weagley (2004). Rezultate in dognanja omenjenih študij povzemam v sklopu tematskih podpoglavij 2.4.2 do 2.4.6.

3 Najveè prispevkov na podlagi podatkov APG sta v zadnjih desetih letih objavila Stanovnik in Stropnikova, ki se med drugim raziskovalno ukvarjata z revšèino, dohodkovno neenakostjo in porazdelitvijo dohodkov.

Domaèe stro- kovne litera- ture s podroèja vzorcev trošenja gospodinjstev je sorazmerno malo…

... kar nekaj pa

je študij, ki so

podatke èrpale

iz APG…

Ambrožiè Poèkar in Poèkar (1988) sta med prvimi⁴ primerjala merjenje življenjske ravni v Sloveniji in v takratnih državah èlanicah Evropske skupnosti⁵ oziroma prouèevala možnosti primerjalne analize porabe v gospodinjstvih (na koncu sedemde- setih oziroma na zaèetku osemdesetih let prejšnjega stoletja). Kot izhodišèe za prouèevanje jima je služila metodologija standardizirane raziskave o družinskih proraèunih Eurostata, ki je po svoji vsestranskosti in celovitosti presegala metodolo- gijo takratnih slovenskih APG in obenem ponudila veèje možnosti za raziskave tega podroèja. Osnovni cilj njune študije je bil ugotoviti, koliko se postopki takratnih raziskav omenjenega podroèja pri nas razlikujejo od postopkov takih raziskav v Evropski skupnosti in v koliko so možne primerjave⁶ med njihovimi rezultati (Ambrožiè Poèkar in Poèkar, 1988, str. 1–3).

Stanovnik (1993) je na podlagi podatkov APG za leta 1978, 1983 in 1988 analiziral socialno-ekonomski položaj slovenskih gospodinjstev, predvsem v luèi dohodkovnega⁷ položaja in dohodkovne ogroženosti posameznih tipov gospodinjstev, ugotavljal pa je tudi, kateri tipi gospodinjstev ležijo pod mejo revšèine in za koliko bi se morali povišati dohodki gospodinjstev danega tipa, da bi le-ta dosegla mejo revšèine.

Leta 2000 je Stanovnik skupaj s Cirmanovo objavil preliminarne rezultate analize socialno-ekonomske in dohodkovne strukture prebivalstva v obdobju 1983–1998, leto kasneje pa sta raziskavo nadgradila s popolnejšimi podatki zadnje triletne APG 1998⁸. Obe analizi sta posveèeni predvsem ugotavljanju trendnih sprememb v gibanju in strukturi dohodka gospodinjstev, dohodkovni razpršenosti in neenakosti, spremembam v porazdelitvi ter odvisnosti doseženega dohodka prebivalstva od njihove izobrazbe in starosti, pri èemer kot merilo razvršèanja gospodinjstev v razrede nastopa po standardni OECD lestvici opredeljen ekvivalentni dohodek⁹ gospodinjstev (Cirman, Stanovnik, 2001 str. 14–15).

Da bi ovrednotila kakovost anketnih podatkov sta nekaj primerjav podatkov iz APG z drugimi statistiènimi viri v posebni raziskavi opravila Rodica in Stanovnik (2001).

Anketno strukturo dohodka gospodinjstev sta primerjala s strukturo dohodka zavezancev za dohodnino, demografsko primerjavo starostne strukture èlanov gospodinjstev kot jo kaže APG, pa sta primerjala s starostno strukturo, dobljeno iz registra prebivalstva. Slednja primerjava je pokazala odlièno ujemanje, medtem ko je primerjava dohodkovnih virov (ob prilagoditvi obeh virov podatkov) prav tako pokazala podobno dinamiko glede števila prejemnikov posameznih dohodkovnih virov, dokaj skladna pa je bila tudi struktura in dinamika neto dohodka (ibid., str.

31–38).

Tudi sama (Tršeliè, 2001) sem se na podlagi APG enkrat že lotila analize obnašanja gospodinjstev v Sloveniji, in sicer za obdobje 1997–2000. Študija je zajemala tako

4 Še pred tem se je teme trošenja gospodinjstev na mikroravni pri nas lotil Šumi Janez (1980), ki je v svoji raziskavi potrošnike razvrstil v potrošniške kategorije in slednje za Slovenijo tudi detajlno prikazal.

5 Veliki Britaniji, ZR Nemèiji, Franciji, Italiji, Belgiji, na Nizozemskem, Irskem, Danskem, v Grèiji in Španiji.

6 Primerjava obeh metodologij je pokazala, da so bile v tistem èasu najbolj zapletene primerjave s podroèja stanovanjske problematike, veèje možnosti so obstajale pri primerjavi strukture porabe v gospodinjstvih (slabše na podroèju storitev) in demografskih statistik,

še najlažje pa se je med državami primerjalo fizièni obseg porabe doloèenih dobrin in razpoložljivost trajnih potrošnih dobrin. Avtorja sta zakljuèila, da bi bila prizadevanja za poveèanje primerljivosti podatkov o porabi gospodinjstev v Sloveniji s stanjem v takratni Evropski skupnosti povezana z mnogimi težavami, doloèene splošnejše primerjave pa so bile po njunem mogoèe že na podlagi obstojeèih podatkov.

7 Pod pojmom dohodka je zajel le razpoložljiva denarna sredstva, ne pa tudi vrednosti lastne proizvodnje in bonitet.

8 Vkljuèevala je APG za leta 1997, 1998 in 1999.

9 Kot dohodek je opredeljen razpoložljivi denarni dohodek tj. dohodek po plaèani dohodnini in socialnih prispevkih, ki ne vkljuèuje vrednosti lastne proizvodnje gospodinjstev in prejetih prejemkov v naravi.

… veèina jih

temelji na

analizi

socialno-

ekonomske in

dohodkovne

strukture

gospodinjstev

predstavitev grobih rezultatov veèletnih APG kot poglobljeno analizo individualnih podatkov gospodinjstev za obdobje 1998–2000. Uvodoma sem po merilu dohodka opredelila nekatere splošne znaèilnosti gospodinjstev in njihovo opremljenost s trajnimi dobrinami, veèina prispevka pa je bila posveèena podrobni analizi strukture razpoložlji- vih sredstev in predvsem izdatkov gospodinjstev¹⁰, in sicer po kvartilnih razredih in nekaterih drugih socialno-ekonomskih znaèilnostih. Dobljene rezultate pa sem primerjala še na mednarodni ravni, in sicer z rezultati takratnih èlanic in kandidatk za èlanstvo v EU.

Stanovnik in Stropnikova (2002) sta v okviru projekta Mednarodne organizacije dela sodelovala v raziskavi revšèine in socialne izkljuèenosti v tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope. Njuna študija temelji na statistièni analizi podatkov APG in primerja stanje revšèine in dohodkovne neenakosti (ter ocenjuje vpliv sprememb na podroèju socialnih prejemkov nanju) v poznih devetdesetih letih (1997–

1999) s stanjem v prvi polovici prejšnjega desetletja (1993). Analizirala sta tudi sestavo slovenskih gospodinjstev, in sicer socialno-ekonomski položaj njihovih èlanov ter strukturo in pomen dohodkovnih virov.

Stropnikova je istega leta na podlagi podatkov zbirne APG 1998 prouèevala socialni in materialni položaj gospodinjstev spodnjega srednjega razreda in rezultate primerjala s položajem povpreènega slovenskega gospodinjstva. Uvodoma je predstavila sestavo gospodinjstev in nekatere socialno-ekonomske znaèilnosti njihovih nosilcev, temu pa je sledila analiza materialnega položaja gospodinjstev, ki je zajemala tako dohod- kovno¹¹ kot izdatkovno¹² plat. Predmet analize je bila tudi subjektivno ocenjena stopnja revšèine in stanovanjske znaèilnosti gospodinjstev vkljuèno z opremljenostjo s trajnimi potrošnimi dobrinami, kar je skupaj v grobem odražalo socialno-ekonomski položaj srednjega spodnjega razreda in kakovost življenja teh gospodinjstev. Avtorica je v raziskavi obravnavala tudi socialno stratifikacijo slovenske družbe po letu 1983, raziskovalno poroèilo pa je zakljuèila s predlogi ukrepov za izboljšanje položaja spodnjega srednjega razreda (Stropnik, 2002, str. 1–2).

Kuzmin (2002) se je s pomoèjo podatkov APG lotil ugotavljanja sprememb v strukturi osebne potrošnje gospodinjstev v letih 1995–2000 in ocenjevanja multiplikativnih uèinkov (s pomoèjo input-output analize za leto 1997), ki jih generirajo te spremembe z vidika poveèevanja oziroma zmanjševanja proizvodnje. Iskal je tudi vzroke za razkorak med anketnimi razpoložljivimi¹³ in porabljenimi sredstvi od vkljuèno leta 1997 dalje, kot prvi pa je javno opozoril še na en metodološki problem slovenske APG oziroma na nekonsistentnost med podatki APG in nacionalnih raèunov pri nas – na pripisane najemnine. Podobno kot Stanovnik (1993) je avtor podatke APG, kjer je bilo to možno, preverjal s podatki uradnih statistiènih registrov.

2.2 Izhodišèe analize obnašanja slovenskih gospodinjstev

Poudarek te toèke je na predstavitvi namena in cilja prouèevanja vzorcev trošenja gospodinjstev ter na opisu podatkov in metod dela ter od tod izhajajoèih omejitev same analize. Prouèevanja slovenskih gospodinjstev sem se lotila prek štirih

10 Takrat tako kot drugi avtorji nisem v celoti upoštevala Eurostatovega naèela izdatkov gospodinjstev za konèno potrošnjo in razpoložljivega dohodka.

11 Velja opomba 9.

12 Upoštevani le denarni izdatki za potrošnjo, brez vrednosti lastne proizvodnje in bonitet.

13 Za razliko od drugih avtorjev je med razpoložljiva sredstva vkljuèil tudi vrednost lastne proizvodnje gospodinjstev in bonitete (ibid., str. 6)

vsebinskih sklopov, in sicer (1) uvodnega pregleda nekaterih splošnih znaèilnosti slovenskih gospodinjstev in (2) njihove opremljenosti s trajnimi dobrinami, najveèji del študije pa je posveèen (3) analizi ravni in strukture potrošnje gospodinjstev po kvintilnih razredih ter (4) primerjavi vzorcev trošenja gospodinjstev glede na njihove socialno-ekonomske znaèilnosti.

Moj osnovni namen je prouèiti vzorce trošenja rezidenènih¹⁴ gospodinjstev v danem èasovnem trenutku in ugotoviti vpliv dohodka in drugih spremenljivk nanje. Moj prvotni namen je bil ugotoviti tudi morebitne spremembe v trošenju slovenskih gospodinjstev v èasu (1993–2000), vendar pa se zaradi tehniènih težav pri pridobivanju podatkov APG 1993 te analize žal nisem mogla lotiti, mi pa ostaja izziv za moje prihodnje delo. Cilj poglavja je tako le predstaviti trošenje¹⁵ gospodinjstev glede na razlièna socialno-ekonomska merila, ter obenem dokazati, da se vzorci trošenja med razliènimi skupinami gospodinjstev razlikujejo, potrditev tez in vzroke za to pa bom poiskala v primerljivih študijah tujih avtorjev.

Analiza vzorcev trošenja gospodinjstev po kvintilnih razredih in nekaterih socialno- ekonomskih znaèilnostih se nanaša na leto 2000¹⁶, temelji pa na podatkih triletne APG za obdobje 1999–2001. Vzorci APG treh zaporednih let so združeni, podatki pa preraèunani na srednje leto (2000), ki je uporabljeno kot referenèno leto. V anketo je bilo v omenjenih treh letih skupaj vkljuèenih 3.806 gospodinjstev, vse denarne vrednosti pa so zaradi možnosti primerjave triletnih podatkov preraèunane na sredino leta 2000.

Analiza temelji na povpreènih vrednostih vseh v anketo vkljuèenih gospodinjstev oziroma na povpreènih vrednostih posameznih skupin gospodinjstev, ki so oblikovane glede na njihov dohodek ali druge socialno-ekonomske znaèilnosti¹⁷. Ker ima APG kompleksen vzorèni naèrt morajo vse analize sloneti na uteženih podatkih. Pri raèunanju povpreèja vrednostnih spremenljivk se uporablja uteži po naslednji formuli:

∑

∑

=

= j

i i j

i i i

w y w

1 1

kjer je w_i utež gospodinjstva, y_i vrednost spremenljivke, j pa število gospodinjstev v skupini za katero raèunamo povpreèje.

Gospodinjstva sem v dohodkovne (kvintilne) razrede razporedila glede na njihov neuteženi ekvivalentni razpoložljivi dohodek, in sicer po referenèni¹⁸ osebi gospodinj- stva. Pri tem ena enota v vzorcu ne predstavlja enega gospodinjstva ampak uteženo vrednost gospodinjstva¹⁹. Povpreène vrednosti po razredih so izraèunane tako, da

14 APG se izvaja po nacionalnem konceptu, kar pomeni, da vkljuèuje nakupe rezidenènih gospodinjstev na domaèem in tujem trgu.

15 Izdatki gospodinjstev bodo prikazani le na ravni 12 glavnih skupin po namenu porabe: 01-Hrana in brezalkoholne pijaèe, 02- Alkoholne pijaèe in tobak, 03-Obleka in obutev, 04-Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo, 05-Pohištvo, gospodinjska oprema in storitve, 06-Zdravje, 07- Promet, 08-Komunikacije, 09-Rekreacija in kultura, 10-Izobraževanje, 11-Hoteli, kavarne in restavracije, 12-Raznovrstni proizvodi in storitve.

16 Rezultate bom kljub temu interpretirala v sedanjiku.

17 Izobrazbo, formalni status, starost nosilca in tip gospodinjstva.

18 To je oseba, ki je prejemala najvišji dohodek v gospodinjstvu, kljub temu, da v anketi mogoèe ni bila opredeljena kot nosilec gospodinjstva.

19 Znotraj razreda ali skupine tako ne štejemo enot, ampak seštevamo uteži; èe pripada npr. gospodinjstvu utež=0,876 to pomeni, da to gospodinjstvo predstavlja 0,876 gospodinjstev v vzorcu.

Razporeditev gospodinjstev v razrede glede na njihov

dohodek…

je število s katerim se deli spremenljivko enako uteženemu številu gospodinjstev v tem razredu oziroma skupini.

Vsi izdatki gospodinjstev in njihov razpoložljiv dohodek so preraèunani na gospodinj- stvo in na ekvivalentnega odraslega èlana. Pri raèunanju ekvivalentnih izdatkov in razpoložljivega dohodka gospodinjstva sem uporabila modificirano OECD lestvico, po kateri se prvemu odraslemu èlanu gospodinjstva pripiše vrednost 1, vsakemu naslednjemu 0,5, otrokom mlajšim od 14 let pa 0,3. Zanjo sem se odloèila iz dveh razlogov: (1) ker je danes obièajno v uporabi v razvitih državah in (2) ker jo uporabljata tako SURS kot Eurostat.

Izraz kvintilni razred pomeni 20 % vseh gospodinjstev, pri èemer so gospodinjstva v razrede razvršèena glede na njihov ekvivalentno razpoložljiv dohodek. Prvi kvintilni razred tako vsebuje 20 % gospodinjstev, in sicer tistih, ki imajo najmanjši ekvivalentni razpoložljivi dohodek, peti kvintilni razred pa zajema 20 % gospodinjstev, ki imajo najvišji ekvivalentni razpoložljivi dohodek.

Glede na tip so gospodinjstva razporejena (tako kot priporoèa Eurostat) v 6 veèjih skupin, in sicer na: (1) samska in (2) enostarševska gospodinjstva ter gospodinjstva (3) dveh odraslih oseb, (4) dveh odraslih oseb z otroki, (5) treh (ali veè) odraslih in (6) treh (ali veè) odraslih z otroki. Razmejitev med odraslo osebo in otrokom sem opredelila s starostjo 13 let²⁰.

Glede na starost nosilca sem gospodinjstva (tako kot Eurostat) razporedila v 4 skupine: (1) gospodinjstva z nosilcem starim do 30 let, (2) gospodinjstva z nosilcem starim med 30 in 44 let, (3) gospodinjstva z nosilcem starim med 45 in 59 let in (4) tista z nosilcem starejšim od 60 let.

20 To starost sem vzela kot referenèno, ker je uporabljena tudi pri modificirani OECD ekvivalentni lestvici.

… tip

gospodinjstva…

… starost nosilca…

: 1 a l e b a

T Razvrstitevkategorjilastneproizvodnjeindohodkavnaravimedpotrošneizdatke v

e t s j n i d o p s o g

v e t s j n i d o p s o g v o k t a d z i h i n r a n e d e n e ji r o g e t a

K COICOPskupineizdatkovgospodinjstevza o

j n š o r t o p o n č n o k

a j n d o v z i o r p a n t s a L

a n a r

H Hrana(01.1)

a č a ji

P Alkoholnepjiačeintobak(02) o

v ir o

G Elektirka,pilnindrugogoirvo(04.5)

i v a r a n v k e d o h o D

e t e t i n o b a m o r i z o

a k ir t k e l

E Elektirka,pilnindrugogoirvo(04.5) a

d o v a n d a l

H Drugestortivevzvezisstanovanjem(04.4) n

il p i k s jl e m e

Z Elektirka,pilnindrugogoirvo(04.5) n

o f e l e

T Komunikacjie(08)

n o f e l e t i n li b o

M Komunikacjie(08)

a n i n č o r a n V T

R Kutlurnestortive(09.42) V

T a k s l e b a

K Kutlurnestortive(09.42) a

li z o v a ji c a r t s i g e

R Delovanjeosebneprometneopreme(07.2) e

j n a v o r a v a z o k s li b o m o t v a o n t a d o

D Zavarovanjepovezanosprometom(12.44) o

n a r h e r p a z v o n o b t s o n d e r

V Prehrana(11.1)

o v t s j n i d o p s o g - v o k o r b o h i n č a l p z e r b t s o n d e r

V Prehrana(11.1)

r i

V :ZbirnaAPG2000,SURSinHBSintheEU,MethodologyandRecommendaitons…,2003,Prlioga.

V nadaljevanju predstavljena mikroanaliza obnašanja gospodinjstev, za razliko od drugih slovenskih raziskav, ki so doslej obravnavale to tematiko, kolikor je le možno, upošteva koncept izdatkov gospodinjstev za konèno potrošnjo in koncept neto razpoložljivega dohodka. Z drugimi besedami to pomeni, da je tako med izdatke kot dohodek gospodinjstev poleg denarnega dela (izdatkov oziroma dohodka) vkljuèen tudi nedenarni del izdatkov gospodinjstev, kamor spadajo dohodek v naravi, vrednost lastne proizvodnje in pripisana najemnina. Vse tri kategorije nedenarnih izdatkov je treba upoštevati pri dohodku in izdatkih gospodinjstvih, pri nas pa to ni v celoti mogoèe, saj SURS z APG sicer spremlja pripisane najemnine gospodinjstev, vendar jih ne objavlja. Žal tako ta postavka v študiji ni upoštevana, kar je velika omejitev prièujoèe analize²¹ (kot je v svoji raziskavi ugotovil tudi že Kuzmin (2002)), ostali dve nedenarni kategoriji pa sta (med izdatke sta razvršèeni v skladu s COICOP klasifikacijo kot je prikazano v tabeli 1).

2.3 Splošne znaèilnosti slovenskih gospodinjstev

V tem podpoglavju so prikazane nekatere splošne znaèilnosti slovenskih gospodinj- stev, in sicer z veè razliènih vidikov, kot so velikost in tip gospodinjstev, dosežena izobrazba, formalni status in starost nosilca ter stanovanjske znaèilnosti in opremlje- nost s trajnimi dobrinami. Na koncu toèke sta še zgošèen vpogled v dohodkovni položaj gospodinjstev in subjektivna ocena revšèine, saj potem v jedru analize ne bo veè priložnosti govoriti toliko o dohodku gospodinjstev, temveè le še o njihovi potrošnji.

2.3.1 Sestava gospodinjstev glede na razlièna merila

Povpreèno slovensko gospodinjstvo po podatkih zbirne APG 2000 živi v 82,7 m² velikem stanovanju. 83,7 % gospodinjstev je lastnikov stanovanja, 7,3 % najemnikov, 9,0 % gospodinjstev pa živi pri starših ali sorodnikih, gospodinjstvo šteje natanko 3 èlane (od tega 0,4 otrok mlajših od 14 let) in ima v povpreèju 1,2 avtomobila.

Pregled po kvintilnih razredih kaže, da gospodinjstva prvega kvintilnega razreda

štejejo najmanj èlanov in imajo v povpreèju tudi najmanj otrok in delovno aktivnih, najveè pa èlanov starejših od 64 let. To je prièakovano, saj so to pretežno²² gospodinj- stva, katerih nosilci so upokojenci (tudi vdovci) ali ki prejemajo tako nizke dohodke (so celo brezposelni, študentje ali nezmožni za delo), da si težko ustvarijo pogoje za družinsko življenje. Po prièakovanjih živijo v najmanjših stanovanjih in imajo najmanj osebnih avtomobilov. Nasprotno sliko sreèamo pri gospodinjstvih najvišjega kvintilnega razreda (glej tabeli 2 in 8).

Glede na velikost sem gospodinjstva razporedila v sedem razredov (tabela 3) in izkazalo se je, da je najveè gospodinjstev štirièlanskih (dobra èetrtina, v njih pa živi kar 33,6 % vse populacije), tem pa sledijo dvo- in trièlanska. Veèjih gospodinjstev (s petimi in veè èlani) je skupaj le 12,0 %, v njih pa prebiva 22,0 % celotne popu- lacije²³.

21 Pripisane najemnine niso zanemarljive, saj predstavljajo na makroravni veè kot 10 % celotnih izdatkov gospodinjstev na domaèem trgu, pri mikroanalizah pa njihovo neupoštevanje na ravni posameznih gospodinjstev povzroèi izkrivljeno dojemanje njihove dejanske življenjske ravni. S tem sta okrnjeni raven in struktura trošenja gospodinjstev, ki živijo v lastnih stanovanjih (v Sloveniji je takšnih velika veèina), zlasti v primerjavi z gospodinjstvi, ki živijo v najetih stanovanjih (življenjski standard, merjen bodisi z izdatki ali dohodkom je na ta naèin v primeru gospodinjstev, ki živijo v lastnih stanovanjih, podcenjen).

22 Takšnih gospodinjstev znotraj prvega kvintilnega razreda je 69,9 %.

23 Dobljeni rezultati se odlièno ujemajo s popisnimi podatki za leto 2002, glej podpoglavje 4.2.

Analiza upošteva, kolikor je le možno, koncept izdatkov

gospodinjstev za konèno

potrošnjo in koncept neto razpoložljivega dohodka

Nasprotja med

najrevnejšimi in

najpremožnejšimi

gospodinjstvi

Glede na število delovno aktivnih èlanov v Sloveniji prevladujejo gospodinjstva z dvema aktivnima èlanoma (teh je 37,1 %), z 29,7-odstotnim deležem jim sledijo gospodinjstva brez aktivnih èlanov in tista z enim (24,2 %), najmanj pa je takšnih, kjer so trije ali veè (8,9 %).

V Sloveniji je v obdobju 1999–2001 po podatkih APG 16,6 % samskih in 0,9 % enostarševskih gospodinjstev (tabela 4). Takšnih, kjer živita skupaj dve odrasli osebi brez otrok²⁴ je 23,5 %, preostalih 59 % pa je veèjih gospodinjstev. Gospodinjstev z otroki je skupaj 28,6 %, kar nas v evropskem prostoru uvršèa na samo dno lestvice, saj imata nižji odstotek le še Nemèija in Danska. Na tem mestu pa moram takoj opozoriti, da ne vem, kakšno starostno mejo med otrokom in odraslo osebo so uporabili v drugih EU državah. Eurostat je namreè na podlagi slovenske APG 1999 objavil podatek, da je pri nas gospodinjstev z otroki 46,3 %. To je precej veè kot sem sama izraèunala, kar najverjetneje pomeni, da je bila v tem primeru uporabljena drugaèna starostna razmejitev med otrokom in odraslim (najverjetneje 18 let, saj je ta podatek precej podoben tistemu, ki sem ga v raziskavi za leto 1999 dobila sama (41,0 %), ko sem za otroke uporabila starostno mejo do 18 let (veè glej Tršeliè, 2001)).

: 3 a l e b a

T Strukturagospodinjstevgledenaveilkost(v%)

a v t s j n i d o p s o g t s o k il e

V Deležgospodinjstev(v%) Deležvsehčlanov(v%)

1 16,6 5,6

2 24,2 16,2

3 21,9 22,0

4 25,1 33,6

5 8,0 13,4

6 2,9 5,9

+

7 1,1 2,7

r i

V :APG1999–2001,lastniizračun.i

: 2 a l e b a

T Splošneznačlinostislovenskihgospodinjstev,pokvintlinihrazredih

1 2 3 4 5 Povprečje

a v t s j n i d o p s o g t s o k il e

V 2,4 3,1 3,2 3,2 3,0 3,0

)

% v ( t e l 3 1 o d i k o r t o z v e t s j n i d o p s o g ž e l e

D 18,1 34,8 33,7 29,4 27,4 28,7

t e l 3 1 o d k o r t o o li v e t

Š 0,3 0,5 0,5 0,4 0,4 0,4

h i n v it k a o n v o l e d o li v e t

Š 0,5 1,2 1,4 1,6 1,7 1,3

t e l 4 6 d o h i š j e r a t s o li v e t

Š 0,6 0,4 0,4 0,4 0,3 0,4

m v ( a j n a v o n a t s a n i š r v o

P ²) 67,2 77,2 83,8 87,6 97,6 82,7

)

% v ( a r u t k u r t s , e jr e m z a r o k s j n a v o n a t S

k i n t s a

L 78,9 82,4 85,4 86,1 85,8 83,7

h i k i n d o r o s , h i š r a t s ir p i v i

Ž 10,1 10,0 7,2 7,9 9,5 9,0

k i n m e j a

N 11,0 7,6 7,4 6,0 4,7 7,3

: v a g e t d o

u j n a v o n a t s m e n ti f o r p

- 0,7 0,9 1,7 1,0 0,7 1,0

m e n e b ž u l s

- 0,5 1,1 1,3 1,2 1,4 1,1

m e n ti f o r p e n

- 8,3 4,9 3,8 3,6 2,6 4,6

m e n l a i c o s

- 1,5 0,7 0,6 0,1 0,0 0,6

r i

V :APG1999–2001,lastniizračun.i

Gospodinjstva v

Sloveniji glede

na tip…