DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE DOKUMENTACIJA
državnega zbora republike Slovenije
'iubljana, 1. december 1994 Letnik XX Št. 47
ekološka sanacija
lrediog zakona o jamstvu Republike Slovenije za najetje posojila i,a izgradnjo razžveplalne naprave na bloku 5 v Termoelektrarni
^°štanj - EPA 924 - hitri postopek
°BČINE
redlog zakona o financiranju občin - EPA 940 - hitri postopek
Predlog zakona o JAMSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NAJETJE POSOJILA ZA IZGRADNJO RAZŽVEPLALNE NAPRAVE NA BLOKU 5 V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ - EPA 924 - HITRI POSTOPEK
mag. Franc AVBERŠEK dr. Vladimir TOPLER
Na podlagi 174. in 175. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur. I. RS, št. 40/93) pošiljava podpisana poslanca Držav- nega zbora v obravnavo in sprejem
- PREDLOG ZAKONA O JAMSTVU REPUBLIKE SLOVE- NIJE ZA NAJETJE POSOJILA ZA IZGRADNJO RAZŽVE- PLALNE NAPRAVE NA BLOKU 5 V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ.
Na podlagi 201. člena Poslovnika Državnega zbora predla- gava, da Državni zbor sprejme zakon po hitrem postopku.
Ta je potreben zaradi tega, da bi zagotovili nemoten potek aktivnosti izgradnje razžveplalne naprave in njeno izgrad- njo po terminskom planu, kar zahteva, da je nujno zakon sprejeti najpozneje v februarju 1995. leta.
V skladu s 1. odstavkom 176. člena Poslovnika Državnega zbora bosta pri obravnavi zakona na Državnem zboru in pri delu njegovih teles sodelovala predlagatelja.
Predlagatelja:
mag. Franc AVBERŠEK , I. r.
dr. Vladimir TOPLER , I. r.
Predlog zakona o jamstvu Republike Slovenije za najetje posojila za izgradnjo razžveplalne naprave na bloku 5 v Termoelektrarni Šoštanj
I. OCENA STANJA
Električna energija zavzema pomembno mesto v energetski bilanci Republike Slovenije. Rezultati odbelav dolgoročne oskebe z električno energijo, tudi za variante najnižje porabe, zahtevajo nadaljnjo obratovanje blokov na premog. Delež prozvodnje TE Šoštanj (TEŠ) v proizvodnji električne energije v Republiki Sloveniji znaša od leta 1974 dalje do 30 do 50%.
Od tega odpade na njen najsodobnejši blok 5 od leta 1975 naprej, ko je pričel obratovati, več kot polovica. Obdelani scenariji kažejo, da tudi dolgoročno ne more biti bistveno drugače.
Sprejeto politiko varstva okolja in na njeni osnovi veljavne predpise, upoštevaje strategijo učinkovite rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo, je pri TE na premog, ki so že v obratovanju, možno uresničiti le z izvedbo
• ekološke sanacije
• ukrepov za podaljšanje življenjske dobe naprav,
ali pa z njihovo nadomestitvijo z ekološko primernejšimi elek- trarnami.
V TEŠ, ki je naš največji proizvajalec električne energije in obenem največji onesnaževalec zraka, je dokončanih, v izva- janju ali pa je načrtovana vrsta projektov, ki pogojujejo nadalj- nje obratovanje blokov. Pričetek obratovanja razžveplalne naprave na bloku 4 je predivdena v maju 1995.
Rezultati opravljenih predhodnih del v pripravah za načrto- vani investicijski poseg v ekološko sanacijo bloka 5 potrjujejo, da je izvedba sanacije najustreznejši ukrep, ki ima vse pred- nosti napram zaustavitvi bloka oz. njegovi nadomestitvi z eko- loško primernejšo elektrano. Znižanje onesnaževanja z S02 je v primeru bloka 5 najprimerneje izvesti z izgradnjo razžvepla- nine naprave na osnovi mokrokalcitnega postopka (v nadalje- vanju: objekt ODP-5).
Z izvedvo ekološke sanacije bloka 5 v TEŠ dosežemo:
• povečanje obratovalne razpoložljivosti elektrarne
• zmanjšanje ekološke obremenitve okolja.
II. RAZLOG
Izgradnjo objekta ODP5 opredeljuje proračunski memoran- T J6!? 1994 v P°9'avju - Usmeritve na posameznih področjih, Energetika:
-Nadaljevali bomo z ekološko sanacijo bloka 4 in začeli s P' pravami za sanacijo bloka 5, vključno s podpisom izvajaIS' pogodbe z rokom pričetka gradnje v letu 1995...«
Načrtovana izgradnja objekta ODP5 tudi na finančn*
področju presega domače možnosti. Za realizacijo projo^
so kot vir financiranja predvidena tuja posojila. Finanč' aranžmani zahtevajo jamstvo posojilojemalca za vrača"!
posojila, kar dejansko pomeni garancijo naše banke, ki pa' le-te vežejo na jamstvo države za njeno pozavarovanje.
Sprejetje zakona omogoča realizacijo načrtovane investic'' v zastavljenem roku.
III. CILJI IN NAČELA
Zakon omogoča izdajo bančnih garancij za zavarovanje "Jj čila posojil za izvedbo projekta s predvideno predračuns*' vrednostjo in predvidenimi viri financiranja:
• 40% lastna sredstva
• 60% posojila.
Izdaja Zakona obenem znižuje stroške izdaje bančnih gaf' cij. Izgradnja objekta ODP5 omogoča uresničitev obvez:
• do zakonskih omejitev in občinskih odlokov SO Vele0' v zvezi z varstvom okolja J
• do zahtev elektroenergetskega sistema po ustrezni obra' valni pripravljenosti j
• do postavljene strategije učinkovite rabe in oskrbe RSl' z energijo J
• do konvencije Evropske unije o onesnaževanju zraka "
meje ne velike razdalje.
Učinki vstopa objekta ODP5 na zmanjšanje S02 emisij, iz ' so pri njeni proizvodnji 2700 GWh/leto razvidni iz tabele:
\ S02 t/leto 1987' 19952
90.000 53.000
19#
lO.^
pred uvedbo ekološko sanacijskih ukrepov vstop ODP4 v obratovanje
vstop ODP5 v obratovanje
IV. OCENA FINANČNIH SREDSTEV
Predračunska vrednost investicije je v investicijskem pro- gramu po stalnih cenah oktober 1994 ocenjena na SIT 16.854,260.000,00 (210.678.000 DEM).
Predračunska vrednost je dobljena na osnovi izvedene pokal- kulacije poznanih investicijskih stroškov v objekt za razžvep- Ijanje dimnih plinov na bloku 4 v TEŠ, ki je v fazi gradnje.
Predračunska vrednost upošteva predvideno višino vlaganj lastnih sredstev v obsegu 40%, to je SIT 6.694.851.000,00 ter višino posojil pod predvidenimi pogoji (odplačilna doba 10 'et, obrestna mera 9%, kapitalizacija interkalarnih obresti v višini 75%) v obsegu 60%, to je SIT 10.159.409.000,00.
Skladno s predvidenimi kreditnimi pogoji je izračunan skupni
dol9 >z naslova vračila kredita, ki obsega vračilo glavnice, 'nterkalarnih in rednih obresti in znaša SIT 16.397.621.000,00 (205 mio DEM).
v- FINANČNE POSLEDICE
Vpliv investicijskih strošov v izgradnji objekta ODP5 ter stro- škov obratovanja na ceno KWh iz TEŠ je prikazan na dia- gramu. V letih gradnje je razviden vpliv investicijskih stroškov, Po letu 1999 pa na ceno vpliva odplačilo posojil in nastali obratovalni stroški.
Povprečno povišanje stroškovne cene na pragu TEŠ za obdobje do leta 2020 znaša 10,5% oz. 0,80 SIT/KWh.
Upoštevaje delež proizvodnje TEŠ v celotni proizvodnji v elek- 'roenergetskem sistemu Republike Slovenije, vpliva strošek
v izgradnjo objekta ODP5 in njegovi obratovalni stroški na zvišanje cene KWh na nivoju sistema v višini okrog 3%.
Pokrivanje prikazane stroškovne cene zagotavlja investitorju
v|ožek 40% lastnih sredstev v izgradnjo objekta ODP5 ter mu ornogoča odplačevanje predmetnih posojil.
V omenjenem proračunskem memorandomu za leto 1994 ye
v Poglavju II. » Trg in cene«, zapisano: »Izvajali bomo srednje-
r°čni program postopnega prilagajanja cen električne ener- gije stroškovnim cenam ugotovljenim na podlagi revizije stro- kov pri proizvajalcih...«
V Primeru nepokrivanja prikazane stroškovne cene proizvod-
nje električne energije v TEŠ je izpad prihodka seveda potrebno nadomestiti iz proračuna.
DIAGRAM: Gibanje stroikomc cene proizvodnje električne energije v TEŠ mer
9.50 9,00 8,50
i f
r~ \ / \
\ v \s
\ N_———-
tfiO
ooo5oo5ooooooooooooo Lato
Z i ■vročijo —— Brca iavcucijc
BESEDILO ČLENOV 1. člen
Republika Slovenija jamči vračilo kreditov, ki jih bo najela Termoelektrarna Šoštanj, p. o., Ive Lole Ribarja 18, Šoštanj za financiranje gradnej »Razžveplalne naprave blok 5«.
Republika Slovenija daje jamstvo za najete kredite, povečane za obresti, do skupne višine 205.000.000 (dvestopetmiliionov) DEM.
Pričetek odplačevanja kreditov je 6(šest) mesecev po uspeš- nem poskusnem obratovanju »Razžveplalne naprave blok 5«.
2. člen
Posamezne garancije za zavarovanje izpolnitve obveznosti Republike Slovenije izda minister, pristojen za finance, potem ko so znani pogoji posameznih kreditov in ko z njim soglaša ministrstvo, pristojno za finance.
3. člen
Ta zakon prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
OBRAZLOŽITEV Strategija učinkovite rabe in oskrbe Republike Slovenije
j.?ner9ij° v poglavju-Naložbe - obravnava predmetni pro- ' in sicer:
Htf lzP°lnltev vseh navedenih pogojev je v elektroenerge- . treba: dograditi čistilna naprav« na bl.4 In zgraditi 'stilne naprave na bl.S v TE Šoitanj .... Naložbeni pro- ,/®m' morajo vključiti tudi rešitve za produkte razžveplanja
Zgorevanja«
^ ^E Šoštanj, našem največjem energetskem objektu in obe-
em največjem onesnaževalcu zraka, je v okviru kompleks-
Pri proizvodnji TEŠ 2700 GVVh/leto se obseg emisij giba:
- od leta 1987 to je pred pričetkom izvajanja sanacijskih ukrepov:
- do leta 1999, ko bi bili opravljeni posegi na bloku 5:
leto 1987 leto 1995 leto 1999 S02 t/leto
NOx t/leto prah t/leto
90.000 11.500 7.000
53.000 8.500 3.300
10.000 5.300 1.100
Ovrednotena dolgoročna projekcija poslovanja TEŠ, ki teme- Za zavarovanje posojil potrebuje investitor bančno garancijo, Iji na obdelavi verjetnih scenarijev potrebne proizvodnje KWh ki pa jo banka pogojuje z jamstvom Republike Slovenije zi na pragu TEŠ, zaradi vlaganj v projekt 0DP5 povišajo stro- njegovo zavarovanje,
škovno ceno povprečno za 10,5% za dobo 20 let. Povprečna
stroškovna cena za to obdobje znaša 8,30 SIT/kWh. Za izvajanje predlaganega zakona bodo potrebna dodatni finančna sredstva iz republiškega proračuna le v primeru, če Z uveljavitvijo pokritja oz. priznanja teh stroškov je tudi zago- uporabnik kredita ne bo v stanju pravočasno poravnati svojih tovljeno vračanje posojil. obveznosti.
predlog zakona o FINANCIRANJU OBČIN - EPA 940 POSTOPEK
HITRI Vlada Republike Slovenije je na 115. seji dne 24. novembra
'994 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN, ki vam ga pošiljamo v obravnavo in sprejem na podlagi
člena poslovnika Državnega zbora Republike Slove-
nil® po hitrem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme navedeni zakon po Postopku, ker mora zakon stopiti v veljavo pred 1/1- 1995, glede na določila zakona o lokalni samoupravi in zakona o upravi. V nasprotnem primeru bodo nastopile
"ujše motnje v delovanju občin in državne uprave.
K°t pripomoček za obravnavo navedenega zakona vam
pošiljamo tudi »Oblikovanje sredstev za proračunsko porabo novih občin v Republiki Sloveniji«, ki zajema vse razpoložljive izračune sredstev novih občin.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 65. člena poslov- nika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 176. in 268.
člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Držav- nega zbora in delovnih teles sodelovali:
- Mitja GASPARI, minister za finance,
- Andrej ENGELMAN, državni sekretar v Ministrstvu za finance,
- Milojka KOLAR, državna sekretarka v Ministrstvu za finance,
- Slavko TEKAVĆIČ, svetovalec Vlade Republike Slove- nije v ministrstvu za finance.
^edlog zakona o financiranju občin
1- ocena stanja in razlogi za izdajo zakona V letu 1993 in 1994 so bili sprejeti zakoni, ki so v skiaou Takavo Reje bil konec leta 1993 sprejet zakon o lokalni samou- Pub'ike Slovenije uredili lokalno samoupravo.
q ®vi- v začetku oktobra 1994 pa zakon o ustanovitvi občin ter aoločitvi njihovih območij.
V » fin 0 'oka'n' samoupravi so v poglavju Premoženje in
r anciranje občin že določena osnovna izhodišča za financi- ra občin. V tem zakonu je določeno:
kaj se šteje za premoženje občine, kaj so dohodki od
"^noženja;
" kateri davčni in nedavčni prihodki pripadajo občinam;
Po katerih naslovih država zagotavlja dodatna sredstva
°očinam;
pr °sn°vna načela proračunskega financiranja (integralnost
^°računa, določitev proračunskega leta);
l0,đ* Računsko sodišče preverja poslovanje samoupravne Kalne skupnosti ter pravnih oseb, ki jih ustanovi lokalna nari °st ali je njihov lastnik, Ministrstvo za finnce pa tudi fin i® P°rabo sredstev zagotovljene porabe in sredstev
~ <ia
Us'ani
izravnave;
° načinu financiranja pokrajin odločajo občine, ki so jih lovile.
rJJ^adenimi določbami zakona o lokalni samoupravi so na nem Moteno finančno poslovanje občin, je potrebno z zakonom n' ravn' ureien' osnovni principi financiranja občin. Za
ai,i Se nekatera vprašanja.
^obneje je potrebno določiti osnovna načela oblikovanja
ra?ra'unov, proračunskih rezerv ter zaključnih računov pro-
qcunov.
Na p0 Podlagi zakona o lokalni samoupravi je potrebno določiti 9°je, pod katerimi se občine lahko zadolžujejo.
prihajalo do sporov zaradi pripadnosti posameznih prihodkov ter da se bodo ti prihodki realizirali s čimmanjšimi stroški za davkoplačevalce.
Reorganizacija lokalne samouprave narekuje tudi določitev prehoda v financiranju tako, da izpolnjevanje nujnih nalog občin ne bo ogroženo.
Glede na to, da so v posameznih občinah uvedeni samopri- spevki, je potrebno določiti, da se na novo dogovori njihova utemeljenost in v posameznih primerih tudi preveri njihova potrebnost.
2. NAČELA, NA KATERIH TEMELJI ZAKON
Zakon o financiranju občin temelji na splošnih proračunskih načelih. To pomeni, da predstavlja proračun temeljni finančni instrument občine, v katerem se izkazujejo vsi prihodki in tudi izkazujejo načrtovani odhodki.
Nadalje zakon temelji na načelu, da se z viri prihodkov, ki so določeni z zakonom o lokalni samoupravi zagotovi nemoteno financiranje nujnih nalog občine, medtem, ko je svobodni odločitvi občin prepuščeno financiranje nalog, ki nadgraju- jejo temeljne naloge.
Z zakonom je potrebno primerno urediti prehodno obdobje tako, da je zagotovljeno nemoteno financiranje osnovnih nalog občin.
3. MEDNARODNE PRIMERJAVE
Ureditev financiranja lokalnih skupnosti v drugih državah je predvsem odvisna od določitve statusa ravni, nižjih od cen- tralne, v skladu z ustavami in zakoni v teh državah. Od določi- tve razmerij in funkcij, ki jih ima posamezna raven glede na ustavno ureditev v posamezni državi, je v načelu tudi odvisno
Na področju davkov obstaja možnost predpisovanja lastnih davkov, v obliki samostojnih davčnih virov (kot npr. davkov od premoženja) ali možnost predpisovanja dodatnih zneskov na že odmerjene davke (npr. dodaten znesek na zemljiške davke ali na dohodnine) ter delitev posameznih davčnih virov med državno in lokalno ravnijo (npr. delitev dohodnine, delitev prometnih davkov, itd).
Izmed navedenih možnosti, ki so po posameznih državah različne, sta kot lokalni davek uveljavljena predvsem davek od premoženja in zemljiški davek.
Delitev davčnih virov med državno in lokalno ravnijo je izpe- ljana v Avstriji in v Nemčiji. Delitev virov postaja alternativa drugim dosedaj uveljavljenim rešitvam. S tem načinom so zagotovljeni stabilni fiskalni viri za lokalno raven, hkrati pa ne prihaja do negativnih vplivov v sistemu, kot so: davčna konku- renca med lokalnimi ravnmi, selitev davčnih zavezancev zaradi ugodnejših davčnih pogojev v sosednjih lokalnih skup- nostih in poslabšana horizontalna enakost med davčnimi zavezanci. Prav tako se zmanjšajo administrativni stroški pobiranja davkov, saj jih pokriva centralna raven.
Z delitvijo davčnih virov se v načelu z zakonom zagotovi del prihodkov, ki pripada lokani ravni v celoti. Pri razporeditvi lokalni enoti pripadajočih prihodkov pa se upoštevajo različni kriteriji (npr. po deležu števila prebivalcev, po deležu davčne osnove, po deležu km cest, itd).
Zaradi izravnave med fiskalnimi kapacitetami posameznih lokalnih enot in nivojem storitev, ki naj bi bil v načelu dosto- pen vsem prebivalcem, ne glede na to. kje prebivajo, se tem enotam dodajajo sredstva iz proračuna centralne ravni v načelu na dva načina: preko splošnih dotacij (nenamenska dotacija) ali posebnih dotacij (za posamezne namene). Merila, ki se uporabljajo za dodelitev nenamenskih dotacij, so lahko zelo različna (kot npr.: število prebivalcev, število stanovanj, število starejših nad 60 let, število predšolskih otrok, število šoloobveznih otrok, itd.).
Razmerje med splošnimi in posebnimi dotacijami je odvisno od ravni avtonomnosti lokalnih enot glede na centralno raven, saj je preko posebnih dotacij omogočen večji nadzor cen- tralne ravni nad lokalno.
4. FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE ZAKONA
Na podlagi predložene ureditve v zakonu bo ugotovljena višina zagotovljene porabe v občinah, določeni prihodki, iz katerih se financira zagotovljena poraba v občinah, določen delež dohodnine, ki pripada občinam in določen znesek potrebnih sredstev za finančno izravnavo.
Ustanovitev občin v skladu z zakonom o lokalni samoupravi se mora v finančnem smislu realizirati v okviru predvidenega obsega javne porabe, določenega v proračunskem memoran- dumu za leto 1995.
Upoštevaje izhodišča, določeno v 52. členu zakona o lokalni samoupravi, da mora biti vsaki občini v državi zagotovljeno vsaj 90% zagotovljene občinske porabe na prebivalca v državi, se bodo na ta račun povečala sredstva za finančno izravnavo za 2,2 miljarde tolarjev.
Prav tako ni mogoče oceniti, kakšen bo finančni učinek pred- ložene ureditve v primeru, ko izplačila dospelih obveznosti iz naslova dolgoročne zadolžitve na dan 31.12.1994, odškodnin po sodnih sklepih, po zakonu o denacionalizaciji in zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij zmanjšujejo razpoložljiv obseg zagotovljene porabe. Prav tako ni mogoče oceniti učinka potrebnih sredstev za t.im. presežne delavce, za katere je predloženo, da jih zagotovi državni proračun.
Podrobnejši finančni izračuni z obrazložitvami so priloženi.
BESEDILO ČLENOV:
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se ureja financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravljajo občine.
2. člen
Občinam pripadajo prihodki iz davkov in drugih dajatev, dolo- čenih v zakonu o lokalni samoupravi in prihodki iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu s posebnimi zakoni' 2. PRORAČUN
-e Ur ae 3. člen
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drug' dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- skim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadol- ževanje občine.
4. člen
Za vodenje poslovnih knjig ter izdelovanje letnih porod1
občin se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki se nana- šajo na državni proračun.
5. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani vsi prihod*1
občine po virih in vrstah, odhodki pa v skupnih zneskih P°
posameznih namenih.
»o
Odhodki so v posebnem delu proračuna razporejeni P° he natančnejših namenih.
Za izkazovanje prihodkov in odhodkov v bilanci prihodkov i"
odhodkov in za izkazovanje računa financiranja se smiseln1? uporabljajo določbe predpisov, ki se nanašajo na držav"1
proračun.
6. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki s°
določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemat1 obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predviden* |t>(
za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
7. člen
Pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki s«
poravnavajo iz proračuna, se morajo upoštevati običajni roK>
plačil.
Pri dogovarjanju o obveznostih ni mogoče upoštevati revalo- Ho rizacije obveznosti, če s pogodbo ni drugače določeno. ta le; Sredstva proračuna se uporabljajo za plačevanje že opravlj®*, nih dobav in storitev. Dogovarjanje predplačil je možno le o" Pt primernem zavarovanju predplačil. pi
8. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunski h, rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranj0^
'arn®nov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo
"Bdvidenih dovolj sredstev
s,atutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča
uPorabi sredstev tekoče proračunske rezerve.
9. člen
a izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni
s'atutom ali odlokom občine drugače določeno.
10. člen
'® se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov prora- da izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za
■acasno kritje odhodkov:
"Porabijo sredstva rezerve občine;
najame posojilo največ do 5% sprejetega proračuna, ki
0ra biti odplačano do konca proračunskega leta.
s,atutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča
naietju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka.
Rezerve
11. člen
^Cine oblikujejo svoje rezerve.
irih*erve se iz,oča del skupno doseženih prihodkov iz bilance enn °ar najmanj do 0,2% prihodkov. dl<ov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, [i?''Pozneje do 31. decembra tekočega leta. an'e v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar fenje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve idh ne 10/0 le,nih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in
n°dkov za zadnje leto.
12. člen
6*arve se uporabljajo:
(_*a odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih ''ec, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne jVa?lJa ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije,
»iske kužne bolezni in rastlinski škodljivci:
.. 3 zagotovitev sredstev proračunu, kadar prihodki pritekajo , ®nakomerno;
a *ritje proračunskega primanjkljaja.
lr6dStVi a za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se Očit*10 pravi|e niorajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. oma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2.
Ujatutom oziroma odlokom občine je določeno, kdo odloča Porabi sredstev za namene iz prvega odstavka tega člena.
*A*LJUČNI račun proračuna 13. člen
>b4j>reteku le'a. za katero je bil sprejet proračun, sprejme
nski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
pljučnem računu proračuna se izkažejo predvideni in
!»m ?®*eni prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvi-
14. člen
Občine pošljejo zaključne račune in premoženjske bilance Ministrstvu za finance v 30 dneh po sprejetju.
5. ZADOLŽEVANJE
15. člen
Občine se smejo zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občine izdajo vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občine se ne smejo zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona. •
16. člen
Občine se lahko zadolžujejo le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravlja- nje gospodarskih javnih služb.
S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o zadolžitvi iz prejšnjega odstavka.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance.
17. člen
Občine se lahko zadolžujejo le v obsegu, ki ne presega 10%
zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.
18. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o soglasju iz prejšnjega odstavka.
19. člen
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o soglasju iz prejšnjega odstavka.
6. FINANCIRANJE NUJNIH NALOG OBČINE 20. člen
Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
- sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave;
- sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, soci- alnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
- subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejav- nost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
cije, ki se za vsako proračunsko leto ugotavljajo v skladu z merili, ki jih določijo pristojna ministrstva.
21. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
- davek na dediščine in darila, - davek na dobitke od iger na srečo, - davek na promet nepremičnin, - upravne takse,
- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni s tem zakonom.
22. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
- davek od premoženja,
- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, - krajevne takse,
- komunalne takse, - pristojbine,
- odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda.
- prihodki uprave,
- prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki i; prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občine pred- pišejo, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
23. člen
Občinam pripada 30% prihodkov iz dohodnine.
Prihodki iz prejšnjega odstavka se razporedijo na posamezne občine v razmerju med odmerjeno dohodnino zavezancev, ki imajo stalno bivališče v občini in odmerjeno dohodnino v državi, in sicer na podlagi podatkov za predpreteklo leto.
Razmerja iz prejšnjega odstavka ugotavlja Ministrstvo za fi- nance.
24. člen
Občini, ki s prihodki iz 21. člena tega zakona ne more zagoto- viti financiranja zagotovljene porabe, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.
Sredstva za finančno izravnavo se nakazuje mesečno do 20.
v mesecu za tekoči mesec glede na dosežene prihodke občine iz 21. člena v preteklem mesecu in glede na ustrezni del zagotovljene porabe občine.
25. člen
Obseg prihodkov iz 21. člena tega zakona za posamezno občino ugotovi Ministrstvo za finance v sodelovanju s posa- mezno občino.
Do ugotovitve potrebne višine sredstev za finančno izravnavo za posamezno občino se občinam zagotavljajo akontacije sorazmerno zagotovljeni porabi v preteklem letu.
Akontacije se poračunajo s sredstvi za finančno izravnavo, ki jih za posamezno občino ugotovi Ministrstvo za finance.
26. člen
Občine, ki so prejemale akontacijo na račun sredstev za finančno izravnavo, pa jim sredstva po tem zakonu ne pripa-
dajo, vrnejo preveč prejete akontacije državnemu proračunu do 25. decembra v tekočem letu.
Preveč nakazane akontacije sredstev za finančno izravnavo v preteklem letu se poračunajo s sredstvi za finančno izra*
navo v tekočem letu.
27. člen
Občine morajo Ministrstvu za finance tekoče sporočati podatke o prihodkih in odhodkih proračunov, ki so pomembni za ugotavljanje obsega sredstev za finančno izr«v navo.
Način in rok za sporočanje podatkov predpiše minister z' finance.
Občini, ki ne sporoča podatkov v roku in na način iz prejS"
njega odstavka, se začasno ustavi nakazovanje sredstev finančno izravnavo.
28. člen
Sredstva za finančno izravnavo, ki jih prejme občina, se n«
smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz naslova zadol' žitve, odškodnin po sodnih sklepih, odškodnin po zakon' o denacionalizaciji in odškodnin po zakonu o izvrševanji kazenskih sankcij.
Če se občini zaradi dospelih obveznosti iz naslova zadolžitV na dan 31. decembra 1994, odškodnin po sodnih sklepi"' odškodnin po zakonu o denacionalizaciji in odškodnin P°
zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij zniža zagotovljen' poraba na prebivalca iz 20. člena tega zakona pod 88^
zagotovljene porabe na prebivalca v državi, se ji zagotovij"
dodatna sredstva za finančno izravnavo v višini razlike do 881* zagotovljene porabe na prebivalca.
7. PRIPADNOST DAVKOV 29. člen
Če dediščina oziroma darilo obsega nepremičnine, ki ležii®
na območju ene občine, pripada davek od dediščin in da"1
občini, kjer nepremičnina leži.
Če dediščina oziroma darilo obsega nepremičnine, ki ležij"
v več občinah, pripada davek od dediščin in daril občina"1
sorazmerno z vrednostjo posameznih delov dediščine o*1' roma darila, ki leži na območju posameznih občin.
Če dediščina oziroma darilo obsega samo premično prem""
ženje, pripada davek od dediščin in daril občini, kjer i"1? davčni zavezanec stalno prebivališče; če nima stalnega p rek1' vallšča v državi, pripada davek občini, kjer ima začasno bi*"' lišče; če nima začasnega bivališča v državi, pripada dava' občini, kjer ima darovalec oziroma je imel zapustnik stali®
prebivališče.
Če dediščina oziroma darilo obsega nepremično in premiS""
premoženje, davek od dediščin in daril pripada občinam upe števaje določbe prejšnjih odstavkov.
30. člen
Davek na dobitke od iger na srečo pripada občini, kjer i"1' prejemnik dobitka stalno prebivališče: če nima stalnega Pr* bivališča v državi, pripada davek občini, kjer ima začasn®
bivališče; če nima začasnega bivališča v državi, pripada dava"
občini, kjer je sedež izplačevalca dobitka.
31. člen
Davek na promet nepremičnin pripada občini, kjer neprerf^
nina leži.
^
32. člen 41. člen Davek od premoženja od stavb iri davek od premoženja od
Prostorov za počitek oziroma rekreacijo pripadata občini, na območju katere je stavba oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo.
Davek od premoženja od plovnih objektov pripada občini, kjer trna davčni zavezanec stalno prebivališče.
93. Man
Posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic Pripada občini, kjer se igralni avtomat uporablja.
B. PREHODNE DOLOČBE 34. člen
Ne glede na določbe tretjega odstavka 13. člena tega zakona sestavijo občine premoženjske bilance po stanju na dan 31.
decembra 1995 in 31. decembra 1996 najkasneje v 9 mesecih Po preteku leta.
35. člen
Do sprejetja zakona o javnih naročilih, se morajo nabava
°Preme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve oddajati
s Pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni pro- račun.
36. člen
Določbe tretjega odstavka 22. člena tega zakona se pričnejo
uPorabljati za odmero davka od premoženja za leto 1996.
37. člen
prihodki iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, ki jih občine predpisujejo na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih,
Se od 1. januarja 1995 izkazujejo v proračunih občin.
38. člen
Prihodki prejšnjih občin, izterjani v postopkih prisilne izter-
Jav®, prisilne poravnave , stečajev in likvidacije, pripadajo Posameznim občinam v skladu z določbami 29. do 33. člena
,e9a zakona oziroma v sorazmerju z zagotovljeno porabo.
39. člen
Izhodiščna zagotovljena poraba za posamezno občino in za
vse občine v državi za leto 1995 se ugotovi na podlagi določe-
nega obsega javne porabe v letu 1994.
Dokončen obseg zagotovljene porabe iz prejšnjega odstavka gotovi Ministrstvo za finance na podlagi podatkov iz prora- čunov občin za leto 1994, ki jih predpiše minister za finance in
na podlagi podatkov o finančno ovrednotenih nalogah ter P'ačah delavcev po 101. in 103. členu zakona o upravi v 60 Oneh po predložitvi zaključnih računov proračunov občin Ministrstvu za finance.
40. člen
Pred ureditvijo premoženjsko pravnih razmerij med občinami Po 100. členu zakona o lokalni samoupravi občine sprejmejo
^orrioženjsko bilanco prejšnje občine na dan 31. decembra
Občine se dogovorijo o tem, ali se uvedeni samoprispevki pobirajo še naprej.
Če se ne doseže dogovor iz prejšnjega odstavka se samopri- spevek pobira še naprej, vendar najdalj do 31.decembra 1995, in se uporablja za namene, za katere je bil uveden.
Nadzor nad uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka izvajajo župani občin, v katerih se samoprispevek pobira.
42. člen
Organi za izvrševanje proračunov prejšnjih občin pripravijo zaključni račun proračuna prejšnje občine za leto 1994 in ga predložijo občinskim svetom občin do 28. februarja 1995.
Zaključni računi iz prejšnjega odstavka se pošljejo Račun- skemu sodišču in Ministrstvu za finance.
43. člen
Do sprejetja proračunov občin za leto 1995, se financiranje občin začasno nadaljuje na podlagi proračuna prejšnje občine in preko žiro računa občine, ki je ustanovljena na območju sedeža prejšnje občine.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo za plače po 47.
členu tega zakona; preostali del sredstev pa se uporablja sorazmerno zagotovljeni porabi občin po 39. členu tega za- kona.
S sredstvi na žiro računu občine razpolagajo župani občin, ki so ustanovljene na območju prejšnje občine. O tem se obvesti Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Do sprejetja proračunov občin se sredstva za finančno izrav- navo, del dohodnine, ki pripada občinam, drugi davki, ki pripadajo občinam ter drugi prihodki občin, nakazujejo na žiro račun proračuna občine iz prvega odstavka tega člena.
Do ugotovitve potrebne višine sredstev za finančno izravnavo za posamezno občino se občinam zagotavljajo akontacije, sorazmerno odhodkom po 39. členu tega zakona.
44. člen
Občine sprejmejo proračune za leto 1995 po sprejetju zaključ- nih računov proračunov prejšnjih občin za preteklo leto.
Občine pošljejo sprejete proračune za leto 1995 Ministrstvu za finance.
V proračun občine za leto 1995 se vključi občini pripadajoči del prihodkov in odhodkov od 1. januarja 1995 dalje, ki se je začasno izvrševal preko žiro računa občine, ustanovljene na območju sedeža prejšnje občine.
45. člen
Žiro računi prejšnjih občin se odpravijo najkasneje do 31. 12.
1995; če niso odpravljeni v tem obdobju, se po uradni dolžno- sti odpravijo 31. 12. 1995.
46. člen
Občine izplačajo plače s pripadajočimi dajatvami za decem-
razmerju v občini, ustanovljeni na območju sedeža prejšnje občine, in sicer do sprejetja statutov in sistemizacij delovnih mest v vseh občinah, ustanovljenih na območju prejšnje ob- čine.
Občinski sveti vseh občin, ustanovljenih na območju prejšnje občine, se morajo v enem mesecu po sprejetju statutov in sistemizaciji delovnih mest dogovoriti o razporeditvi delavcev v posamezne občine.
Sredstva za plače delavcev iz prvega odstavka se do razpore- ditve delavcev po prejšnjem odstavku, izplačujejo iz žiro računa občine iz prvega odstavka 43. člena.
Sredstva za plače delavcev organov krajevnih skupnosti se zagotavljajo na način, določen v prejšnjem odstavku.
Funkcionarjem občin in posebnih družbeno političnih skup- nosti se zagotovijo pravice po prenehanju mandata v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 in 2/91-1) v občini, ustanovljeni na območju sedeža prejšnje občine.
48. člen
Delavci iz prejšnjega člena, ki ne bodo razporejeni na delo v občine in delavci, ki ne bodo nadaljevali z delom v vaških, krajevnih ali četrtnih skupnostih po 4. členu zakona o ustano- vitvi občin ter o določitvi njihovih območij, imajo pravice, ki jih zagotavlja zakon delavcem v državnih organih za primer trajnega zmanjšanja obsega dela ali zaradi tehnoloških, orga- nizacijskih oziroma drugih operativnih razlogov.
Sredstva za pravice delavcev iz prejšnjega odstavka se zago- tavljajo v državnem proračunu.
49. člen
Vrednost točke oziroma kvadratnega metra površine za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena zakona o davkid občanov (Uradni list SRS, št. 36/88, 8/89 in Uradni list RS, #■
48/90 in 7/93), se valorizira s koeficientom rasti cen nI drobno, ki ga ugotovi Zavod Republike Slovenije za statistiko za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero oziroma v katerem se davek odmerja, v primerjavi z enakiC obdobjem prejšnjega leta.
50. člen
Dokler občine ne določijo vrednosti točke za ugotovitev zne- ska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se vrednost točke s 1. januarjem 1995 valorizira s koeficientom rasti ce"
na drobno, ki ga ugotovi Zavod Republike Slovenije za stati- stiko, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, i>
katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdob- jem prejšnjega leta.
51. člen
Določbe zakona o financiranju javne porabe (Ur.l. RS, št. 4&
90, 34/91, 30/92, 7/93), ki se nanašajo na občine in odlo*
o razporeditvi prihodkov med občinami in republiko (Ur I RS, št.34/91) prenehajo veljati 31. decembra 1994.
52. člen
%
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradne'm listu Republike Slovenije, razen določb, ki se nanašajo na financi- ranje nujnih nalog občine, ki začnejo veljati 1. januarja 1995
OBRAZLOŽITEV '• V zakonu o financiranju občin so podrobneje urejena
vPrašanja, ki so potrebna za nemoteno delovanje lokalnih
s«upnosti z vidika financiranja ter urejena vprašanja, za kate-
rem je z zakonom o lokalni samoupravi določeno, da se
Ur6dijo s posebnim zakonom. Prav tako so razrešena vpraša- ja finančne narave, ki se nanašajo na prehodno obdobje.
* V splošnih določbah zakona je navedeno, na kaj se nanaša
*ak°n ter določeno, iz katerih virov se občina financira.
ine se financirajo iz virov, ki jih določa zakon o lokalni
^rnoupravi, to je davkov in drugih dajatev ter dohodkov od Pr*motenja.
v skladu z zakonom o lokalni samoupravi pripadajo občinam Prihodki od davkov od premoženja, davkov od dediščin in
aarii, davkov od dobitkov od iger na srečo ter davka na Promet nepremičnin ter del dohodnine.
2bflne pa razpolagajo tudi z drugimi viri dohodkov, kar je
°'oćeno s posebnimi zakoni. Med temi viri je fiskalno najiz- oh2e'še nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga iih0Občine razpolagajo še s pristojbinami, ki jih lahko predpi- PreclPisujejo v skladu z zakonom o stavbnih zemljiš- šejo v skladu z zakonom o varstvu okolja, denarne kazni za
p.rexrške, ki jih določi občina, krajevno (turistično) takso,
e'om požarne takse, pristojbinami za vzdrževanje gozdnih
c®s(.
V«ladu z zakonom občinam pripadajo davki v višini, ki je oiočena z zakonom o uvedbi, le za davek na premoženje je
°'očeno, da lahko predpišejo dodatne davčne obveznosti za
av*zance s svojega področja oziroma objekte, ki ležijo
p°samezni občini.
se t' Bstavijgn proračun občine. Proračun občine sestavljata po9iavju Proračun je podrobneje določeno, kako je '«nca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. Tovr-
" naČin /7lrJ37ni/an/a rtmnnn/*n trancriarontan rtriUa-r roalnih virov način izkazovanja omogoča transparenten prikaz realnih ' proračuna (davkov in drugih dajatev ter dohodkov od Množenja) in tekočih odhodkov proračuna ter ugotovitev i,LSežka oziroma primanjkljaja. V računu financiranja so
*a**ni odhodki iz naslova zadolžitve (odplačilo glavnice) ter osrf d odhodki iz bilance prihodkov in odhodkov ali iz nove f'nanciranja odplačila dolgov (iz presežka prihodkov
**dolžitve).
f tovrstnim prikazom proračuna ter z zaključnim računom izvršitve proračuna je jasno razviden obseg pre- mira oziroma primanjkljaja ter način njegove uporabe ozi-
018 financiranja.
Jjj*dalje je izkazovanje občinskega proračuna v načelu vezano
*nntkazovanie državnega proračuna, ker oba temeljita na zg y izhodiščih. V tem zakonu so urejeni le temeljni okviri Ha^r'pravo in izvrševanje proračuna, vse podrobnejše izpe-
6 Pa so prepuščene občinskim odlokom o proračunih.
V in
6lenu i° predvideno, da občina lahko, v primeru neena- PorBSne9a pritekanja prihodkov oziroma neenakomerne rab začasno premosti likvidnostni izpad sredstev z upo- ii^.Sredstev rezerv občine oziroma z najemom posojil. Da /e l predvideno, da posojila za likvidnostne potrebe ne smejo os(no premoščanje ne bi povečevalo zadolžitve občine
0đ 5% sprejetega proračuna in da mora biti posojilo
Da pa ne bi zaradi zadolževanja občin, ki bi presegalo njihove ekonomske in fiskalne kapacitete, prišlo do težav pri izvrševa- nju osnovnih nalog občine, je predloženo, da gornji obseg zadolževanja predstavlja 10% zagotovljene porabe oziroma odplačilo glavnice in obresti ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.
V okvir zadolževanja se ne šteje zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so občine. Javna podjetja in javni zavodi morajo, glede na pravice in dolžnosti ustanoviteljev, pridobiti njihovo soglasje.
Prav tako je predloženo, da lahko občine dajo poroštva za posojilne in druge obveznosti javnih podjetij in javnih zavo- dov, vendar le v okviru 5% zagotovljene porabe. S tem je zagotovljeno, da bi kljub eventualni vnovčitvi poroštva bilo omogočeno opravljanje nujnih nalog občine.
5. V poglavju 6. Financiranje nujnih nalog občine je podrob- neje razdelan koncept financiranja tistih nalog, ki jih občine morajo izvrševati v skladu z ustavo in zakonom.
V 20. členu je določeno, kaj se šteje za opravljanje nujnih nalog, to je za t.im. zagotovljeno porabo. To so sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave (plače zaposlenih, dajatve od plač, materialni stroški, drugi odhodki), sredstva za izvajanje dejavnosti na področju: osnovnega izobraževanja, otroškega varstva, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, zdravstva in drugih dejavnosti, subvencije in tekoči tansferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, itd), ter sredstva za požarno varstvo in za opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliškoogledne službe.
Predloženo je, da se zagotovljena poraba ugotavlja v skladu z merili, ki jih določajo ministrstva in s sodelovanjem občin.
Ocenjujemo, da bo na ta način možno zagotoviti primernejšo distribucijo zagotovljene porabe po občinah, kot če bi upošte- vali le kriterij določenega nivoja zagotovljene porabe na pre- bivalca. Kriterij porabe na prebivalca namreč ne more upošte- vati t.im. fiksnih stroškov občine, ki nastanejo ne glede na število prebivalcev v občini in so odvisni od številnih razlogov (površina občine, struktura prebivalstva: mlado, staro, aktivni zaposleni itd). Na vsak način pa menimo, da je potrebno sredstva za nujne investicije ugotavljati po merilih. Priprava meril je nedvomno zahtevna naloga, ki pa je v precejšnji meri že realizirana. Pri oblikovanju meril za investicije je potrebno izhajati iz bilančnih možnosti, to je možnega obsega zagotov- ljene porabe in sredstev za finančno izravnavo, ki so za vsako proračunsko leto določena v državnem proračunu.
Zagotovljena poraba predstavlja le del porabe občinskih pro- računov, tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov.
Po ocenah za leto 1994 znaša vsa javna poraba v občinah 95,3 milijarde tolarjev, od tega je t.im. limitirane porabe 74,9 mili- jarde tolarjev. Razliko predstavljajo nelimitirani prihodki, ki pa so zajeti v proračunih občin. To pomeni, da limitirana poraba predstavlja 78,4% sredstev, ki se namenjajo za financiranje javne porabe na nivoju občin v državi. Navedeni odstotek sredstev, ki globalno predstavlja skoraj četrtino vse javne porabe v občinah, je sicer po posameznih občinah zelo razli- čen, od 5-10% do preko 50% javne porabe v občini. Poleg navedenih sredstev javne porabe v občinah pa dobivajo občine tudi dodatna sredstva neposredno iz državnega prora- čuna (sredstva za demografsko ogrožena območja, sredstva
- del dohodnine, - upravne takse,
- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Tako je določeno, da se med prihodke za zagotovljeno porabo poleg davčnih virov štejejo še: upravne takse in posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Po dosedanji ureditvi se je v limitiran obseg porabe občin štelo še:
- davek od premoženja, - denarne kazni,
- nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Predlagamo, da postane davek od premoženja fiskalni poten- cial, ki je na razpolago občinam za financiranje drugih nalog občine. Prav tako predlagamo, da občine v svoji pristojnosti povečajo prihodke iz tega naslova.
Poleg navedenih virov prihodkov pa občine razpolagajo še z naslednjimi viri prihodkov, ki se uporabljajo za financiranje drugih nalog občine:
- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
- krajevne takse (turistične takse):
- komunalne takse;
- pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest;
- odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda;
- del požarne takse;
- pristojbine v skladu z zakonom o varstvu okolja, itd.
,S predloženo ureditvijo, po kateri se povečuje število virov prihodkov občin, se povečujejo tudi finančne možnosti občin za financiranje drugih nalog. Ocenjujemo, da se bo ta del prihodkov povečal. Razporeditve teh prihodkov po občinah pa ni možno oceniti, ker ključ dohodnine ni primeren za tovrstno oceno.
y zakonu so urejena vprašanja v zvezi z razdelitvijo vira dohodnine med občinami in državo.
V 23. členu zakona je določeno, da občinam pripada 30%
dohodnine. Po dosedanji ureditvi je znašal ta delež 40%.
Delež dohodnine se je spremenil zaradi izvršenega prevzema nalog pristojnosti in upravnih delavcev na podlagi 101. in 103.
člena zakona o upravi. Na tej podlagi se je zmanjšala poraba občin in povečali izdatki države, čemur je potrebno prilagoditi tudi pripadnost posameznih virov dohodkov.
Po dosedanji ureditvi se dohodnino nakazuje po stalnem bivališču zavezanca na račun, ki je odprt v občini stalnega bivališča. V vsaki sedanji občini je odprtih 6 vplačilnih raču- nov za posamezne vire dohodnine. Sredstva na teh vplačilnih računih se dnevno praznijo v dobro žiro računa države in v dobro žiro računa občine. Če vplačil na vplačilni račun posamezne občine ni ali pa kasnijo zaradi likvidnostnih težav pri izplačevalcih, temu sledijo tudi gibanja prihodkov v prora- čunih.
Nadaljevanje zgoraj opisane ureditve bi pomenilo, da je potrebno odpreti v 147 občinah vsaj 6 vplačilnih računov za dohodnino, to je skupaj 882 računov. Zaradi tega se bo povečala negotovost občin glede bodočih prilivov iz naslova dohodnine tako z vidika likvidnosti posameznih izplačevalcev kot z vidika napak pri nakazovanju davkov.
Tovrstno nakazovanje predstavlja tudi veliko administrativno in stroškovno breme za davčne zavezance in izplačevalce plač ter drugih prejemkov. Tako se lahko v načelu dogodi, da mora en izplačevalec nakazati podvrsti dohodnine na več vplačilnih računov v 62 občin, z uveljavitvijo nove lokalne samouprave pa bi to pomenilo na več vplačilnih računov v 147 občinah. Menimo, da ni primerno povečevati stroškov davč- nih zavezancev in izplačevalcev prejemkov na račun pobira-
nja davkov, ki je v pristojnosti države oziroma lokalnih skup- [ nosti.
Vsi davčni zavezanci in izplačevalci prejemkov naj bi nakazo- ^ vali podvrste dohodnine in dohodnino na vplačilne račune, |
odprte na enem mestu. S tega računa naj bi se sredstvi razporejala v občinske proračune. Ključ razporejanja po posameznih občinah bo predstavljal delež posamezne občin< ' v odmerjeni dohodnini zavezancev za dohonino, ki imajo stalno bivališče v občini, za predpreteklo leto. Ti podatki so nI ' razpolago po končanih postopkih za odmero dohodnine Ugotovljen delež dohodnine predstavlja fiskalno moč prebi■
valcev posamezne občine glede na vso pobrano dohodnino Del dohodnine, ki pripada občinam se tako izkazuje kot izvirni prihodek občine.
Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje i"
informiranje dnevno razporeja prihodke iz dohodnine na žiro račune proračunov občin in proračuna države.
Na ta način bodo občinam zagotovljeni stabilni viri financira nja, ki bodo neodvisni od gibanj davčnih osnov po posamet nih občinah in občinam znani vnaprej.
V členih 24. do 28. je podrobneje urejeno ravnanje s sredsM za finančno izravnavo.
Če viri dohodkov iz naslova davka od dediščin in daril, davki na promet nepremičnin, davka na dobitke od iger na srečo, upravnih taks in posebnih taks za uporabo igralnih avtom?
tov, ne bodo zadoščali za kritje zagotovljene porabe, imajo občine pravico do sredstev za finančno izravnavo, ki se zago- tavlja v državnem proračunu.
V 28. členu je predvideno, da se sredstva za finančno izraV- navo, ki jih prejme občina, ne morejo zaseči za plačilo dospe- lih obveznosti iz dolgoročne zadolžitve ter odškodnin P°
sodnih sklepih, zakonu o denacionalizaciji in zakonu o izvrše- vanju kazenskih sankcij. Na ta način je omogočeno, da se financiranje nujnih nalog zagotavlja v nekem normalne"!
obsegu. Prav tako je predvideno, da bi občini, ki bi se ji zarad1 dospelih obveznosti iz dolgoročne zadolžitve na dan 31. 12;
1994, in odškodnin po sodnih sklepih, zakonu o denacionali- zaciji in zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij znižala rave"
zagotovljene porabe pod 88% poprečne zagotovljene občin- ske porabe v državi, zagotovila razlika do 88% zagotovljene porabe v občinah.
Predložena ureditev je v skladu s koncepti primerjalnih lokal- nih samouprav v drugih državah.
Zagotovljeni so izvirni prihodki v obliki:
- davčnih virov, ki v višini, določeni z zakonom, pripadajo občinam;
- davčnih virov, ki jih občine določajo v razponu glede nI stopnje, predpisane z zakonom;
- delitev dohodnine med občinami in državo po kriteriji davčne osnove;
- dotacije so zagotovljene predvsem v obliki splošnih dotacij'•
- tekoča poraba občin se financira iz rednih virov; zadolževa- nje je predvideno le za investicije v gospodarskih javnih službah;
- obseg zagotovljene porabe, za katero je predviden izenatO"
valni mehanizem v obliki finančne izravnave kot splošne dota- cije, se bo določal v skladu z merili, pri čemer bo vsaki občini zagotovljeno 90% zagotovljene porabe na prebivalca;
6. V poglavju Pripadnost davkov je podrobno določena p"' padnost po posameznem davčnem viru. Osnovna načelo P"
nepremičninskih davkih je, da pripadajo občini, kjer nepre- mičnina leži, drugi davki pa občini, kjer je stalno prebivališč davčnega zavezanca; če tega prebivališča ni, pa občini, kjer je začasno bivališče, če pa tudi začasnega bivališča ni, pa, kje' je sedež izplačevalca ter darovalca oziroma zapustnika.
7. S prehodnimi določbami zakona naj bi uredili prehod s prejšnjih občin na nove občine v delu, ki se nanaša ni finančno tematiko.
Finančne izračune za ugotovitev zagotovljene porabe kot startno izhodišče za občine je Ministrstvo za finance pripra- vilo na podlagi podatkov, s katerimi samo razpolaga.
Ministrstvo za finance je za finančne podatke o prenosu nalog m o prenosu delavcev zaprosilo občine. V predvidenem roku ie posredovalo podatke 50 občin. Za izračun bi bili nujni Podatki vseh občin. Zato so pri izračunih zaenkrat upoštevani 'e ocenjeni globalni podatki, ki se nanašajo na vse občine kot celoto.
teh razlogov je v 39. členu predvideno, da se dokončen Kračun zagotovljene porabe opravi na podlagi podatkov iz Proračunov občin za leto 1994 in dodatnih podatkov o prev- zemu nalog in delavcev v upravne enote oziroma v ministr- ova. že posredovane podatke bodo uporabila ministrstva pri določitvi potrebnih sredstev za upravne enote in naloge mini- strstev na podlagi zakona o upravi v državnem proračunu za 'eto 1995.
^ 100. členu zakona o lokalni samoupravi je predvideno, da občine uredijo medsebojna premoženjsko pravna razmerja
n'alkasneje v 6 mesecih po konstituiranju občinskih svetov. Da 9i se omogočilo korektno dogovarjanje o razdelitvi sredstev
<n obveznosti, se v tem času občine ne smejo zadolževati. Po
sPrejetju dogovora pa naj bi se zadolževale le občine, ki ne Presežejo limita, določenega v 17. členu zakona.
Za ureditev razmerij v zvezi z uvedenimi samoprispevki v šte- vilnih dosedanjih občinah, se predlaga prehodno obdobje enega leta. V tem času naj bi se občine oziroma občinski sveti oogovorili o tem, ali naj se pobiranje samoprispevka nadaljuje
aH ne. Dokler ta dogovor ni sprejet, se uvedeni samoprispevek Pobira; nadzor nad uporabo sredstev pa izvajajo župani občin, ustanovljenih na območju prejšnje občine. Institut samoprispevka ocenjujemo kot enega izmed najpomembnej- ših elementov financiranja drugih nalog občine, saj nepo- sredno odraža interes prebivalcev za lokalno samoupravo.
p°membnost samoprispevka z državne strani je izražena tudi Preko davčnega sistema, saj se samoprispevek v celoti šteje olajšava pri znižanju osnove za dohodnino, kar pomeni,
°a se velik del samoprispevka prevali na breme finančnih virov države.
^ začetku leta 1995 je potrebno sprejeti zaključne račune Proračunov prejšnjih občin. Za izdelavo le-teh in njihovo Predlaganje občinskim svetom je zadolžen organ, ki je izvrše- val proračun prejšnje občine. Da bi lahko zaključili letošnje Proračunsko leto še v obdobju dosedanje ureditve in še v času trajanja odgovornosti izvršnih svetov občin je predlo- 1994' da Se plaie za december Splačajo do 31. decembra konstituiranja občinskih svetov še ne bodo sprejeti prora-
Cuni občin za leto 1995. Glede na to, da pa mora teči izvrševa-
nje nalog nemoteno (npr. izplačila plač v upravi in v javnih zavodih, plačila storitev, itd), je predloženo, da se v tem obdobju nadaljuje financiranje po proračunu preteklega leta prejšnje občine, vendar le preko enega žiro računa, to je žiro računa občine, ustanovljene na območju sedeža prejšnje občine. S sredstvi pa naj bi razpolagali vsi župani teh občin.
»Začasno financiranje« naj bi teklo predvsem za plače zapo- slenih v občinah, ostali del prihodkov pa naj bi se uporabljal sorazmerno zagotovljeni porabi novih občin. Akontacija sred- stev za finančno izravnavo se bo do sprejetja proračunov novih občin za leto 1995 nakazovala v skladu z 39. členom.
Sprejeti proračuni občin šele predstavljajo zakonito podlago za razpolaganje s sredstvi davkoplačevalcev. Zato menimo, da bi morali biti proračuni občin za leto 1995 sprejeti v naj- krajšem času po konstituiranju občinskih svetov. S sprejetjem proračunov bo dana zakonita podlaga za razporejanje davkov in drugih dohodkov na žiro račune občin in s tem osnova za samostojno delovanje lokalne samouprave. Pri pripravi prora- čunov bodo občine morale upoštevati vso področno zakono- dajo, ki se nanašajo na porabo sredstev za posamezne namene. Ob tem posebej opozarjamo na dosledno vključeva- nje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v proračune občin, kar pomeni, da se bodo morala v občinskih proračunih tudi zagotavljati sredstva za namene določene z zakonom o stavbnih zemljiščih. Glede na to, da se bo financiranje nalog v prehodnem obdobju nadaljevalo preko »začasnega financi- ranja« in enega žiro računa je potrebno v proračune za leto 1995 vključiti že realizirane prihodke in odhodke v času od 1.1.1995 dalje. O razporeditvi prihodkov in odhodkov med občinami za to prehodno obdobje, se bodo občine dogovorile same.
V 101. členu zakona o lokalni samoupravi je določeno, da imajo delavci v občinskih upravnih organih, tajniki in drugi zaposleni v krajevnih skupnostih, ki niso prevzeti v upravne enote, pravice, ki jih zakon zagotavlja delavcem v državnih organih za primer reorganizacije ali spremenjenih pristojnosti upravnih organov. Predloženo je, da ti delavci, do dogovora občin o njihovi razporeditvi, ostanejo v delovnem razmerju pri občini, ki je ustanovljena na območju, kjer je bil sedež prejš- nje občine. V kolikor bo ugotovljeno, da njihovo nadaljnje delo ni potrebno, bo sredstva za te namene zagotavljal državni proračun.
V 49. členu zakona je določeno, da se vrednost točke oziroma kvadratnega metra površine, ki se uporablja pri izračunu osnove za davek od premoženja, valorizira z rastjo cen na drobno v predhodnem letu.
V 50. členu je določeno, da se za obdobje, v katerem občine še ne bodo konstituirane, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča valorizira z rastjo cen na drobno. Z navedeno uredi- tvijo se zagotavljajo realno enaki viri za proračune občin kot do sedaj.
Oblikovanje sredstev za proračunsko porabo novih občin v Republiki Sloveniji
UVODNI DEL
Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog zakona o financiranju občin, s katerim so podrobneje urejena vpraša- nja, ki bodo omogočila delovanje novih lokalnih skupnosti.
Kot prilogo k temu zakonu so pripravljene tudi finančne kvantifikacije o razporeditvi razpoložljivih sredstev sedanjih občin med novo oblikovane občine. Za pripravo teh finančnih kvantifikacij so služili vsi razpoložljivi podatki. Del podatkov je zagotovil Zavod Republike Slovenije za statistiko, ki je seda- nje občine razporedil po posameznih naseljih v nove občine.
Na osnovi podatkov Republiške uprave za javne prihodke iz odmernih odločb o dohodnini so pripravljeni tudi podatki o številu davčnih zavezancev, ki so bili zavezanci dohodnine za leto 1992 in so dohodnino vplačali na ustrezne račune po občinah.
Za izhodišče razporeditve razpoložljivih sredstev med novo oblikovane občine, so upoštevani podatki o določenem obsegu javne porabe občin za leto 1994, s katerimi razpolaga Ministrstvo za finance. Ti podatki upoštevajo tudi povečanje možnega obsega javne porabe skladno z bilančnimi mož- nostmi po sprejemu rebalansa državnega proračuna za leto 1994. Pri tem so upoštevani viri, ki pripadajo obstoječim občinam po zakonu o financiranju javne porabe in zakonu o lokalni samoupravi. Za pokrivanje obveznosti do določe- nega obsega javne porabe se upoštevajo samo določeni oce- njeni limitirani prihodki. Finančna izravnava se občinam nakazuje kot razlika med ocenjenimi limitiranimi prihodki posamezne občine in določenim obsegom javne porabe. Med prihodki, ki se upoštevajo za pokritje določenega obsega javne porabe - limitirane prihodke se v oceni upoštevajo naslednji viri:
- dohodnina;
- davek od premoženja;
- davek na dediščine in darila;
- davek na dobitke od iger na srečo;
- davek na promet nepremičnin;
- upravne takse;
- posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic;
- denarne kazni;
- nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Strukturni deleži prihodkov za pokrivanje določenega obsega proračunske porabe v letu 1994, predstavlja pri dohodnini 67,8%, ostalih prihodkih 7,4% in finančni izravnavi 24,8%
prihodkov te porabe. Poleg navedenih prihodkov, ki jih upo- števamo pri izračunu finančne izravnave, se praznijo v prora- čune občin naslednji prihodki;
- komunalne takse;
- krajevna taksa;
- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
- pristojbine za zdravstveno varstvo rastlin in živali;
- odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
- del požarne takse;
- pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest;
- prihodki upravnih organov;
- in drugi prihodki.
Ti prihodki se ne upoštevajo pri izračunavanju finančne izrav- nave, morali pa bi biti zajeti v proračunih občin.
Prav tako pri drugih prihodkih niso upoštevani dohodki od depozitov, ki jih pridobijo občine z vezavo proračunskih sred- stev v bankah in sredstva, ki jih pridobijo z gospodarjenjem s svojim premoženjem. Tako lahko občine pridobijo prihodke od_najemnin in zakupnin od premoženja, ki je v njihovi lasti.
Deiež posameznih prihodkov je v proračunih posameznih p.bčin različen in predstavlja globalno na ravni Slovenije
dodatnih 27,2% razpoložljivih sredstev za financiranje javn porabe občin. Višina teh nelimitiranih prihodkov je odvisn od ekonomske moči posamezne občine, zato je tudi c1 občine do občine zelo različna.
Vlada Republike Slovenije je sicer globalno ocenila pribodk iz tega naslova, vendar ne razpolaga z ustreznim ključem, P katerem bi lahko razporedila te prihodke med nove občine Zaradi relativno kratkega časa, po sprejemu ustrezne sistei"
ske zakonodaje, ki ureja oblikovanje novih občin in delovanj uprave, je bilo izredno težko zagotoviti vse podatke, ki r omogočili natančno opredelitev prenosa posameznih nalog pristojnosti občin na državno raven. V sodelovanju z res"' nimi ministrstvi, je Ministrstvo za finance pripravilo ustrezn"
obrazce, s katerim bi zbrali potrebne podatke o viSf finančno ovrednotenih nalog in številu delavcev, ki bodo s1 1. 1995 prešli iz občin na upravne enote ali ustrezna minist' stva. Ti obrazci so bili poslani v izpolnitev vsem občinam 2' 10. 1994. Rok za dostavo izpolnjenih obrazcev je bil 14. 1' 1994. Do 18.11.1994 je Ministrstvo za finance prejelo poda#
od 50 občin, kar predstavlja 78,1% potrebnih podatkov. Ker P so med občinami, ki niso poslale podatkov tudi take, ki imaF relativno veliko kadrov, ki se prenašajo na državno raven, t bo globalno ovrednoten primanjkljaj sredstev za te naloS' lahko še spremenil.
Vse podatke morajo še pregledati posamezna resorna mi"'' strstva, jih z občinami po potrebi uskladiti, da bodo lahk(
pripravila ustrezne finančne kvantifikacije za vključitev sre^
stev v začano financiranje proračuna za leto 1995 in pro<>
čuna države za leto 1995. Ti podatki se bodo za posamez"' občine lahko še spremenili, ko bodo sprejele rebalans prof*
čuna za leto 1994.
Iz teh razlogov je Ministrstvo za finance pri prenosu nalog P1
zakonu o upravi in področnih zakonih v priloženih izračuni!1
začasno upoštevalo ocenjeno globalno linearno zmanjšanj' določenega obsega javne porabe občin za 18%. V ta obseg ^ zajeti finančno ovrednoteni delavci za področja dela P*
zakonu o upravi in naloge na področju kulture in socialne!)' varstva, ki naj bi se financirale iz državnega proračuna.
V priloženih izračunih je zato v okviru bilance javne porab*
občin, začasno določena zagotovljena poraba, ki naj bi velja"
za novo oblikovane občine, upoštevajoč določen pren"8
nalog iz občinske na državno raven. Osnovni izračun je Prl' pravljen na osnovi podatkov za leto 1994 in je izražen v pov' prečnih cenah leta 1994. Izračun je pripravljen začasno, K«!
ga bo Ministrstvo za finance pripravilo ponovno, na podla"
določb predloga zakona o financiranju občin, po podatkih proračunov občin za leto 1994.
Pri oblikovanju delitvenega ključa bilance razpoložljivih sred- stev sedanjih občin med novo oblikovane občine, so upoš'6,
vani zadnji razpoložljivi podatki o odmeri dohodnine za let"
1992 po odmernih odločbah za zavezance po naseljih. lzW dišče je stalno bivališče fizičnih oseb, ki so davčni zavezan'1
za dohodnino. Te podatke je na osnovi odmernih odločb t1
dohodnino za leto 1992, po podatkih Republiške uprave &
javne prihodke, obdelal Zavod Republike Slovenije za sta"!
stiko. Upoštevajoč navedeni ključ, so razporejeni ocenjen' prihodki sedanjih občin med novo oblikovane občine, kar i®
razvidno iz priloženih tabel.
TABELARNI PREGLED
Tabela: »Izhodiščni podatki za javno porabo občin po odmer' nih odločbah dohodnine za leto 1992« predstavlja osnovo &
nadaljnje izračune dohodnine in razporeditev med novo oblj;
kovane občine. Ta tabela vsebuje poleg sedanje občine tud' nove občine, ki so oblikovane skladno z zakonom o ustano^1' tvi občin ter o določitvi njihovih območij ter o spremembah f
