Priloga Zdravo poletje
November 2012
Leto 7 Številka 10
77.000
izvodov
Iz vsebine: Sladkorna bolezen, veliko lahko storimo sami Bolečine v
križu Ne dovolimo, da nas brazgotina zaznamuje Z barvnimi trakovi nad bolečino Revma - stara bolezen, nove možnosti zdravljenja
88.000
izvodov
Priloga: Obolenja sklepov
3
November 2012
Kolofon
Letnik 7, številka 10, november 2012 Število izvodov: 88.000
Izdajatelj: Freising d.o.o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, www.freising.si Direktor: Franci Bogataj, bogataj@freising.si Glavna in odgovorna urednica:
Barbara Marolt Žužek, dr. med.
capitan@siol.net
Lektoriranje: Danijela Cigale Lektoriranje oglasnih sporočil je v domeni oglaševalcev.
Oglasno trženje:
Anica Angeles Kovačič
abczdravja@freising.si, 04/51 55 884 Žiga Jeraša
utrip@freising.si, 04/51 55 883 Digitalni prelom: Mateja Štruc Fotografije (če ni drugače označeno):
Shutterstock
Telefon uredništva: 04/51 55 880 Faks uredništva: 04/51 55 888 E-naslov: info@freising.si Spletni naslov: www.abczdravja.si
Vzgojnoizobraževalna revija ABC zdravja izha- ja mesečno. Na leto izide enajst številk. Revijo lahko dobite v čakalnicah zdravstvenih ustanov.
Letna naročnina na revijo ABC zdravja znaša 16,90 EUR. Za naročila pokličite: 080 12 80. Lah- ko pa izpolnite naročilnico tudi na spletni strani www.abczdravja.si
Opozorilo, ki velja za članke o zdravilih, ki se izdajajo le na zdravniški recept:
»Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedi- lo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko preso- ja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.«
Uredništvo ne odgovarja za vsebine, ki so nave- dene v oglasnih sporočilih. V reviji so podana mnenja avtorjev, uredništvo za pravilnost njiho- vih mnenj ne odgovarja.
Beseda urednice
Vsebina revije Naslovnica: Shutterstock
5 Veliko lahko storimo sami
8 Bolečina v križu
10 Kako lahko pomagam pri težkem dihanju
13 Terapevtska obravnava brazgotin
16 Razpokane ustnice
19 Laser za zdravje in lepoto
24 Z barvnimi trakovi nad bolečine
26 Ah ne! Že spet ta prehlad!
29 Kaj vse pomaga?
33 Redna telesna vadba pomaga!
36 Zelišča, ki blažijo vnetja in obrabo sklepov
38 Stara bolezen, nove možnosti zdravljenja
42 Sladkor – da ali ne?
45 Vegetarijanec in športnik?
48 Ste odprti navzven ali navznoter?
50 Številni pozitivni učinki uporabe savn
52 Kako zdravimo kožo?
55 Moj dojenček ima krče
56 Pravilna osvetlitev za dobro počutje
58 Ko je potlačena duša
60 Zelene strani in koristni naslovi
62 Zanimivosti
Tiskano revijo
lahko prejemate celo leto za samo 16,90 €!
Pokličite: 080 12 80
Drage bralke in bralci!Ste vedeli, da lahko tudi s sladkorno boleznijo pretečete maraton? Ste začudeni?
Rafael ga lahko in ob tem še uživa. Preberite njegovo zgodbo. Omejitve si postavljamo sami. Vse je pravzaprav mogoče, če si tisto res želimo, čutimo in smo se pripravljeni za to tudi malce potruditi. Preženite omejitve in uživajte v premagovanju sebe, pa tudi meja, ki nam jih postavljajo drugi.
Priloga Zdravo poletje
Oktober 2012 Leto 7 Številka 9
77.000 izvodov
Iz vsebine: Osteoporoza – začne se neopazno Preprečimo možgansko kap Uprimo se prehladu Zakaj je toliko razvez? Kdaj s športom pretiravamo Ekološka čistila
93.000 izvodov
Priloga: Učinkovito nad prehlad Priloga Zdravo poletje
November 2012 Leto 7 Številka 10
77.000 izvodov Iz vsebine: Sladkorna bolezen, veliko lahko storimo sami Bolečine v križu Ne dovolimo, da nas brazgotina zaznamuje Z barvnimi trakovi nad bolečino Revma - stara bolezen, nove možnosti zdravljenja
88.000 izvodov Priloga: Obolenja sklepov
Darilo za nove naročnike! Več info. na strani 39.
5
November 2012
Avtor:
Saša Vrbančič
govorijo v prid zdravemu načinu življenja, kamor sodijo uravnotežena zdrava hrana, gibanje in ‘urejena’ glava. Zato se je pogled na kronične bolnike s kronično nenalezljivo boleznijo popolnoma spremenil. Bolezen je postala del sodobnega načina življenja.
Tudi kronični bolniki želijo živeti popol- noma ‘normalno’ življenje, seveda v okviru danih možnosti. Pomembno je zavedanje, da lahko s spremenjenim načinom življe- nja pomembno vplivajo na razvoj in potek bolezni. Ena takšnih bolezni, ki močno obre- Napredek na področju medicine je prine-
sel veliko novih spoznanj, ki bi jim še pred dvema desetletjema odkimavali z glavo.
Tukaj mislimo predvsem bolnike z različ- nimi kroničnimi boleznimi, ki naj bi sodili v domače okolje, imeli posebno nego, večino časa mirovali, ne opravljali več svo- jega dela, se izogibali telesnim naporom in lajšali težave z zdravili.
Danes je temu drugače. Sodobna medi- cina, v kateri mrgoli raziskav na različnih področjih, je močno podprta z dokazi, ki
Telesna vadba in sladkorna bolezen sta prijatelja
Veliko lahko storimo sami
menjuje današnje človeštvo, je sladkorna bolezen. V Sloveniji imamo kar 140.000 sladkornih bolnikov.
Sladkorna bolezen ali diabetes mellitius je stanje, ko telo ne more predelati ogljikovih hidratov in maščob iz hrane zaradi pomanj- kanja ali pomanjkljivega delovanja hormona, ki ga imenujemo inzulin. Rezultat je pove- čana koncentracija krvnega sladkorja (glu- koze) v krvi.
6 November 2012
»Poleg zdrave prehrane in redne kontrole bolezni pri diabetologu je nujna tudi redna telesna vadba. Ta namreč pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi in s tem upočasni nastajanje zapletov sladkorne bolezni.«
Kdaj je preveč?
Koncentracija glukoze v krvi zdravega človeka je zjutraj na tešče 3,8–6,0 mmol/l. Dve uri po hrani ali pijači, bogati z ogljikovimi hidrati, je običajno 6,7–7,8 mmol/l. Kadar gre za vre- dnost več kot 7,0 mmol/l na tešče, govorimo o možni sladkorni bolezni.
Več tipov sladkorne bolezni Poznamo več tipov sladkorne bolezni, naj- bolj znana sta tip 1 in tip 2. Tip 1 nastane večinoma zaradi uničenja celic beta v tre- bušni slinavki. Največkrat je bolezen pov- zročena avtoimunsko.
Znaki so: suha usta, žeja, izločanje nenor- malne količine urina, hujšanje, povečan ape- tit, utrujenost, motnje vida. Zdravljenje z inzu- linom je nujno.
Pri sladkorni bolezni tipa 2 potekata nasta- nek in razvoj bolezni na treh ravneh, bolniki pa so lahko mnogo let brez težav in potrebujejo zdravljenje z inzulinom šele po več letih ali celo desetletjih trajanja bolezni. Motnje v presnovi ogljikovih hidratov se lahko pojavijo pri števil- nih boleznih in stanjih (jemanje nekaterih zdra- vil, kot so tiazidni diuretiki, steroidi, nikotinska kislina, nekatera imunosupresivna zdravila, litij).
Telesna vadba je nujno potrebna Poleg zdrave prehrane in redne kontrole bolezni pri diabetologu je nujna tudi redna telesna vadba. Ta namreč pomaga uravna- vati raven sladkorja v krvi in s tem upoča- sni nastajanje zapletov sladkorne bolezni, ki negativno vpliva na skoraj vse telesne organe.
Tudi tu je priporočljiva vzdržljivostna vadba; vadba z utežmi je odsvetovana, pred- vsem pri osebah, ki že imajo okvaro mrežnice v očeh (retinopatija) zaradi hitrih sprememb krvnega tlaka. Telesna vadba ima inzulinu podoben učinek, razen tega poveča obču- tljivost celic na inzulin, zmanjša koncentra- cijo glukoze v krvi in poveča presnovo. Uči- nek pa je zelo kratkotrajen, razen v primeru, ko se odločimo za to, da bo vadba redna in pogosta. Z vadbo se poveča tudi poraba ener- gije, zniža se raven lipidov v krvi, zniža se krvni tlak, tako da je možnost razvoja sekun- darnih zapletov sladkorne bolezni manjša.
Priporočamo
Priporočena je aerobna vadba. Izbirajte aktiv- nosti, ki zajemajo večje število mišičnih skupin.
Primerni športi, med katerimi lahko izbirate, so:
hoja, koristna je predvsem hitra. Če želite moč- neje pospešiti utrip, pa vseeno vztrajati pri hoji, izberite nordijsko hojo – hojo s palicami.
Odlični aerobni vadbi sta tudi kolesarjenje in plavanje. Oboje je še posebej ustrezno za vse, ki imate težave s prekomerno telesno težo in ne smete pretirano obremenjevati sklepov spodnjih okončin. Vsi, ki nimate težav s težo ali pa je ta le minimalno povečana in si želite večjih telesnih izzivov, lahko izberete tek. Ta naj bo na začetku počasen, izmenjuje naj se z minutami hoje. Ko boste v boljši kondiciji, naj hojo nadomesti tek. Kmalu boste v dobri formi, vaše psihično počutje pa zavidanja vredno.
Pozimi zamenjajte tek s tekom na smučeh. Tu boste močno razmigali in hkrati okrepili vse mišične skupine. Določene aktivnosti so odsvetovane (npr. potapljanje in zahtevno pla- ninarjenje) zaradi nevarnosti prenizkega krv- nega sladkorja (hipoglikemije), ki lahko pov- zroči zmedenost in s tem povečano tveganje za poškodbo. Vsekakor boste pozitivne učinke redne telesne dejavnosti dosegli že z zmerno aktivnostjo. Pomembno je le, da vam je vadba všeč, pisana na kožo in raznolika.
Posvetujte se z zdravnikom Če ste v dvomih in niste prepričani, kaj je naj- primerneje za vas, se obrnite na svojega dia- betologa. Ta bo izključil morebitne prikrite okvare srca in ožilja in mogoče opravil tudi obremenilno testiranje. Vsem, ki imate kakr- šnekoli obremenilne dejavnike, bo svetoval ustrezno vadbo.
Bodite pozorni
Vedno imejte s seboj sladkorni gel, če doživite hipoglikemijo (nenaden padec krvnega slad- korja), ki jo spoznate po zmedenosti, hladnem potenju, drgetanju in padcu zbranosti. Za dia- betike je primeren čas za telesno aktivnost pred- vsem zjutraj (izogibajte se vadbi pred spanjem).
Nikoli ne vadite s praznim želodcem in se izogi- bajte alkoholu med naporom. Bodite aktivni v družbi prijateljev, ki vedo, da ste sladkorni bol- nik in vam v primeru težav znajo pomagati.
7
November 2012
»Meni tek predstavlja tudi nekakšen sprostitve- ni tretma, ker ko tečem, sem sproščen ...«
Zgodba športnika diabetika
Rafael Ziherl ima sladkorno bolezen tipa 1. Bolezen ga spremlja že 18 let. Tipični znaki: žeja, pogosta hoja na stranišče in izguba telesne teže so ga pripeljali k zdravniku: »V štirih mesecih sem izgubil 20 kilogramov in sem bil dobesedno samo kost in koža. Ob sprejemu je bila vrednost glukoze v krvi 54,5 mmol/l, normalna vrednost pa je 4,5–6,0. Skratka, zdravniki so spraševali, kako sem toliko časa sploh zdržal.
V začetku, ko prideš na terapijo z inzulinom, se ti zdi vse čudno in je treba veliko prilagajanja. Osnove sem hitro osvojil, težave pa sem imel z nezavednimi hipogli- kemijami. Sreča je, da sem pred šestimi leti dobil inzulin- sko črpalko in z njo so se tudi hipoglikemije umirile.
Trmast kot sem bil, sem si rekel, da ne bom stal križem rok in vse skupaj prepustil medicini, ampak bom tudi sam naredil vse, kar se bo dalo. Želel sem videti, kaj se da storiti poleg medicine. Zato sem se začel ukvarjati s tekom. Najprej sem pretekel malo, nato vedno več. Najprej 10-kilometrska tekma, čez dve leti že polovička (mali maraton 21 km), sedaj pa tečem maratone in dokazujem, da to zmoremo tudi sladkorni bolniki. Rek, da je ‘vse v glavi’, drži.
Sladkorna bolezen in šport oziroma rekreacija bi morala biti osnovna dejavnost vsakega diabetika poleg terapije, ki jo dobi pri zdravniku. Aktivna rekreacija prinese sladkornemu bolniku veliko pozitivnih sprememb. Zmanjša se poraba inzulina, ker je telo bolj odzivno in je poraba energije bolj intenzivna. Izboljšajo se vsi parametri, ki označujejo dobro vodeno sladkorno bolezen. Recimo hba1c je rezultat, ki pove, kako je urejena sladkorna bolezen v zadnjih treh mesecih. Jaz imam – odkar sem se začel ukvarjati s tekom – rezultat 6,0–6,5.
Stroka pravi, da je dobro, če je vrednost pod 7,0.
Seveda se zavedam, da je to, kar počnem sedaj, dolgoročna naložba v moje zdravje.
Zapleti v starosti so tisti dejavnik tveganja, ki ga s telesno dejavnostjo preprečujem, saj je znano, da imajo ljudje, ki so manj aktivni ali neaktivni, statistično gledano več težav. Meni tek predstavlja tudi nekakšen sprostitveni tretma, ker ko tečem, sem sproščen in uživam ob opazovanju narave in seveda to izkušnjo priporočam vsakomur. Najbolj pa me veseli dej- stvo, da tečem brez inzulinske črpalke in je tek v prenesenem pomenu moj inzulin. Krvni slad- kor imam vedno urejen. To je svoboda, ki sem si jo sam izboril in sem bil v bistvu sam sebi poskusni zajček.«
Rafael piše o sladkorni bolezni, športu in še čem na svojem blogu www.spirit-diabetes.
com.
8 November 2012
S starostjo težave s hrbtenico naraščajo, saj je v starosti prisotna kronična dehidracija, katere posledica je vedno več gub na koži, na medvretenčnih ploščicah pa zaradi dehi- dracije prihaja do že omenjenih težav.
Seveda pa pri manjših obremenitvah lahko pride do degenerativnega procesa brez pro- truzije in hrbtenične kile. Rentgenologi na izvidih pogosto opisujejo, da je medvre- tenčni prostor močno stanjšan ali ga skoraj ni, na operativnih zapisnikih pa lahko pre- beremo, da je disk dehidriran in močno stanjšan.
Bolečina v hrbtenici je ena najpogostej- ših težav, s katero se vsaj enkrat v življe- nju sreča preko devetdeset odstotkov ljudi. Hrbtenica je sestavljena iz vratnih, prsnih in ledvenih vretenc. Od vratu proti hrbtenici se njihova velikost veča, saj morajo spodnja vretenca nositi večjo težo.
Zadnje, peto križno vretence je posta- vljeno na križnico, ki je negibljiva, saj so se njena vretenca zrasla v eno kost kri- žnico, ki tvori zadnji del medeničnega obroča. Pod njo je še en skupek zraslih vretenc, imenovan trtica, ki je nastal iz 3–4 zakrnelih vretenc repa.
Avtor:
Vladimir Maganja, dr. med., spec. fizikalne medicine in rehabilitacije
Bolečina v križu
Vidimo, kako pomembna je hidratacija telesa, koliko vode imamo v telesu, pa odloča sol. Devet gramov soli zadrži v telesu en liter vode, zato so vse tekočine za hidratacijo slane.
Športnikom, ki prelijejo kar nekaj znoja, medi- cina športa priporoča izotonične (slane) napitke z 9 g elektrolitov na liter, kot jih imamo v telesu. Isto velja za delavce, ki opra- vljajo težko fizično delo, saj se prav tako močno znojijo.
Seveda so bolečine v križu lahko tudi mišičnega izvora. Kadar je mišica skrčena, so v njej žile stisnjene. Takrat je pretok krvi
9
November 2012
skozi mišico močno zmanjšan ali celo pre- kinjen. Zaradi nezadostne prekrvavljeno- sti in pomanjkanja kisika se v mišičevju nabira mlečna kislina, posledično nastopijo zoprne pekoče mišične bolečine. Mišice vzravnalke trupa in telesa so tonične mišice in so lahko skrčene oziroma napete dalj časa, kar nam omogoča, da dalj časa vztra- jamo v drži, ki jo zahteva opravilo določe- nega dela. To je tako imenovana prisiljena drža, ki je za hrbtenico zelo obremenjujoča, zato imajo težave s hrbtenico tako fizični delavci kot tudi ljudje, ki težkih del sploh ne opravljajo, pri svojem delu pa morajo ure in ure vztrajati v prisiljeni drži, ki jo nare- kuje delo.
Oporni aparat našega telesa je sestavljen iz pasivnega in aktivnega gibalnega dela.
Pasivni del so kosti, vezi, medvretenčne plo- ščice oziroma hrustanci, ki telesu nudijo oporo. Aktivni del opornega sistema je miši- čevje, ki s tonusom in krčenjem določa medsebojni položaj pasivnih elementov in s tem vzdržuje potrebno držo. Z dehidra- cijo medvretenčnih ploščic je opora pasiv- nega dela zmanjšana, mišice so zato bolj obremenjene, dalj časa in močneje napete, njihova prekrvavitev je vse slabša, vedno slabša je tudi oskrba s kisikom, tvori se vse
»Ko nastopijo pekoče bolečine, nam le-te sporoča- jo, da je nastopil čas, da razbremenimo hrbtenico in sprostimo mišičevje, da skozi njo steče več krvi, ki pri- nese več kisika in hrane ter odnese mlečno kislino.«
več mlečne kisline. Nastopijo pekoče mišične bolečine, zaradi popuščanja miši- čevja prihaja do slabe drže, popuščanja vezi in deformacij hrbtenice, s tem pa do povi- šanih asimetričnih pritiskov na medvre- tenčne diske in njihovih poškodb ter priti- skov na živčne strukture. Posledica teh pritiskov so sprva bolečine, lahko mravljin- čenje ali občutki električnega toka, kasneje pa tudi že omenjeni nevrološki izpadi. Ti so znamenje za čimprejšnji operativni poseg, da preprečimo trajne nevrološke izpade.
Ko nastopijo pekoče bolečine, nam le-te sporočajo, da je nastopil čas, da razbreme- nimo hrbtenico in sprostimo mišičevje, da skozi njo steče več krvi, ki prinese več kisika in hrane ter odnese mlečno kislino. Bolečine popustijo. To pospešimo s termalno vodo, z masažami, elektroterapijami, ultrazvokom, lasersko terapijo, blatnimi oblogami, vajami na suhem in vajami v termalni vodi. Ter- malna voda poleg pospešitve prekrvavitve mišičevja in obnove deluje tudi na pasivni del gibal, saj se zaradi vzgonske sile vode gibljemo skoraj tako kot v breztežnostnih pogojih, zato je obremenitev hrustancev in vezi minimalna, s tem pa je omogočena tudi njihova obnova.
Lumbamed®
- basic
Zanjo in zanj
medi. I feel better.
Na voljo v poslovalnicah Sanolabor, URI Soča, drugih specializiranih trgovinah in posameznih lekarnah.
Mitral d.o.o., Kolodvorska ulica 1, SI-1241 Kamnik telefon 059 952 182 www.mitral.si, info@mitral.si Blaži bolečine v križu, ker zmanjša
napetost mišic in s kompresijo skrbi za boljšo prekrvitev prizadetih tkiv.
Visoko tehnološki materiali skrbijo za odvajanje vlage in udobje pri vaših aktivnostih.
Enostavna namestitev s pomočjo zank za roke spredaj.
medi_lumbamed_oglas_119x65mm_20121018.pdf 1 18.10.12 17:39
10 November 2012
Avtor:
Peter Kordiš
kovega dioksida v krvi pa imata za posledico občutek neuspešnega in neprijetnega pove- čanega napora pri dihanju, kar s tujko ime- nujemo dispneja. Ljudje pogosto tožijo o kratki ali težki sapi, zasoplosti, tiščanju v prsih ali nezmožnosti globokega vdiha. Navzven se povečan napor pri dihanju vidi kot hitrejše in globlje dihanje, uporaba pomožnih dihal- nih mišic in nesposobnost za govor.
Stanje neravnovesja plinov v krvi in tež- kega dihanja je lahko posledica povečanih potreb v telesu, npr. ob zelo naporni telesni aktivnosti, šoku ali srčnem infarktu. Do občutka dispneje najpogosteje pride zaradi motnje dovoda kisika v pljuča ali iz pljuč v kri v primeru astme, kroničnega bronhitisa, emfi- zema, srčnega popuščanja in pljučnice. Red- keje je vzrok za težko sapo tudi motnja v pre- Z občutkom težkega dihanja ali dispnejo
smo se srečali že vsi, vsaj v primeru izčrpa- nosti po večjem naporu. Zaradi bolezni lahko do težke sape pride postopoma ali pa se pojavi nenadoma in je celo nevarna, da prizadeti potrebuje prvo pomoč. Hitro ukrepanje je potrebno tudi pri dušenju zaradi tujka v dihalnih poteh.
Kisik pride v naše telo z zrakom ob vdihu, nato se veže na rdeče krvne celice v žilah, krvni obtok pa ga ponese do organov, ki ga potre- bujejo za svoje delovanje. Organi ga presna- vljajo v ogljikov dioksid, ki s krvjo pride nazaj v pljuča, kjer ga izdihamo. Koncentraciji ome- njenih plinov v krvi morata biti v ravnovesju, pomanjkanje kisika ali prevelika količina oglji-
Kako lahko pomagam …
… pri težkem dihanju
nosu kisika po krvi, npr. v primeru zastrupitve s CO, slabokrvnosti ali pa do težav pride zaradi manjše gostote zraka na višji nadmor- ski višini.
Hitro ukrepanje pri nenadno nastalem občutku težkega dihanja v nekaj minutah zah- tevajo predvsem poslabšanje astme, poslab- šanje srčnega popuščanja, pljučna embolija, pnevmotoraks in tujek v dihalih. Ne smemo zanemariti tudi psihogeno povzročenega tež- kega dihanja, katerega vzrok je duševni stres.
Poslabšanje astme
Astma je kronična bolezen dihalnih poti, za katero naj bi po ocenah bolehalo do 10 % Slovencev. Zanjo so značilna občasna poslab- šanja dihanja, sicer pa je bolnik lahko povsem brez težav. Dejavniki tveganja za nastanek
11
November 2012
bolezni so enaka tistim, ki sprožijo poslabša- nja dihanja: izpostavljenost alergenom pri bolnikih, ki so nagnjeni k alergijam, kajenje in virusne okužbe dihal. Vzrok nenadnega poslabšanja je lahko tudi telesni napor, duševni stres, hladen, suh ali onesnažen zrak in neurejeno stalno zdravljenje.
Zaradi preobčutljivosti dihalnih poti se ob dolgotrajnem vnetju bronhijev preoblikujejo in zožijo, poveča se količina sluzi v dihalnih poteh in pride do oviranja pretoka zraka do pljuč. Značilne težave bolnikov z astmo so dušenje, piskanje v pljučih ob izdihu, stiska- nje v prsih in kašelj z izpljunkom. Z nobenim od poznanih zdravil ne moremo ustaviti pro- cesa preoblikovanja bronhijev, lahko pa z rednim jemanjem zdravil preprečimo kro- nične težave bolnikov in učinkovito zdravimo poslabšanja ob nenadnem napadu težkega dihanja.
Ob naglem poslabšanju se lahko simptomi razvijejo zelo hitro – celo v nekaj minutah ali sekundah, močna zožitev dihalnih poti pa vodi v nevarno stanje z grozečim zastojem dihanja. Običajno bolnik sedi in težko govori, ker vso moč porablja za dihanje. Med izdi- hom že na daleč slišimo piskanje, ki je posle- dica močnega zoženja dihalnih poti, pri huj- ših napadih je bolnik pomodrel in ima zelo pospešen srčni utrip. Večina bolnikov stalno jemlje zdravila, prav tako pa imajo pripravljen načrt ukrepanja v primeru nenadnih poslab- šanj. Glavno zdravilo v teh primerih je učin- kovina v obliki razpršila, ki hitro sprošča mišična vlakna v steni bronhijev, jih s tem raz- širi in izboljša pretok zraka (ventolin, bero- dual idr.).
Srčno popuščanje
Srčno popuščanje je stanje pešanja črpalne sposobnosti srca zaradi različnih vzrokov.
Nenadno lahko do simptomov pride zaradi poslabšanja dalj časa trajajočega popušča- nja srca ali pa so težave posledica novona- stale bolezni. Najpogosteje je hitro poslab- šanje posledica povišanja krvnega tlaka, ishemije srčne mišice, okužbe, bolezni zaklopk ali motenj srčnega ritma. Kadar pride do takšnega srčnega popuščanja, da kri zastaja v pljučih in zelo onemogoča dihanje, je stanje urgentno.
Ob pešanju levega prekata pride do povečanega tlaka v pljučnih žilah pred levim delom srca. Visok tlak povzroča pre- hajanje tekočine skozi žilno steno pljuč- nih kapilar v pljučno tkivo in oviranje izme- njave plinov, zato kri ne vsebuje več dovolj kisika. Telo to pomanjkanje kisika izrazi kot dušenje in hropeče dihanje, bolnik pobledi, postane hladen, nemiren in pomodrel.
Izpljunka v začetku ni, ob stopnjevanju popuščanja pa se tekočina v pljučih lahko peni in bolnik izkašljuje krvav penast izpljunek. Bolnik je lahko tako prizadet, da je omotičen in težko govori. Ob nadalj- njem slabšanju črpalne funkcije srca začne padati krvni tlak in razvije se smrtno neva- ren šok.
Drugi vzroki nenadnega težkega dihanja
Pljučna embolija in pnevmotoraks, o katerih smo že pisali zaradi bolečine v prsnem košu, se prav tako izrazita s težkim dihanjem. Pri pljučni emboliji pride do zamašitve ene od pljučnih arterij, najpogosteje s krvnim strd- kom, ki ga kri ponese iz globokih ven mede- nice ali spodnjih okončin, redkeje pa z zrač- nim ali maščobnim mehurčkom, če na mestu poškodbe prideta v vensko kri. Ker se premer dovodnic ali ven do srca povečuje, pride str- dek brez težav do srca in naprej v arterije ali odvodnice, ki vodijo v pljuča. Tu se premer žil začne ožiti, snov se zagozdi in dovod krvi za del pljuč je prekinjen. Kri se ne more obo- gatiti s kisikom, bolnik pa to zazna kot nena- dno pomanjkanje zraka, občutek težkega dihanja in topo bolečino v prsnem košu.
V primeru pnevmotoraksa zrak vdre v prostor med pljuči in steno prsnega koša zaradi spontane raztrganine bolnih pljuč (najpogosteje pri mlajšem kadilcu) ali ob poškodbi prsnega koša. Zaradi povišanega tlaka v prostoru med pljuči in steno prsnega koša pride do sesedanja pljučnega krila na prizadeti strani. Glavni simptom je težko dihanje, spremlja ga lahko ostra zbadajoča bolečina, ki se okrepi ob globokem vdihu in kašlju. V primeru manjšega pnevmotoraksa so lahko simptomi zelo blagi ali jih sploh ni, pri večjem pa je lahko stanje življenjsko ogrožajoče.
Bolniki s kroničnim bronhitisom ali emfi- zemom so navadno starejši in imajo za razliko od astme ves čas bolezenske simptome.
Poslabšanja občasno sproži okužba, vendar
»Za astmo so značilna občasna poslabšanja diha- nja, sicer je bolnik lahko povsem brez težav.«
se v tem primeru težave stopnjujejo nekoliko počasneje kot pri drugih omenjenih boleznih.
Prav tako lahko do težkega dihanja pride zaradi poškodbe prsnega koša, srčnega infarkta, alergijske anafilaktične reakcije, hude pljučnice in še česa. Če smo visoko v gorah, ne pozabimo tudi na visoko nadmorsko višino kot pogost vzrok težkega dihanja.
Prva pomoč pri nenadnem težkem dihanju
Ker ima nenadno težko dihanje veliko vzro- kov, je v številnih primerih edina pomoč klic nujni medicinski pomoči, vendar lahko pri- zadetemu vseeno zelo pomagamo v minu- tah do izboljšanja ali prihoda reševalcev.
1. Če je dihanje močno oteženo, takoj pokli- čite 112.
2. Bolnik naj miruje, saj bo s tem porabil manj kisika in morda lažje zadihal. Razra- hljajte tesna oblačila in ga ne silite v ležeč položaj; predvsem pri srčnem popušča- nju bo v sedečem lažje dihal.
3. Vprašajte bolnika, če ima pri sebi zdravila za zdravljenje poslabšanja astme ali za zdra- vljenje poslabšanja srčnega popuščanja in mu pomagajte pri uporabi. Če v 2–3 minu- tah zdravila ne pomagajo, pokličite 112.
a. Ventolin ali berodual razpršilo za poslabšanje astme lahko bolnik vdihne 10- do 20-krat in odmerke po nekaj minutah ponovi. V primeru hudega poslabšanja se ne bojimo prevelikih odmerkov teh zdravil.
b. En odmerek nitrolingual razpršila za pod jezik lahko bolnik s srčnim popu- ščanjem ponavlja na 5 minut. Če zaradi
12 November 2012
»Pri življenjsko nevarni zapori dihalne poti lahko človek le prikima na vprašanje, če se duši.«
značilne bolečine v prsnem košu sumimo na srčni infarkt, lahko dobi tudi 250 mg acetilsalicilne kisline (aspirin).
4. Natančno opazujte bolnikovo zavest, srčni utrip in dihanje ter po potrebi nudite oživljanje. Ne dajte mu jesti ali piti.
V primeru težkega dihanja zaradi poškodbe prsnega koša bolnika ne premikamo, če res ni nujno. Če je na prsnem košu vidna rana z mehurčki, gre zelo verjetno za poškodbo pljuč; takšno rano je treba povezati, da ne prepušča zraka v prostor med pljuči in prsnim košem.
Tujek v dihalnih poteh
Do težav pri dihanju pride tudi zaradi zapore dihalnih poti s tujkom, kar je sicer redek, ven- dar nevaren pojav. Pri odraslih navadno zasta- nejo koščki hrane ali koščice, predvsem ob hlastnem uživanju hrane in hkratnem govor- jenju, pri otrocih pa manjši predmeti, ki jih vdihnejo.
Pri delni zapori dihalne poti lahko pri- zadeti kljub dušenju govori, kašlja in diha, pri življenjsko nevarni zapori pa lahko dušeči se človek le prikima na vprašanje, če se duši. Poskuša dihati, vendar je diha- nje neučinkovito in z grobimi piski, prav tako ne more močno kašljati. Če takšnemu človeku ne pomagamo, bo v kratkem padel v nezavest.
Prva pomoč pri tujku v dihalnih poteh
1. Zavestne bolnike, ki lahko govorijo in kašljajo, spodbujajte h kašlju.
2. Postavite se na stran dušečega, mu zgor- nji del telesa nagnite naprej in ga s peto dlani petkrat udarite med lopaticama.
Med udarci z vprašanjem preverite ali pri- zadeti lahko normalno diha.
3. Če do izboljšanja ni prišlo, pokličite na pomoč in prosite, da kdo izmed očivid- cev pokliče na 112. Izvedete lahko Heimlichov prijem: stopite za prizade- tega, ga nagnite nekoliko naprej in obje- mite okoli pasu. Nato stisnite eno roko v pest, drugo pa položite nad prvo ter na ta način sklenjene roke položite na tre- buh med žličko in popkom. Sunkovito pritisnite na trebuh v smeri proti sebi in navzgor. V primeru neuspeha lahko pri- jem ponovite do petkrat.
4. Do prihoda reševalcev izmenjaje nadaljujte z udarci med lopaticama in Heimlichovim prijemom.
5. Če prizadeti izgubi zavest ali je že od začetka nezavesten, izvajajte običajno oži- vljanje z masažo srca.
Pri nosečnicah ne izvajamo Heimlichovega prijema, pri dojenčkih in otrocih pa le v primeru, ko je bil vdih tujka jasen in opa- zimo, da je dojenček ali otrok nenadoma začel neučinkovito kašljati in se dušiti.
Nevarno je namreč, da bi prijem izvajali pri tistih z motnjami dihanja zaradi okužb dihal, ki so pri otrocih pogoste. Pri dojenč- kih pomoč izvajamo tako, da ga položimo na podlaket z glavo navzdol, nato pa pet- krat z zgornjim delom druge roke udarimo med lopaticama. V primeru neuspeha dojenčka obrnemo z glavo navzgor in izva- jamo pet pritiskov na prsni koš kot pri masaži srca. Do prihoda reševalcev izme- njujemo udarce med lopaticama in priti- ske na prsni koš.
Oglasno sporočilo
13
November 2012
kolagena, ki s svojo mrežo obdrži brazgo- tino skupaj. Na tej stopnji opazimo, da je rana pordela, otekla, boleča in tudi toplejša.
2. Proliferativna stopnja (proliferacija = hitra rast)
Trajanje stopnje ocenjujemo v razponu 3–4 tednov. Na tej stopnji ves čas nastaja kolagen, ki poveča odpornost brazgotine proti zunanjim silam. V brazgotino se vra- šča vse več novih kapilar, kar povzroči vidno odebelitev robov rane, pojavijo se rdečkasti vozliči, kar imenujemo granula- cijsko tkivo. Le-to vsebuje veliko belih krv- ničk, ki se borijo proti bakterijam, zato je površina rane v tem času belkasta ali rumenkasta. Če opazimo, da iz rane izteka gost gnoj, pomeni, da je rana okužena.
Posledica poškodbe, rane, opekline, kirur- škega posega je proces celjenja, ki se konča z brazgotino. Le-ta nima enakih značilno- sti v zgradbi kot naša koža, ampak je sesta- vljena iz vezivnih celic ter vlaken, katera so prekrita s kolagenom in prepletena v raz- ličnih smereh.
Ne glede na velikost in mesto, kjer se nahaja, lahko ljudem povzroča različne fizične in psi- hološke tegobe, nenazadnje vpliva tudi na samozavest posameznika.
Preden brazgotina pridobi svoj končni videz, potuje skozi različne stopnje zorenja:
1. Vnetna stopnja
Prične se takoj po poškodbi tkiva in traja 2–6 dni. Zaustavi krvavitev, prepreči nadaljnji vdor bakterij, prične se tvorba Avtor:
Patricija Goubar, dipl. fiziot., vel. svet.,
Marija Ocvirk, dr. med., specialistka ginekologijein porodništva, ICBLC, mednarodna svetovalka za dojenje, akupunkturolog
Terapevtska
obravnava brazgotin
3. Maturacijska stopnja (zorenje oz.
preoblikovanje brazgotine)
Zorenje brazgotine je zadnja stopnja, ki traja več tednov ali let. Še vedno je priso- tno nastajanje kolagena, ki se sčasoma raz- grajuje. Proces celjenja rane je zaključen, ko se brazgotina spremeni v tanko, ploščato in belkasto brazgotino. Proces traja nekaj mesecev ali let in brazgotina se poravna s preostalo kožo. Ljudje, ki so svetle polti, imajo navadno bledične brazgotine, med- tem ko imajo temnopolti ljudje brazgotine pigmentirane.
Na celjenje rane lahko do neke mere vplivamo tudi sami
Videz brazgotine je navadno najslabši v prvem oziroma treh mesecih po poškodbi, ampak do neke mere lahko tudi sami vpli- vamo na videz brazgotine. V ta namen so nam
14 November 2012
na voljo različni postopki, kot so primerni pri- tiski na brazgotino ter ustvarjanje vlažnega in mehkega okolja, s čimer želimo spodbu- diti rast in obnovo kožnih celic, koži pa vrniti njeno naravno elastičnost, napetost in gladkost.
Možnosti motenj v zorenju brazgotine
V nekaterih primerih lahko prihaja tudi do motenj pri zorenju brazgotine, kar lahko pov- zroči, da brazgotina postane hipertrofična (zade- beljena, dvignjena), ki je še vedno v mejah rane
»Ne smemo pozabiti tudi na ustrezno mero gibanja prizadetega predela, saj lahko prekomerno gibanje povzroči razvlek robov rane in delno ali popolno odprtje le-te.«
ali pa le-ta vzbrsti, meje preseže in tako postane večja od prvotne rane. V tem primeru govorimo o keloidni brazgotini, ki povzroči izredno nee- stetski videz rane. Brazgotine so lahko tudi atro- fične, ki dajejo videz majhnih okroglih vdolbi- nic na koži. Te pogosto nastanejo kot posledica aken ali vodenih koz. Tovrstne primere zdra- vimo s posebnimi tretmaji in kombinacijami terapij. Če le-to ne zadošča za ustrezen videz, je treba rano kirurško ponovno oskrbeti.
Kaj storiti, da zmanjšamo preobčutljivost brazgotine in predvsem izboljšamo estetski videz?
Ponovno velja poudariti dejstvo, da nobene brazgotine ni mogoče popolnoma odpraviti in zagotoviti idealen končni uspeh zdravlje- nja – narediti brazgotino povsem nevidno.
Za zmanjševanje razsežnosti brazgotine, občutljivosti, bolečine, za povečanje elastič- nosti brazgotine in izboljšanje estetskega videza lahko uporabimo različne terapije in metode. V ta namen so pogosto uporabljene laserske terapije, krioterapije, radioterapije, kirurški posegi, kompresijske terapije, obliži in različne belilne kreme, ki zagotovijo večji ali manjši končni uspeh. Na tržišču so na voljo različni geli, ki obljubljajo možnosti izboljša- nja končnega videza brazgotine.
V Sloveniji že obstajajo ustanove, kjer stro- kovno usposobljeni diplomirani delovni tera- pevti nudijo kakovostno obravnavo brazgotin.
V tako obravnavo so vključene različne ročne tehnike, terapija z napravami kot so laserji in bioptron, ki pospešijo celjenje ran, uporaba določenih krem za brazgotine in seveda pogo- vor in svetovanje, kar je pri obravnavi brazgo- tin ključnega pomena. Zavedati se je treba tudi, da je različne postopke treba ponoviti veliko- krat preko dneva tudi v domačem okolju, hkrati pa upoštevati tudi določena navodila, ki bodo zagotovila ustrezno spremljajočo terapijo, ki nas bo popeljala do želenega končnega uspeha.
Ne dovolimo, da nas brazgotina za vedno zaznamuje in manjša našo samozavest. Še pravočasno poiščimo strokovno pomoč in se izognimo tegobam, ki jih tovrstna težava lahko povzroči.
Bradavice so pogosta virusna okužba kože različnih delov telesa, ki jih povzro- čajo humani papiloma virusi (HPV). Do sedaj so odkrili več kot 150 različnih tipov HPV virusov.
So ena najpogostejših kožnih spre- memb v otroški dobi, saj se s to trdovra- tno nadlogo spopade kar vsak peti otrok.
Lahko se pojavijo v vseh življenjskih obdobjih, a so najpogostejše prav pri otrocih, zelo redke pa pri starejših ljudeh.
Videz in velikost bradavice sta odvi- sna od tipa virusa, ki jo je povzročil, in lege na telesu.
Na splošno celjenje rane lahko vplivamo tudi z različnimi preprostimi dejavniki:
• Skrbimo za primerno telesno težo ter za uravnoteženo prehrano, ki naj bo bogata s cinkom, z vitaminom C, z železom in minerali. Namreč, slabokrvnost ovira in upoča- snjuje celjenje, saj telo oskrbuje z manjšo količino kisika. Pomanjkanje zgoraj navede- nih hranilnih snovi zmanjša tvorbo kolagena, s tem pa tudi upočasni celjenje. Posebna previdnost velja pri jemanju vitamina E, saj le-ta pospešuje krvavitev.
• Zaužitje primerne količine tekočine, ki ne vsebuje kofeina in alkohola, bo preprečilo dehidracijo in elektrolitsko neravnovesje.
• Izogibajte se kajenju, saj nikotin oži žile in s tem onemogoča ustrezno preskrbo tkiv s kisikom ter hranili, potrebnimi za dobro celjenje. Poleg zmanjšane oskrbe tkiva s hra- nili, nikotin v veliki meri vpliva tudi na hitrejšo porabo vitamina C, ki je pri kadilcih kar 40-krat hitrejša kot pri ljudeh, ki ne kadijo.
• Izrednega pomena je ustrezen nadzor določenih obolenj, kot je sladkorna bolezen, ki prav tako izredno zmanjšuje možnosti dobrega in hitrega celjenja.
• Pomemben dejavnik, ki vpliva na ustrezno celjenje, je tudi stres, ki enako kot slad- korna bolezen vpliva na raven glukoze v krvi ter na hormonsko ravnovesje in s tem na možnost celjenja rane.
• Ne smemo pozabiti tudi na ustrezno mero gibanja prizadetega predela, saj lahko pre- komerno gibanje povzroči razvlek robov rane in delno ali popolno odprtje le-te. V te namene so pri večjih ranah priporočljiva tudi ustrezna oblačila (kompresijska), ki celje- nje pospešujejo.
• Izogibajte pa se tudi pretiranemu izpostavljanju soncu, saj lahko s tem povzročite potemnelost in odebelitev brazgotine za daljši čas. Najbolje je brazgotino pokriti ali pa v ta namen uporabljati zaščitno kremo z zelo visokim zaščitnim faktorjem.
16 November 2012
Avtor:
Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije
titisom neredko oblizujejo ustnice, ker so le-te suhe. Pri otrocih, ki sesajo spodnjo ustnico, vidimo vnetje spodnje ustnice in okolišnje kože v obliki črke V. Tudi ob zdravljenju z reti- noidi se lahko pojavi vnetje ustnic.
Kronično vnetje ustnic se pojavi tudi pri pre- komernem izpostavljanju sončnim žarkom – aktinični heilitis. Vneta je predvsem spodnja ustnica, ki je pordela, luščeča, ponekod zade- beljena in razpokana. Na tako spremenjeni ustnici se lahko razvije kožni rak –ploščatoce- lični karcinom. Najprej lahko pod prsti začutimo zadebelitev, ki je lahko pokrita z lusko, kasneje pa se pojavi ranica, ki se nikakor ne zaceli.
Vnetje ustnic
Ko se ustnice vnamejo, postanejo rdeče, ote- kle, se luščijo in razpokajo. Včasih se pojavijo tudi mehurčki, npr. ob okužbi z virusom her- pesa. Ustnice ob tem pečejo. Pogosto se ustnice vnamejo zaradi alergije na rdečilo za ustnice in druge kozmetične pripravke, zobne paste in ustne vode. Če sumimo alergijo, opra- vimo kožne alergološke teste z omenjenimi pripravki, ki jih je oseba uporabljala pred nastankom vnetja ustnic. Tudi mraz in veter lahko povzročita vnetje ustnic.
Ustnice se lahko vnamejo tudi zaradi neza- vednega lizanja ustnic z jezikom ali sesanja spodnje ustnice. Osebe z atopičnim derma-
Nadloga zimskih dni
Razpokane ustnice
Ali lahko pozdravimo?
Vnetje pomirimo s kortikosteroidnimi mazili, ki jih uporabljamo nekaj dni. Kasneje zadošča zaščita ustnic z belim vazelinom.
Če so vzrok vnetja črtala za ustnice ali ustne vode, jih takoj prenehamo uporabljati. V primeru herpetične okužbe svetujemo aci- klovir ali valaciklovir v obliki tablet, saj so kreme z aciklovirjem slabo učinkovite in pomagajo le, če jih začnemo uporabljati takoj ob prvih znakih zbadanja v koži in v blagih primerih. Če obstaja sum na pojav kožnega raka, zatrdlino oz. razjedo na ustnici kirurško izrežemo.
17
November 2012
Zanimivost:
1. Vneti kotički ust – angularni heilitis, angu- lus infectiosus oris
Včasih se vname koža v ustnih kotičkih, ki postane pordela, razpokana. Pri majhnih otrocih je vzrok slinjenje, prav tako je vzrok lahko slinjenje pri starejših ljudeh, npr.
zaradi slabe zobne proteze. Vzrok je lahko okužba s kvasovko Candido albicans, red- keje z bakterijami. Včasih je prisotno pomanjkanje železa v krvi in pomanjkanje vitamina B. Brisanje sline, popravilo pro- teze in antimikotične oz. antibiotične kreme ter preparati železa in vitamina B-kompleksa odpravijo težave.
2. Vensko jezerce
Zaradi razširjene vene se lahko na ustnicah pojavi modrikast vozliček. Od malignega melanoma ga ločimo, ker se zmanjša, če s prstom pritisnemo nanj.
Zdravljenje: Laser ali kirurški izrez
Afte
Afte so drobne, nekaj milimetrov velike raz- jede na ustni sluznici, ki so pokrite s sivo membrano in obkrožene s pordelim robom.Lahko so posamične ali razširjene po vsej ustni sluznici in jeziku. Običajno so boleče in ovirajo hranjenje, zato so moteče. Poja- vljajo se predvsem pri mladih odraslih, pre- vladujejo ženske, neredko se tudi ponavljajo.
Zelo razširjene afte se pojavijo ob okužbi z virusom HIV. Natančen vzrok za pojav aft ni znan. Značilno se pojavijo ob padcu odpor- nosti zaradi stresa, pred menstruacijo ali ob okužbi (gripa, okužbe prebavil idr.). Afte lahko pri nekaterih osebah, ki so nagnjene k aftam, nastanejo ob uživanju drobljive, grobe hrane, npr. orehov, čokolade z lešniki ipd., ki povzroči drobne poškodbe na ustni sluznici.
Pri otrocih aft skoraj ni
Afte lahko zamenjamo tudi s herpetično okužbo v ustih (herpetični gingivi stomatitis), kjer se pojavijo mehurčki in drobne razjede.
Afte so pri otrocih zelo redke. Mehurčkov obi- čajno ne opazimo, ker hitro počijo. Predvsem se okužba herpesa v ustih pojavi pri majhnih otrocih, ki pridejo prvič v stik z virusom her- pesa. Herpetična okužba ustne sluznice pri odrasli je redka.
Otrok se slini, ima slab zadah iz ust in povišano temperaturo. Neredko so pove- čane bezgavke in otrok je zelo prizadet in joka. Odrasle osebe s herpetičnim izpušča- jem naj ne bi bile v stiku z dojenčki zaradi preprečitve prenosa okužbe. Če se afte ponavljajo vsakih nekaj tednov, je treba izključiti bipolarne afte, kjer so afte prisotne tudi na sluznici spolovil, in sistemsko Behce- tevo bolezen, kjer so poleg aft na ustni slu- znici in sluznici spolovil prizadete tudi oči in drugi organi.
Ali je zdravljenje potrebno?
Afte se spontano pozdravijo v 1–4 tednih. Za zmanjšanje težav in krajši potek aft lahko izpi- ramo ustno votlino z raztopinami antiseptikov (npr. klorheksidin) in dodatkom anestetikov več- krat dnevno. Blažilno deluje tudi izpiranje ust s sodo bikarbono. V hujših primerih dodamo kortikosteroide v oralnih gelih. Iz tetraciklinskih kapsul lahko naredimo raztopino in s tem izpi- ramo ustno votlino. Z omenjenim zdravljenjem ne moremo preprečiti ponovitev. Za splošno odpornost organizma skrbimo s hrano, bogato z vitamini, izogibati se moramo grobi, drobljivi hrani, ki bi lahko poškodovala ustno sluznico.
Otrokom s herpetičnim izpuščajem izpi- ramo usta s kamiličnim čajem ali z razkuži- lom klorheksidinom. Dajemo mu čaje in sokove, da preprečimo dehidracijo. V hujših primerih je potrebno sistemsko zdravljenje z aciklovirjem.
Levkoplakija
Levkoplakija so belkaste spremembe na ustni sluznici, ki jih ni mogoče izbrisati. Najprej je treba izključiti okužbo z glivico kvasovko Can- dido albicans. Naredimo bris ustne sluznice in mikološki pregled brisa. Vzrok za nastanek bel- kastih lis in plošč je lahko grizenje ustne slu- znic ali redko okužba z papiloma virusi, ki sicer povzročajo bradavice na sluznici spolovil (kon- dilomi) in koži. Levkoplakija pogosto nastane zaradi kroničnega draženja s tobakom in kro- ničnega uživanja alkoholnih pijač. Lise se lahko razvijejo v ploščatocelični rak. Belkaste lise so lahko tudi znak nekaterih kožnih obolenj.
Zdravljenje
V primeru okužbe s kvasovko zdravimo z anti- mikotiki v gelu ali raztopinah, sicer je potrebna operacija in opustitev kajenja in alkoholnih pijač.
Sindrom pekočih ust
Jezik peče in včasih zbada, lahko je nekoliko pordel. Redko je vzrok okužba s kvasovko Can- dido albicans ali pomanjkanje železa v krvi.
Običajno ne najdemo organskega vzroka, tem- več je posledica psihičnih težav. Težave so pogoste pri ženskah v srednjih letih. Če je jezik povečan in otečen, je treba izključiti zmanj- šano delovanje ščitnice in amiloidozo.
Potreben je pogovor z bolnikom o njego- vih težavah. Pogosto je pridružena tudi obse- sivno-kompulzivna nevroza. Sindrom zdra- vimo s psihoaktivnimi zdravili.
Po jeziku se pojavijo brazde, ki so nenevarne in zdravljenje ni potrebno oziroma učinko- vito zdravljenje niti ne obstaja.
»Pogosto se ustnice vna-
mejo zaradi alergije na
rdečilo za ustnice in dru-
ge kozmetične priprav-
ke, zobne paste in ustne
vode.«
18 November 2012
Dlakav jezik
Spremembe najpogosteje nastanejo pri sta- rejših moških. Jezik je sivkasto ali rjavkasto obložen zaradi povečanih papil jezika.
Nastane večinoma zaradi kajenja in slabe ustne higiene. Treba je opustiti kajenje in jezik očistiti z zobno ščetko. Pred tem lahko spremembe zmehčamo z raz topino 20-odstotne sečnine.
Včasih se na jeziku pojavijo območja pordele in stanjšane sluznice, ki niti ne bolijo niti ne pečejo, so brez simptomov, popolnoma nene- varna in spominjajo na zemljevid. Lahko so spremljajoči znak luskavice. Trenutno ni na voljo učinkovitega zdravljenja.
»Afte so drobne, nekaj milimetrov velike razje- de na ustni sluznici, ki so pokrite s sivo membrano in obkrožene s pordelim robom.«
Aktinični heilitis Vensko jezerce
Vnetje ustnic Aktinični heilitis
19
November 2012
pomočke, kot sta sveder in skalpel. Posegi z laserjem so hitrejši in manj invazivni. Laser najpogosteje uporabljamo v kirurgiji, gine- kologiji, oftalmologiji, zobozdravstvu, este- tiki, v zadnjem času pa laser prodira tudi v alternativna področja. Vse bolj se namreč uve- ljavlja laserska akupunktura.
Laserska odprava dioptrije
Refraktivne napake očesa so daljnovidnost, kratkovidnost in astigmatizem. Ljudje s temi napakami potrebujejo za oster vid očala ali kontaktne leče. A pot do jasnega vida je lahko tudi drugačna. Ena od možnosti, za katero se ljudje z dioptrijo vse pogosteje odločajo tudi pri nas, je laserska operacija za odpravo oče- sne dioptrije.
Laser, ki je kratica za Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation (to bi lahko prevedli kot okrepitev svetlobe s sti- mulirano emisijo sevanja), je naprava, ki oddaja ozek snop svetlobe na točno dolo- čeni valovni dolžini. V napravi se nakopiči velika količina energije, ki se potem spro- sti v zelo močnem svetlobnem snopu.
Zgodovina razvoja laserja sega v leto 1960, ven- dar so se prve zanesljivejše laserske naprave pojavile šele 20 let pozneje. Na začetku so ga uporabljali predvsem za vojaške namene – z njim so merili razdalje in označevali cilje.
Snop laserske svetlobe je mogoče zelo natančno usmeriti, zato je primeren pred- vsem za področja, kjer je potrebna velika natančnost. Danes je uporaba laserja razšir- jena predvsem v industriji, zabavni industriji (verjetno ste že slišali za laserske šove) ter medicini. Prav na področju medicine uporaba laserja narašča in nadomešča mehanske pri-
Laser za zdravje in lepoto
Laserska odprava dioptrije je primerna zlasti za ljudi z zdravimi očmi, ki pa jih očala ovirajo pri njihovih vsakdanjih opravilih oziroma delu ali pa se jih želijo znebiti zaradi estetskih razlogov. Za tak poseg se odločajo tudi lju- dje, ki imajo med enim in drugim očesom veliko razliko v dioptriji, saj je taka stanja z očali težko uspešno popraviti.
Kot pojasnjuje mag. Kristina Mikek, spe- cialistka oftalmologinja, je treba pred pose- gom opraviti zares podroben pregled, s kate- rim ugotovijo, ali je kandidat primeren za operacijo ali ne. »Vedno moramo imeti realna pričakovanja. Če na pregledu ugotovimo, da človek dobro vidi, da je njegovo oko tudi sicer zdravo, da nima pridruženih bolezni, da je dioptrija stabilna, roženica dovolj debela in da ima pravilno površino, potem se odločimo za poseg. Upoštevati moramo več dejavni- kov: starost, višino dioptrije, splošno zdra- vstveno stanje posameznika, delo, ki ga opra- vlja. Za starejše ljudi je laserska odstranitev dioptrije manj primerna.«
Več informacij o možnostih odprave očesne dioptrije najdete v reviji Vid.
Na vaš brezplačni izvod se lahko naročite na info@morelaokulisti.si ali preko spletne strani www.morelaokulisti.si.
20 November 2012
Mag. Mikek pravi, da poseg laserske odprave očesne dioptrije ni boleč, poteka ambulan- tno in traja približno 10 minut. Pri tem postopku uporabljajo laser s hladnim žarkom svetlobe. Bolniku v oko najprej kanejo lokalni anestetik, ki omrtvi površino roženice. Pri teh- niki LASIK ali novejši SBK se z računalniško vodenim mikrokeratomom, zelo natančnim kirurškim nožem, ustvari zelo tanek roženični reženj. »Roženični reženj privzdignemo in nato z laserjem zgladimo osrednji del rože- nice tako, da s posameznimi impulzi odstra- nimo posamezne dele roženice in tako spre- menimo očesno dioptrijo,« opiše postopek mag. Kristina Mikek. Po posegu roženico spet prekrijejo z roženičnim režnjem.
Sogovornica pojasnjuje, da se eno do dve uri po posegu lahko pojavijo blage bolečine, oko je lahko občutljivo na svetlobo in se solzi.
Te težave navadno izzvenijo v 24 urah. Kako- vost vida se vzpostavi že takoj po posegu, dokončno pa se stabilizira v tednu dni.
»Bolnikom s tanjšo roženico priporočamo metodo LASEK. Pri tej metodi gre za enakomerno površinsko glajenje roženice, ne ustvarimo rože- ničnega režnja, temveč s površine roženice le odstranimo epitelni sloj celic. Pomanjkljivosti te tehnike sta počasnejše celjenje v zgodnjem obdobju po operaciji ter počasnejša stabilizacija vidne ostrine,« pove mag. Kristina Mikek.
Postopek laserske odprave dioptrije je pri- meren pri kratkovidnosti do -9 oziroma pri daljnovidnosti do največ +4 dioptrije. V tem primeru je uspešnost posega več kot 99,9-odstotna. Mag. Mikek pravi, da so tve- ganja pri laserski refraktivni operaciji majhna in jih je z ustrezno terapijo mogoče uspešno obvladati. Možno je pooperativno bakterij- sko vnetje, čezmerno brazgotinjenje roženice in razvoj neenakomernega izbočenja rože- nice. Mag. Mikek poudarja, da ravno zato, da so tveganja kar najmanjša, pred posegom potreben zelo podroben pregled.
Brušenje ovojnice po operaciji sive mrene
Siva mrena je eden od najpogostejših vzro- kov za moten vid v zrelih letih. Po 65. letu sta- rosti ima zaradi sive mrene težave z vidom
več kot polovica ljudi. Edina rešitev za odpravo sive mrene je kirurški poseg, s kate- rim odstranijo motno naravno očesno lečo, ki jo nadomestijo z umetno. Sčasoma se tudi po tej operaciji pojavi moten vid. Vzrok za to je zamotnitev zadnje lečne ovojnice za novo- vstavljeno lečo, ki so jo bolniku vstavili pri operaciji sive mrene. Mag. Kristina Mikek pove, da to nevšečnost odpravijo s tako imenovano Nd:Yag kapsulotomijo. »S pomočjo Nd:Yag laserja naredimo odprtino v lečni ovojnici.
Tako je optična pot spet čista, bolnik pa ima spet dober vid. Bolnikovo oko mora tudi sicer biti zdravo, brez bolezni na očesnem ozadju.«
Tudi ta poseg izvedejo ambulantno v lokalni anesteziji s kapljicami, traja pa 5–10 minut.
Bolnik lahko takoj po posegu odide domov.
Mag. Mikek pravi, da so zapleti pri tem posegu zelo redki. »Laserski žarek lahko poškoduje znotrajočesno lečo, a to ne vpliva na končno ostrino vida. Oko je po posegu lahko malce bolj občutljivo ali pa v njem pride do nekoliko zvišanega tlaka. Še posebej pri ljudeh, ki so bili pred operacijo sive mrene kratkovidni, lahko pride do odstopa mrežnice, kar pa zahteva kirurški poseg.”
Uporaba posebnih vrst laserja za očesno ozadje pri raztrganinah mrežnice, diabetični retinopatiji in pri starostni degeneraciji rumene pege
Mag. Kristina Mikek pojasnjuje, da do odstopa mrežnice pride, če se na mrežnici naredi odpr- tina ali pride do vleka mrežnice na eni strani.
Mrežnico lahko z laserjem zapečatimo v zelo začetnem stadiju, ko do odstopa mrežnice še sploh ni prišlo. Če pride do odstopa, pa je potrebna operacija.
Druga vrsta laserja za očesno ozadje se uporablja pri prekomernem razraščanju majh- nih žilic na očesnem ozadju, kar je posledica zapletov pri sladkorni bolezni. Poseben laser se uporablja tudi pri boleznih rumene pege.
Poleg vseh opisanih postopkov laser v oftalmologiji uporabljajo še za odpiranje sol- znih kanalov, trenutno potekajo raziskave, kako bi z laserjem operirali tudi sivo mreno.
Sogovornica pravi, da bo tehnologija na tem
področju zagotovo še zelo napredovala, zato lahko pričakujemo tako nove diagnostične kot tudi nove terapevtske možnosti. Mag. Kri- stina Mikek se zaveda, da nobena stvar v medicini ni popolnoma varna. Poudarja, da je pri njenem delu najbolj pomemben odkrit odnos z bolnikom, zaradi katerega bo ta raz- vil določeno zaupanje. »Kandidat mora imeti dovolj informacij, realna pričakovanja, biti pa mora tudi visoko motiviran. Potem je uspeh zagotovljen,« sklene svojo misel mag. Mikek.
Tina Fabjan, dr. dent. med., uporablja laser že približno štiri leta. »Laser uporabljam za zdra- vljenje zobne gnilobe, nujen je pri implantatih, saj mi ni treba s skalpelom prerezati tkiva in ga potem šivati,« pravi Tina Fabjan. Dodaja, da se laser zelo dobro obnese tudi pri zdravljenju koreninskih kanalov. »Laser le usmerim v zobni kanal. Vodni curek, ki hladi tkivo, iz kanala sproti izpira vse bakterijske brise, poleg tega pa tudi sam žarek deluje antibakterijsko in »pobije« vse bakterije.« Verjetno vas večina pozna tisti nepri- jeten občutek, ko nam zobozdravnik čisti zobne kanale z iglicami,« a kot poudarja Fabja- nova, je postopek z uporabo laserja nepri- merno bolj kakovostno opravljen.
Sogovornica kot glavno prednost laserja izpostavlja takojšnje celjenje in pravi, da laser nadomešča tudi običajni sveder, ki je strah in trepet marsikaterega bolnika. »Pri uporabi tur- bine pride do neposrednega stika s tkivom, z laserjem pa se ničesar ne dotikaš, samo usmer- jaš snop svetlobe na želeno mesto in tako obdeluješ obolelo tkivo. Ni tistega neprije- tnega zvoka svedra, ki pri večini vzbuja toliko nelagodja in strahu, je neboleče in bolnikom bolj prijazno. Ko pa gre za zelo globoko pre- paracijo, za zelo globoko zobno gnilobo, pa bolnik tudi pri uporabi laserja nekaj čuti. V tem primeru dam pacientu ravno tako protibole- činsko injekcijo,« še dodaja Tina Fabjan.
Večja natančnost
Tina Fabjan pri svojem delu uporablja laser ame- riške znamke Biolase, ki velja za eno boljših na tržišču. Sogovornica uporabo laserja pri karo- tični leziji na zobu opisuje takole: »Najprej ozna- čim obolelo površino, ki jo želim obdelati. Laser omogoča izjemno natančnost, zato lahko resnično odstranim le oboleli del zoba. Z upo- rabo svedra namreč odstranimo veliko več zoba, torej tudi zdravo površino. Potem usmerim laserski žarek na želeno površino in jo začnem obdelovati.« Sogovornica še dodaja, da je pri tem treba biti zelo natančen, zato pri delu pogo- sto uporablja še dodatna povečevalna stekla.
Nastavitve laserja je treba prilagoditi različnim površinam. Za mehko tkivo so potrebne dru- gačne frekvence kot za zobno sklenino. Laser, ki ga uporablja Tina Fabjan, ima že tovarniško vnešene nastavitve in prilagoditve za različna področja uporabe, ki se jih ne da kar tako spre- minjati. Fabjanova poudarja, da je uporaba
21
November 2012
»Postopek laserske odprave dioptrije je primeren pri kratkovidnosti do -9 oziroma pri daljnovidnosti do največ +4 dioptrije. V tem primeru je uspešnost posega več kot 99,9-odstotna. «
laserja popolnoma varna in primerna za vse skupine ljudi. Tako zdravnik kot pacient med posegom nosita posebna očala, da laserski žarek slučajno ne bi prišel v neželeno tkivo.
Laser bo zagotovo še precej časa nadstandardna storitev
Sogovornica pravi, da je povpraševanje ljudi po laserju v zobozdravstvu vedno večje. V njeno ambulanto prihajajo ljudje različnih starosti.
“Nekateri bolniki pridejo le zato, ker uporabljam laser. Mnogo ljudi je strah svedra.« Tina Fabjan se zaveda, da nakup laserja predsatvlja veliko naložbo, ki se ne povrne tako hitro, zato laser še vedno uporablja relativno malo zobozdrav- nikov. Po njenem mnenju laser v javnem zoboz- dravstvu še precej časa ne bo dostopen, saj je njegov nakup preprosto prevelik zalogaj.
Laserska tehnologija dobiva pomembno mesto tudi na področju estetike in zdravlje- nja dermatoloških sprememb na koži. Jasna Blaha, dr. med., pri svojem delu uporablja laser, ki deluje na valovni dolžini 1.064 nm.
Ta valovna dolžina namreč omogoča naj- bolj varno in učinkovito delovanje pri estet- skem odstranjevanju dlačic in pri odstra- njevanju žilic. Poleg odstranjevanja neželenih dlačic in žilic pa Jasna Blaha laser uporablja še za odstranjevaje aken, glivic na nohtih ter za neablativno pomlajevanje kože.
Odstranjevanje neželenih dlačic – za trajen rezultat je potreben čas
Jasna Blaha opozarja, da se mora oseba pred postopkom zavedati, da ta ni učinkovit takoj, ampak da potrebuje svoj čas. »Vse je odvisno od stopnje poraščenosti, zvrsti dlake, debe- losti, barve in hormonskega statusa osebe.
Če pride ženska s hirzutizmom (čezmerno poraščenostjo), potem mora več let obisko- vati laserske terapije, da si vsaj izboljša, ne uniči, stanje poraščenosti.«
Kot pojasnjuje Jasna Blaha, je trajanje postopka epilacije različno. Odstranjevanje brčic traja približno 10 minut, epilacija nog pa kar od ure in pol do dveh.
Jasna Blaha tako opisuje delovanje laserja pri odstranjevanju dlak: »Laserska svetloba deluje na področje celičnih struktur dlačnega folikla. V času tako imenovane anagene sto- pnje ima dlačni folikel zelo občutljive razvojne celice. Če na folikel delujemo ravno v času anagene stopnje, lahko to celično zasnovo uničimo in s tem preprečimo tvorbo novih dlačic. Sama rast dlačice poteka po treh stopnjah: anageni, katageni in telogeni sto- pnji. Dlačice v katageni in telogeni stopnji niso uničljive. Vse dlačice na naši koži niso hkrati v anageni stopnji, zato moramo posto- pek epilacije ponavljati, da čim večkrat dose- žemo, da so dlačice v anageni stopnji. Nava- dno je potrebnih 6–10 postopkov.«
Sogovornica priznava, da je postopek laser- skega odstranjevanja kar boleč, čeprav je odvi- sno tudi od praga bolečine vsakega posame- znika. Vendar Jasna Blaha verjame, da je sama bolečina postopka minimalna v primerjavi z njegovimi končnimi rezultati: »Drugi načini odstranjevanja dlačic so manj učinkoviti, saj jih je treba kar naprej ponavljati, nekateri pa so še precej boleči. Pri laserskem odstranjeva- nju pa veš, da se bo vse enkrat končalo.« Jasna Blaha pove, da obstajajo tudi primeri, kjer je postopek neučinkovit. Vse je odvisno od tipa dlake, njenih koreninic in njihove globine ter hormonskega stanja. »Na vse to je treba biti pripravljen, pridobiti dovolj informacij in imeti realna pričakovanja,« opozarja Jasna Blaha.
Odstranjevanje vidnih žilic Jasna Blaha pravi, da se je odstranjevanje vidnih
žilic z laserjem izkazalo za zelo učinkovito. Laser učinkuje pri dlačicah s premerom do 4 mm.
»Lasersko svetlobo usmerimo v žilico, v žili se kri strdi, potem pa telo s pomočjo svojih repa- rabilnih sestavin odstrani odpadne presnovke in žilica izgine,« opisuje postopek Jasna Blaha.
Poseg je po besedah zdravnice kar precej boleč, po njem je na koži prisotna manjša rde- čina, ki pa izgine po nekaj dneh. Sogovornica še opozarja, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k tvorbi ožilja – zaradi delovnih razmer (če delajo na vročini ali na soncu) ali če so preveč izpostavljeni določenim kemičnim snovem.
Na svidenje aknasta koža!
Laser je izjemno učinkovit pri zdravljenju akna- ste kože. »Z laserskimi sistemi za zdravljenje aken preprečujemo uporabo sistemskih zdra- vil, ki lahko vplivajo na celotno telo mladega človeka. Ne uporabljamo antibiotikov, raznih topičnih sredstev, ki koži celo škodijo, in reti- onidov, snovi, ki lahko povzročijo deformacije pri zarodku. Laser je učinkovit in varen, kar pa za mnoge preparate za odstranjevanje aken ne bi mogli reči,« je kritična Jasna Blaha.
Število potrebnih obiskov je odvisno od tipa kože in od vrste aknastih sprememb. Če so akne zelo izrazite oziroma če so prisotne tudi cistične tvorbe in gnojni mehurčki, je potrebnih kar pre- cej obiskov. Jasna Blaha opozarja, da na hor- monsko stanje posameznika ne moremo vpli- vati. »Zdravimo sedanje stanje, preprečujemo pa tudi brazgotinjenje. Laserska svetloba pro- dre v podkožne sestavine in tako zmanjšuje izlo-
čanje žlez lojnic ter preprečuje nastanek bak- terijskih okužb. Laser pripomore k tvorbi novih celičnih struktur, ki zavirajo tvorbo brazgotin in izboljšujejo videz kože. Žal pa starih brazgo- tin ni mogoče odstraniti.«
Lasersko zdravljenje aknaste kože ni pri- merno za vsakogar. Oseba, ki že jemlje dolo- čena zdravila za zdravljenje aken, mora na to pred posegom zdravnika obvezno opozoriti.
Določena zdravila se namreč ne ujemajo z lasersko terapijo. »Neprimerni so mnogi anti- biotiki, pa tudi razna sredstva, ki jih nana- šamo neposredno na kožo. Zelo nevaren je tudi roakutan, ki ga pogosto uporabljamo za zdravljenje aken. V kombinaciji z laserjem lahko povzroči hude opekline. Po preneha- nju uporabe tega sredstva moramo počakati še pol leta, preden lahko začnemo z laser- skim zdravljenjem,« opozarja Jasna Blaha.
Z laserjem tudi do mladostnega videza kože
Pri neablativnem pomlajevanju kože, ki je po besedah Jasne Blaha popolnoma neboleč, z uporabo laserja povzročimo rahlo vnetno spremembo v podkožju, ki pa jo telo samo obnovi. Pri procesu obnove celične strukture sprožajo tvorbo kolagena, zaradi česar se videz kože izboljša. »Po 30. letu je izguba kolagena že približno 10-odstotna, zato predlagam, da se ženske za ta postopek odločijo čim prej.
Postopek opravimo nekajkrat letno in tako dosežemo zmanjšano izgubo elastičnosti in svežino kože. Tako smo videti mlajši dalj časa,«
pojasnjuje Jasna Blaha.
Uspešni tudi pri zdravljenju glivic na nohtih
Marsikdo se je že srečal z glivicami na nohtih in lahko sam potrdi, kako zelo trdovratne so.
Ljudje pogosto posežejo po različnih zdravi-
22 November 2012
»... naj bo laser pripo- moček izključno v rokah zdravnika – zdravnika, ki se je na tem podro- čju izobraževal in je zato pri svojem delu lahko popolnoma suveren.«
lih in preparatih, ki lahko zelo slabo vplivajo na celoten organizem. Jasna Blaha pojasnjuje, da z uporabo laserja dosežemo dober rezul- tat brez stranskih učinkov. »Svetlobo upora- bimo lokalno, postopek pa je treba ponoviti najmanj šestkrat. S počasnim izraščanjem nohta postopoma dosežemo njegovo popolno obnovo.« Izraščanje nohta pa je dol- gotrajno, saj na mesec zraste približno mili- meter nohta.
Vesna Kovač izpostavlja, da so učinki laserske akupunkture v primerjavi z iglično akupunk- turo dolgotrajnejši, bolj globinski, poleg tega pa pri uporabi laserja ni možnosti za okužbo.
»Laserska akupunktura poteka povsem brez bolečin, deluje pa enako kot klasična akupunk- tura – s stimulacijo energijskih točk na točno določenih delih telesa.« Vesna Kovač pri svo- jem delu uporablja nizkofrekvenčni laser, ki ima moč sobne žarnice.
Sogovornica pravi, da izvajajo tretmaje za prenehanje kajenja, odvajanje od alkohola, nadzor telesne teže ter antistresno terapijo.
Stimulirajo pa izključno energijske točke na ušesih. »Pri posamezni terapiji obdelamo 15 različnih točk, vsaka točka je namreč preko živčnega sistema povezana s posameznimi občutenji, s stimulacijo izbrane točke pa se dotikamo tudi določenih telesnih organov.
Moje delo namreč temelji na kitajski tradici- onalni medicini.«
Terapija odvajanja od kajenja je zelo uspešna
Vesna Kovač pravi, da lasersko terapijo izva- jajo že leto in pol, in sicer v štirih ordinacijah, v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Novi Gorici.
»Pri 70–80 % ljudeh, ki pridejo k nam, za odpravo fizičnih simptomov kajenja (želje po nikotinu, glavobolov, nervoze, depresij, …) zadostuje ena sama 90-minutna terapija.
Vsem, ki jim ena terapija ne zadostuje, to brez- plačno ponovimo v treh mesecih. Uspešnost metode je visoka in z rezultati smo zelo zadovoljni.«
Sogovornica poudarja, da je bistvena želja in odločitev po spremembi. To tudi pove vsa- komur, ki se odloči prenehati kaditi. »Na odvi- snost gledamo z dveh strani – na eni strani je odvisnost fizična, na drugi pa psihična.
Fizično odvisnost zdravimo z lasersko aku- punkturo, zanjo imamo zakupljeno franšizo.
Kot sem že povedala, imajo ljudje možnost postopek po treh mesecih brezplačno pono- viti. Znanstvene študije namreč kažejo, da se telo odvisniških snovi očisti v 2–3 mesecih, psihične odvisnosti pa se lotevamo po svoji metodi. Bolnikom stojimo ob strani še tri mesece, z njimi smo vsak dan v stiku preko elektronske pošte, dajemo jim različne
nasvete, jih spodbujamo in motiviramo.« O psihični odvisnosti oziroma avtomatizmih govorimo takrat, ko se ljudje niti ne zavedajo, kdaj, ob kakšnih priložnostih prižgejo ciga- reto. Avtomatizmi se razvijejo z leti in nekdo, ki kadi 20 ali 30 let, se svojega početja sploh ne zaveda. »Tako kot si jaz zjutraj umijem zobe, tako kadilec prižge cigareto,« dodaja Vesna Kovač.
Z laserjem do manjšega teka Vesna Kovač priporoča lasersko akupunkturo za nadzor telesne teže ljudem, ki se že držijo nekega načrtovanega načina prehranjevanja in ki v sebi že imajo močno željo po tem, da se znebijo odvečne telesne mase. »Pri nas pomagamo ljudem pri zmanjševanju teka ter želji po sladkem.« Sogovornica pravi, da nad- zor telesne teže s pomočjo laserske akupunk- ture izvajajo približno pol leta, odzivi pa so zaenkrat večinoma pozitivni.
»Pri svojem delu sem z ljudmi popolnoma iskrena in jim že pred začetkom terapije spo- ročim, da smo za uspešnost v veliki meri odgovorni sami. Od vsakega posameznika je odvisno, kako se bo spopadel z odvisnostjo,«
sklene Vesna Kovač.
Zakonodaja v Sloveniji na področju uporabe laserja še ni urejena, zato ga lahko uporabljajo ljudje brez ustreznega medicinskega znanja.
Jasna Blaha poudarja, da naj bo laser pripo- moček izključno v rokah zdravnika – zdrav- nika, ki se je na tem področju izobraževal in je zato pri svojem delu lahko popolnoma suveren.
Vse sogovornice se strinjajo, da sta zau- panje ljudi in odkrit odnos ključnega pomena za uspeh. Z ljudmi se vedno odkrito pogovorijo in jim zagotovijo dovolj ustreznih informacij. Ljudje se morajo zave- dati tako prednosti kot tudi morebitnih sla- bosti določenega postopka oziroma tera- pije, predvsem pa morajo imeti realna pričakovanja.