Letno poročilo Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2013

Letno poročilo

Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2013

Sprejeto na Skupščini GZS, 14. maja 2014

Vsebina

UVODNA BESEDA PREDSEDNIKA GLAVNI DOSEŽKI V LETU 2013

GOSPODARSKO OKOLJE V LETU 2013

POROČILO SKUPNIH NALOG

OBMOČNE IN REGIONALNE ZBORNICE

ZDRUŽENJA IN ZBORNICE DEJAVNOSTI SODELOVANJE V

MEDNARODNIH SEKTORSKIH ZDRUŽENJIH KADRI

FINANČNO POROČILO - POVZETEK

RAČUNOVODSKI IZKAZI

December 2013 se je zdel mejnik v dojemanju razmer, v katerih se je znašlo slovensko gospodarstvo in celotna Slovenija. Po eni strani so obremenitveni testi pokazali veliko bančno luknjo, ki ima svojo zrcalno sliko v šte- vilnih prezadolženih podjetjih. Za novo bančno sanacijo smo tako porabili nadaljnje tri milijarde evrov davko- plačevalskega denarja. A po drugi strani v Slovenijo ni prišla trojka, obresti na državne obveznosti pa so začele hitro padati. Verodostojnost Slovenije pred mednarodno gospodarsko in finančno javnostjo se je začele izbolj- ševati. Pred domačo javnostjo bo treba to verodostojnost šele zgraditi.

Rezultat obremenitvenih testov je šele bilanca. Številne težke domače naloge so šele pred nami. Tudi v letu 2013 namreč še vedno nismo odpravili razlogov, zaradi katerih je nastala bančna luknja. Še manj smo ozdravili bolezni, zaradi katerih vsako leto v Sloveniji porabimo 1,5 milijarde evrov več, kot jih ustvarimo. Ali drugače:

v zadnjih petih letih smo samo za tekočo porabo zapravili vrednost dveh in pol bančnih sanacij iz decembra 2013. Zato postajamo čedalje bolj zadolženi.

Slovenski BDP je bil ob koncu leta na slabih 93 odstotkih BDP iz leta 2008, torej iz časa pred krizo. V gospodar- stvu smo v tem času izgubili kar 100.000 delovnih mest. Recesija se je nadaljevala celo leto. Boniteta države in s tem slovenskih podjetij je strmo padala. Posojila so se drastično dražila, številna podjetja so izgubila vsakršen dostop do financiranja. Število stečajev se je enormno povečalo. Brezposelnost se bliža rekordnim številkam v zgodovini samostojne Slovenije. Še naprej so mnoga podjetja, ki imajo dobre produkte za globalne trge, hkrati prezadolžena.

Medtem, ko vlade še dodatno zategujejo podjetja v davčni primež in obremenitve delovno aktivnih postajajo še večje, se je prestrukturiranje in razdolževanje gospodarstva šele začelo. Trajalo bo leta. Prav gotovo insol- venčna zakonodaja in ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank ne bosta dovolj. Zato bodo sredstva za raziskave in razvoj v teh podjetjih še naprej okrnjena, odpuščanje pogosto neizogibno.

Ne glede na takšne razmere je odpor zoper reforme še vedno izrazit, politična volja zanje, vidna v novi koali- cijski pogodbi ali vsakodnevnem političnem dogajanju, še vedno zelo majhna. V takšnih okoliščinah GZS gradi svoj pristop na ključnih spremembah, ki so nujne za izhod iz krize. Za preboj. Prav zato smo konec lanskega leta predlagali pogajanja za nov Socialni sporazum za izhod iz krize. Rezultat pogajanj bo pokazal, koliko smo soci- alni partnerji in Vlada pripravljeni sprejeti izziv soočenja se s krizo, navkljub temu, da smo vstopili v dve zapore- dni volilni leti.

Čeprav še vedno ni zadostne podpore reformam, pa se prvi znanilci drugačne percepcije vendarle pojavljajo.

Prioriteta ciljev, ki je od konca lanskega leta zaznana kot prioriteta v javnem mnenju, postajajo službe, torej

UVODNA BESEDA PREDSEDNIKA

mag. Samo Hribar Milič Predsednik GZS

nova delovna mesta, rast gospodarstva. Po drugi strani so se prebudili naši največji izvozni trgi, napovedi so ugodne. Sprejeti so bili tudi prvi ukrepi, od sanacije bank in insolvenčne zakonodaje, prek fleksibilnejše uredi- tve na trgu dela, do prvih korakov pri novi ureditvi umeščanja v prostor.

Seveda daleč od tega, da bi bilo to dovolj in pravočasno. Makroekonomska neravnovesja so, kot opozarja v zad- njih priporočilih tudi Evropska komisija, velika. Zato sta negotovost in nelagodje še vedno izrazita, obsežnejše spremembe, reforme, pa nujne.

GZS bo na podlagi prednostnega seznama predlogov ukrepov iz Agende 46+, Agende^MG in skupnega dokumen- ta gospodarskih organizacij z naslovom Kisik za gospodarstvo nadaljevala z intenzivnim prepričevanjem Vlade RS in drugih pomembnih deležnikov, da potrebujemo:

• reforme (javnega sektorja, javnega naročanja, trga dela ...),

• ukrepe za nov razvojni zagon (zlasti izvoz, tuje naložbe, odpravo ovir za strateške investicije, razdolžitev in ohranitev zdravih jeder podjetij) in

• razbremenitev gospodarstva (nič več novih obremenitev, ampak postopno razbremenitev poslovnih subjek- tov).

Samo to bo vodilo v cilj, ki ga javno mnenje zaznava kot ključnega: rast gospodarstva in nova delovna mesta.

Čas je, da to spoznajo tudi tisti, ki imajo s svojo močjo odločanja v rokah usodo Slovenije in njenih državlja- nov. Številni ukrepi, ki jih je v letu 2013 predlagala GZS, so postali sestavni del vladnih dokumentov, med njimi Enotnega dokumenta Vlade RS za boljše poslovno okolje in dvig konkurenčnosti. V letu 2014 jih bo nujno več uresničiti kot lani, če želimo, da bomo res splavali iz krize.

Pričujoče Letno poročilo GZS za leto 2013 je integralno poročilo GZS, ki poroča o izvedbi glavnih skupnih nalog. Poročila o delu

združenj oz. zbornic dejavnosti ter območnih in regionalnih zbornic, ki jih sprejemajo njihovi upravni odbori, so navedena le v kratkih

povzetkih.

GLAVNI DOSEŽKI V LETU 2013

Fokus GZS

365 DNI

NOVI PRODUKTI NAŠE AKTIVNOSTI

NAŠI DOSEŽKI

NAŠI DOSEŽKI

PRAVNA DRŽAVA

BOLJŠE POSLOVNO OKOLJE

VEČ KOT

30 MIO EUR

5 MIO VSAJ EUR

nižji stroški zaradi večje prožnosti in sprememb pri

letnem dopustu

DO 10 EUR MIO

nižji administrativni stroški delodajalcev zaradi

sprememb pri postopkih zaposlovanja in prenehanja

delovnih razmerij

manj stroškov financiranja zaradi optimiranja garancij za izvajalce javnih naročil

35 MIO EUR

manj dodatnih obremenitev iz naslova interventne zdravstvene zakonodaje krajši postopki javnih

dražb za prodajo premoženja dolžnika

večje poplačilo upnikov zaradi njihove večje moči

in vloge

10 % DO

6 MESECEV DO

hitrejše ugotavljanje insolventnega položaja v

podjetjih

50 % DO

8 MIO EUR

prihranka industriji zaradi znižanja

prispevka za obnovljive vire

energije

30 MIO EUR

prihranka zaradi umika predloga o davku na sladke

pijače

0,5 MIO EUR

letnega finančnega učinka zaradi manjšega števila obrtnih dovoljenj

8 MIO EUR

letnega finančnega učinka zaradi delne oprostitve plačila prispevkov delodajalcev

za starejše delavce

50 %

krajši čas registracije podjetja

MIO

10

EUR

prihranka zaradi znižanja stopnje nepremičninskega

davka z 0,8 na 0,75%

MIO

10

EUR

prihranka zaradi znižanja stopnje nepremičninskega

davka za energetiko z 0,8 na 0,4 %

1,5

letnega finančnega učinka zaradi uveljavitev izjem pri davku na nepremičnine

večje vrednosti

prihrankov zaradi fleksibilnejših določb uredbe o emisiji v zrak iz nepremičnih

virov onesnaževanja, ki podjetjem omogočajo izbiro ukrepov za zmanjšanje emisij

v zrak

MIO EUR

25

15

prihrankov pri izkoriščanju energetske vrednosti lesnih ostankov iz lesno predelovalne

dejavnosti zaradi sprememb uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih

naprav

MIO EUR

3

prihranka v 2014 zaradi znižane prispevne stopnje na 9,25 % v pokojninskem načrtu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega

zavarovanja RS

500

novega kreditnega potenciala za malo gospodarstvo prek kreditnih linij SID

MIO EUR

21

je vrednost protivetrne zaščite na hitri cesti Razdrto-Ajdovščina

3.500

3

izvoznikov v programu Go International Slovenia

MIOEUR

več sredstev za promocijo turizma ob

rebalansu proračuna NOVI RAZVOJNI ZAGON

ODLOČNA PODPORA IZVOZU

Priprava usmeritev za Strategijo pametne specializacije z deležniki iz gospodarstva in razvojnih

institucij za pospešitev izpolnitve pogoja za črpanje EU sredstev 2014-2020 pred

junijem 2014

Želite vedeti več?

Z veseljem Vam bomo dodatno obrazložili naše aktivnosti. Imate sugestijo ali predlog, kako še izboljšati naše delovanje? Pišite nam na info@gzs.si.

Gospodarska zbornica Slovenija Dimičeva 13, 1504 Ljubljana 01 58 98 000

info@gzs.si, www.gzs.si www.facebook.com/GZSsi www.twitter.com/GZSnovice

NOVI PRODUKTI

Vodnik po novem ZDR

Priročnik za prakso, s celovitim pregledom novosti in sprememb

institutov, ki jih v prakso vnaša novi ZDR.

E-novice Go International

Slovenia

Aktualne informacije s področja internacionalizacije.

Pravilniki in akti v računovodskem

servisu

Spletno orodje za podporo poslovanju članov ZRS.

Agenda^MG

Seznam prednostnih predlogov ukrepov za izboljšanje razmer, v katerih poslujejo podjetniki,

mikro in mala podjetja.

Ljubljanska arbitražna pravila

Nova arbitražna pravila kot nor- mativni okvir reševanja sporov v

postopku arbitraže pred Stalno arbitražo pri GZS.

Stališča in komentarji

Oblikovna in vsebinska prenova na spletnih straneh GZS.

Plačni kažipot

Zbir vseh podatkov, potrebnih za obračun vseh prejemkov

iz dela.

Gospodarski kazalci GZS

Oblikovna in vsebinska prenova paketa strokovnih tiskanih in e-gradiv Analitske

skupine SKEP GZS.

Okoljska zasnova embalaže

Knjižica v okviru projekta IMAGEEN.

Zakonodajni kompas

E-bilten, ki pokriva področje politik in zakonodaje.

Gospodarski+

Rubrika na spletnih straneh, namenjena promociji pozitivnih

zgodb, zgodb o uspehih in dosežkih naših članov.

Promocijska predstavitev GZS v

angleškem jeziku

Predstavitev organizacije in aktivnosti GZS.

infografika.indd 4 12/12/13 14:14

> 7.800

1.000.000

obiskov spletnih strani

elektronske in tiskane informacije posameznih združenj in zbornic dejavnosti ter regijskih in območnih zbornic

+

+

13x

kompas

4x 1x

Glas

Gospodarstva priložnostna izdaja

48x

195

234 134

seminarjev in delavnic

116

16

strateških konferenc

dogodkov s področja mednarodnega sodelovanja

DOGODKOV

500

DOGODKI

INFORMIRANJE ČLANOV

45

delovnih skupinah ministrstev

5

5

za znanost in tehnologijo

25

Sodelovanje na: Priprava:

VPLIV NA ZAKONODAJO TER SOCIALNI DIALOG

7

Vloženi amandmaji na

zakonov

55

300 UR ^pogajanj za reformo trga dela

> 1.000

pravnih mnenj in pravnih svetovanj članom stališč do zakonov in

13

predlogov zakonskih predpisov

vezanih na ključne politike in

zakonodajo

54

komentarjev

&

47

izjav za javnost

NAŠE AKTIVNOSTI

infografika.indd 3 12/12/13 14:14

DOGODKI

V lanskem letu smo organizirali 500 dogodkov – strateških konferenc, posvetov, okroglih miz ter seminarjev z različnih poslovnih področij od varstva okolja do dogodkov s področja RR, inovacij, mednarodnega sodelovanja, EU sredstev.

Med največjimi dogodki izpostavljamo:

Januar

• Srečanje z veleposlaniki in ekonomskimi svetniki, akreditiranimi za Sloveni- jo

Februar

• Konferenca Okolje, družbena odgovornost, razvoj

• Konferenca Carinski postopki pri poslovanju z državami izven Skupnosti

• 13. podelitev zlatih priznanj za doseženo odlično kakovost kruha in peko- vskega peciva

Marec

• Podelitev 45. Nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke

• Posvet Vpliv korupcije na slovensko gospodarstvo

• Voda kot priložnost za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje Slove- nije

• Konferenca PROLES - trajna promocijsko razvojna podpora gozdno lesni verigi v Sloveniji

• Konferenca Zagotovite si plačilo vaših poslov

• Interaktivni dogodek Nove uspešne zgodbe, novi marketing, novi pristopi

• Posvet Poslovanje s Hrvaško po vstopu v EU April

• Richard Scase: Poslovanje in vodenje prihodnosti

• 1. tematska konferenca o prihodnosti slovenskih knjigarn

• Posvet z okroglo mizo Reforma trga dela – kako naprej?

Maj

• Okrogla miza o sistemskih spremembah EU ETS in o prenovljeni uredbi o CO2 dajatvi

• Izzivi gospodarskega razvoja 2013

• Posvet z okroglo mizo: Kako pametno razdolžiti podjetja

• Konferenca Čustveno inteligentno vodenje

• Predstavitvena konferenca ob izidu priročnika Vodnik po novem zakonu o delovnih razmerjih

• 2. dan Afrike

• Konferenca Prihodnost slovenskih predelovalcev plastičnih mas 2013

• Posvet Kako oživitvi investicije v Sloveniji Junij

• Veliki spomladanski živilski seminar – Zakonodaja in trendi

• Sklenimo snovni krog - Okoljski dan gospodarstva 2013

• 13. vrh kmetijskih in živilskih podjetij

• Poslovna konferenca: Dan javno-zasebnega partnerstva: prakse in poslovne priložnosti projektov izgradnje

• Mednarodni posvet o poenostavitvah poslovanja ob vstopu Hrvaške v EU

• 2. konferenca o ekonomski diplomaciji in internacionalizaciji

• 1. konferenca Združenja hotelirjev Slovenije

• Mednarodna konferenca Pokrizni socialni dialog v gradbeni panogi

• 5. razvojno konferenco Notranjsko – kraške regije

• 18. srečanje gospodarstvenikov Primorske

• Konferenca Trženje inovacij in inovacije v trženju

• Posvet Žičniška dejavnost – gonilna sila gorskega turizma«

• Vrh malega gospodarstva Julij

• Strategija pametne specializacije Slovenije - zaključne ugotovitve

• Slovensko - nigerijski poslovni forum

Avgust

• Javna tribuna o rasti gospodarstva in novih delovnih mestih

• Mednarodni kmetijsko živilski sejem AGRA - razstavni prostor Kupujem slovensko

September

• Slovensko - ruska visokotehnološka konferenca

• 6. razvojna konferenca lesarjev Slovenije

• Poslovna konferenca Investiranje v Srbiji

• Dan inovativnosti

• Posvet z okroglo mizo Zakaj Hrvati uspešneje preganjajo sivo ekonomijo?

• Tradicionalno livarsko posvetovanje

• 3. Problemska konferenca: Optimizacija komunalnih dejavnosti

• Posvet: Novo Kosovo - nove priložnosti za slovenska podjetja, ponudnike storitvenih dejavnosti

• Mednarodna konferenca v podonavski regiji – DERC 2013

• Mednarodna konferenca Energy Policy Consideration – Razmislek o ener- getiki, Present state and development – Stanje in razvoj

Oktober

• Konferenca Dan najboljše prakse

• Konferenca Okrepitev razvojnih dejavnosti je pogoj za izhod iz krize

• 3. razvojni dan gozdno-lesnega sektorja

• 60. Gostinsko-turistični zbor

• 15. Kongres računovodskih servisov

• Konferenca Pametna specializacija in izzivi Slovenije 2014-2020, Izkušnje in prispevek Centrov odličnosti in Kompetenčnih centrov

• Konferenca Beton in trajnostna gradnja: Betonska vozišča

• Konferenca Kako do energije za uspešno vodenje?

• Excellent SME srečanje

• 6. dan ravnanja s človeškimi viri z naslovom ZaUpanje, etika, pravo – Kje smo in zakaj, kam gremo in kam bi lahko šli?

• Nacionalnega foruma za eRačun November

• Žitna konferenca 2013

• Mednarodni posvet Izzivi družinskega podjetništva

• 24. tradicionalni posvet: Poslovanje z nepremičninami

• 8. Vrh slovenskega gospodarstva

• Vseslovensko poslovno srečanje

• 17. Mednarodno srečanje slovenskega papirništva

• Veliki jesenski živilski seminar

• Razvojna konferenca Internacionalizacija – najboljša pot za izhod iz krize

• Konferenca Podjetnost je ženskega spola

• Konferenca Kadri v industriji – jutri?

• Svečana podelitev nagrad Netko 2013

• Konferenca slovenske arbitraže 2013 December

• Posvet Povezovanje - vstopnica v svet

• Posvet Prihodnost slovenske logistike in njen doprinos razvoju regije

NAGRADE IN PRIZNANJA

• Nagrada GZS je najprestižnejša nagrada za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. V letu 2013 smo podelili nagrade za leto 2012 8 gospodarstvenikom in gospodarstvenicam.

• Priznanje za najboljše inovacije: Na 11. nacionalni podelitvi priznanj GZS za najboljše inovacije, nastale v letu 2012, je bilo podeljenih 2 diplomi, 9 bronastih, 20 srebrnih in 11 zlatih priznanj. Nagradili smo tudi naji- novacijo leta po izboru javnosti.

• 60. Gostinsko turistični zbor: na tekmovanjih smo podelili 70 zlatih, 123 srebrnih in 69 bronastih kolajn ter 11 priznanj.

• Priznanja Naj računovodski servis 2013 v kategorijah mali, srednji in veliki računovodski servisi so bila pode- ljena na 15. Kongresu računovodskih servisov

• Netko 2013 - Združenje za informatiko in telekomunikacije je v sodelovanju z Centrom za varnejši internet SAFE-SI podelilo nagrado Netko v šestih kategorijah, izbrani sta bili tudi agencija leta in najboljša stran po izboru uporabnikov – glas ljudstva.

• Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev je na 29. Slovenskem knjižnem sejmu podelilo Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu, nagrado za Najboljši prvenec, nagrado za Najboljšega mladega prevajalca, nagrado Najlepša slovenska knjiga ter nagrado za Najboljšo poslovno knjigo knjižnega sejma

• Združenje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev je ob rojstnem dnevu Kristine Brenkove mednaro- dnem dnevu knjig za otroke podelilo nagrado Izvirna slovenska slikanica za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.

• Sekcija za mlinarstvo in pekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je podelila 63 zlatih priznanj pekovskim izdelkom za odlično kakovost v letu 2013

iz Pr

na nj e

GZ S za najboljše

in ov ac

ije

GOSPODARSKO OKOLJE V LETU 2013

Gospodarstvo 2013 v številkah

• Manjšanje gospodarske rasti: -1,1 %

• Upad investicij v osnovna sredstva: -2,5 %

• Rast izvoza: 2,2 %

• Upad uvoza: -1, 4%

• Število brezposelnih: 119.827

• Povprečna mesečna bruto plača: 1.523 EUR

• Rast cen življenjskih potrebščin: +1,8%

• BDP na prebivalca: 17.128 EUR Po osmih zaporednih četrtletjih padcev v bruto domačem proizvodu, je zadnje četrtletje leta 2013 prišlo do

preobrata. BDP se je po prvi oceni medletno povečal za 2,1 odstotek, v celotnem letu se je po prvi oceni Sta- tističnega urada RS skrčil za 1,1 odstotek. K 2,1-odstotni rasti v zadnjem četrtletju so največ prispevale bruto investicije v osnovna sredstva in spremembe zalog, skupaj za 3,3 odstotne točke. V celotnem letu se je končna potrošnja države skrčila za 2 odstotka, gospodinjstev za 2,7 odstotka. Saldo menjave s tujino je prispeval 1,3 odstotne točke k nižjemu gospodarskemu upadu. Investicije v osnovna sredstva so se v letu 2013 v povprečju zvišale za 0,2 odstotka, na kar je bistveno vplivala 5,9-odsotna rast v zadnjem četrtletju. K povečanju so vpliva- la predvsem javna sredstva ter sredstva iz evropskih strukturnih skladov, ki jih je Slovenija pospešeno koristila zaradi zaključka petletnega finančnega obdobja ter zaradi bojazni pred izgubo teh sredstev. V zadnjem četr- tletju je država počrpala kar 397 milijonov EUR evropskih sredstev. Domača potrošnja gospodinjstev je ostala zadržana, skladno z napovedmi. Razpoložljivi dohodek se je ob pritiskih na nižanje plač in ob rasti brezposelno- sti zniževal.

Po razmeroma skromnih gospodarskih obetih v prvi polovici leta 2013, se je od poletja dalje krepil izvoz slo- venskih podjetij, tako v segmentu blaga kot storitev. Ta je pomembno prispeval k postopni zaustavitvi negativ- nih gospodarskih gibanj. Izvoz se je v letu 2013 okrepil za 2,9 odstotka, vendar ni izkoristil potenciala, ki so ga ponujali izvozni trgi. Slovenija je namreč v petih letih, do leta 2012, izgubila 20 odstotkov izvoznega trga: delež se je v tem času zmanjšal iz 0,19 na 0,15 svetovnega izvoza. Slovenija je izgubljala predvsem v primerjavi s kon- kurenčnimi državami srednje Evrope ter tudi z državami, ki so v tem času prejemale finančno pomoč (Portugal- ska, Irska, Grčija, Ciper). Hkrati se ni dovolj okrepila na novih razvijajočih se trgih. Izvoz blaga za reprodukcijo se je povišal za 2,3 odstotka, za široko rabo za 3 odstotke, za investicije se je nasprotno znižal na 0,6 odstotka. Pri uvozu je uvoz blaga za široko rabo porasel za 4,4 odstotke, za investicije kar za 7,6 odstotka, kar je posledica projekta TEŠ6. Uvoz blaga za reprodukcijo se je znižal za 2,8 odstotka, tudi zaradi znižanja proizvodnje v Revo- zu.

Negativni saldo menjave z Avstrijo in Italijo se je znižal, poslabšal se je presežek v menjavi z Francijo, Nemčijo in Hrvaško. Med pomembnejšimi blagovnimi skupinami je najbolj porasel izvoz medicinskih in farmacevtskih izdelkov ter izvoz vozil, medtem ko je izvoz električnih naprav stagniral. Izvoz pohištva in oblek je upadel, tako zaradi znižanega povpraševanja po teh proizvodih na izvoznih trgih kot zaradi stečajev številnih podjetij v tej panogi. Na uvozni strani je močno porasel tudi uvoz vozil, kar dokazuje prisotnost številnih enodnevnih regi- stracij in zamegljuje resnične trende v nižji proizvodnji v dejavnosti proizvodnje vozil. Uvoz nafte je upadel, in

Glavni razlog za slabši izvozni rezultat od potencialnega je nizka konkurenčnost, predvsem gibanje stroškov na enoto proizvoda, ki se znižujejo počasneje kot v konkurenčnih državah. Zniževanje je omejeno s še vedno viso- ko določeno minimalno plačo, ki se letno usklajuje z inflacijo. Omejitveni dejavnik konkurenčnosti je tudi visoka davčna obremenitev dela, predvsem za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance je v letu 2013 dosegel 2,3 milijarde evrov oziroma 6,5 odstotka BDP-ja. Povečanje presežka je bilo večinoma posledica višjega presežka v storitveni menjavi, predvsem zara- di turizma in transporta. Poleg pospešene realne rasti izvoza je k temu prispeval skromen uvoz zaradi nizke domače potrošnje. Višji je bil tudi presežka v bilanci tekočih transferov ter nekoliko nižji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. Poleg tega je bil pozitiven tudi vpliv pogojev menjave, ki so se izboljšali.

Neto zunanji dolg je konec novembra znašal 12,5 mrd EUR in se je glede na leto 2012 zmanjšal za 1,8 mrd EUR.

V tem obdobju se je najbolj povečal neto dolg države, za 3,4 mrd EUR, neto dolg bank pa se je zmanjšal za 2,5 mrd EUR.

Bruto plača na zaposlenega za 2013 je ostala drugo zaporedno leto nespremenjena. Zaradi ukrepov za zniže- vanje javnofinančnih izdatkov se je v državnem in javnem sektorju nadalje znižala (-2,5 odstotka oz. -1,2 od- stotka), v zasebnem sektorju pa se je zvišala (0,6 odstotka) za podoben odstotek kot leto prej. Število delovno aktivnih oseb je upadlo že peto zaporedno leto, in sicer za 2,2 odstotka, število upokojencev se je nasprotno povečalo za 3 odstotke. Brezposelnost ostaja osrednji strukturni izziv. Stopnja registrirane brezposelnosti je v letu 2013 vztrajala pri 13 odstotkih. Mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti je v 2013 presegla 10 odstotkov in se bo rahlo povečala tudi v letu 2014. Število registriranih brezposelnih se je v letu 2013 poveča- lo za 8,8 odstotka, v letu 2014 še narašča. Delež mladih brezposelnih (do 29 let) je januarja 2014 že presegel četrtino vseh registriranih brezposelnih. Polovica brezposelnih je dolgotrajno brezposelnih, njihova izobrazbe- na struktura in izkušnje ne ustrezajo iskanim profilom izvozno naravnane predelovalne industrije, ki zaposluje.

Slovenija še vedno ni konkurenčno okolje za tuj kapital, saj so se neto tuje investicije v lanskem letu do novem- bra znižale za pol milijarde EUR. Glavnino znižanja lahko pripišemo manjši kreditni podpori slovenskim druž- bam v tujini (-0,6 mrd EUR), reinvestirani dobički so se zmanjšali za 154 milijonov EUR.

Pregled nekaterih vodilnih kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti za leto 2013 kaže nadaljevanje ne- gativnih gibanj, a z boljšimi obeti. Industrijska proizvodnja je bila še negativna, čeprav so se že kazali pozitivni znaki proti koncu leta. Realni prihodek v trgovini na drobno se je znižal za 3,4 odstotke, a tudi tu se je stanje iz- boljševalo v drugem delu leta. Gradbeništvo, ki je strmo upadalo zadnjih pet let, je v 2013 izkazalo le še 2,9-od- stotni padec, pri čemer se je okrepila gradbena inženirska dejavnost.

Cene življenjskih potrebščin so bile v 2013 zelo zadržane, rast je pretežno posledica ukrepov države za poveče- vanje javnofinančnih prihodkov – dviga DDV sredi leta ter politike trošarin. Inflacija je konec leta dosegla skro- mnih 0,7 odstotka, povprečna letna rast cen pa je bila 1,8-odstotna.

Slovenija je v letu 2013 iz proračunskih sredstev izpeljala obsežno dokapitalizacijo treh največjih bank ter dveh manjših bank v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja v skupni ocenjeni višini 11,1 odstotka BDP.

Primanjkljaj sektorja države z upoštevanjem stroška dokapitalizacij bank je tako ocenjen na 15,4 odstotka BDP.

Na zahtevo Evropske komisije in ECB se sanacija bank ni začela vse do konca decembra, ko so bili končani in objavljeni stresni testi in pregled kakovosti aktive (AQR) slovenskih bank. Stresni scenarij je pokazal, da hipote- tični primanjkljaj kapitala v slovenskem bančnem sistemu znaša 4,8 milijard evrov, od tega za 3 milijarde evrov v največjih bankah NLB, NKBM in Abanki. Konec decembra je Evropska komisija izdala dovoljenje za državno pomoč obema bankama in za prenos slabih terjatev na DUTB (Družba za upravljanje slabih terjatev), s čimer se je pet let po izbruhu krize formalno začel postopek sanacije bank. Mandat delovanja DUTB je po obstoječi zakonodaji do konca leta 2017, vendar je pričakovati, da bo le-ta podaljšan na 10 do 15 let. Bruto dolg države je ob koncu leta presegel 72 odstotkov BDP-ja.

GZS je izvedla jesensko anketo o stanju in pričakovanih poslovnih trendih za leto 2013 in 2014, v kateri je od 500 naslovljenih odgovorilo 265 podjetij, ustrezno po strukturi velikosti in panog dejavnosti. Iz ankete je na vprašanja o pričakovanih prihodkih na domačem in tujih trgih, o zaposlenosti, investicijskih namerah, prodaj- nih in nabavnih cenah, zasedenosti z naročili ter pogojih poslovanja očitno upadanje optimizma za leto 2013.

Izjema je le pričakovan porast izvoza v letu 2014 glede na leto 2013. Zaposlenost naj bi padala tudi v letu 2014, temu trendu bodo najbolj izpostavljeni zaposleni v finančni in zavarovalniški dejavnosti. Investicije naj bi se krčile, medtem ko naj bi se škarje med nabavnimi in prodajnimi cenami povečale.

Pregled števila zaposlenih:

december 2005 240 december 2006 195 december 2007 135 december 2008 133 december 2009 133 december 2010 115 december 2011 116 december 2012 111 december 2013 110

Izobrazbena struktura:

I 1 (0,9 %)

II 0 (0,0 %)

III 1 (0,9 %)

IV 0 (0,0 %)

V 6 (5,5 %)

VI 22 (20,0 %)

VII 61 (55,5 %)

Mag. znanosti 15 (13,6 %) Doktor znanosti 4 (3,6 %)

SKUPAJ 110 (100 %)

KADRI

Kadrovanje in zaposlovanje

V letu 2013 je Gospodarska zbornica Slovenije okrepila del ekipe v strokovnih službah, kjer se najbolj povečuje obseg dela s članicami in drugimi deležniki. Zato se je kadrovsko okrepila pravna služba na področju ekonom- skega dela za bipartitna pogajanja s socialnimi partnerji. Posamične medletne odhode delavcev na panožnih in območnih zbornicah smo nadomeščali z novo zaposlenimi sodelavci.

Starostna struktura

Starost moški ženske skupaj

18 do 25 0 1 1

26 do 30 3 3 6

31 do 35 4 11 15

36 do 40 3 14 17

41 do 45 6 10 16

46 do 50 2 17 19

51 do 55 4 10 14

56 do 60 6 10 16

61 do 65 4 2 6

Skupaj 32 78 110

% zaposlenih 29,1 % 70,9 % Izobrazbena struktura

Gospodarska zbornica Slovenije je tudi v letu 2013 nadaljevala z izboljševanjem izobrazbene strukture zaposle- nih. Tako je bilo v letu  2013 povprečno na zbornici zaposlenih 73% delavcev s dokončano univerzitetno izo- brazbo oz. 93 % delavcev ima dokončano vsaj VI. stopnjo izobrazbe.

Odnos do zaposlenih in razvoj

Gospodarska zbornica Slovenije spodbuja tudi formalno izobraževanje zaposlenih. V zadnjem letu je zaključil podiplomski študij en sodelavec.

Dialog z zaposlenimi vzpodbujamo tudi z letnimi razgovori tako z direktorji organizacijskih enot kot ostalimi zaposlenimi.

FINANČNO POROČILO - POVZETEK

Finančno uspešnost zbornice smo izboljševali s pridobivanjem večjega dela EU projektov, okrepitvijo tržnih dejavnosti, zlasti s področja internacionalizacije, pravne službe, varstva okolja, certifikatov idr. Tudi v lanskem letu smo si prizadevali za povečanje članstva, tako da bi še naprej izpolnjevali zastavljeni cilj, da predstavljamo dve tretjini gospodarskih subjektov po kapitalu in zaposlenih.

Viri iz projektov

V letu 2013 smo v celoti realizirali zastavljene cilje glede uspešnega vključevanja enot v konzorcije za prijavo na EU projekte. Vključeni smo bili v 43 projektov, večina je sofinancirana neposredno iz evropskih inštitucij, pregled po organizacijskih enotah pa je naslednji:

• skupne naloge GZS: 14 projektov

• združenja oz. zbornice dejavnosti: 19 projektov

• območne zbornice: 10 projektov.

Glede problematike »de minimis« (DM), s katero se srečujejo tako člani kot sama GZS, smo se pridružili kampa- nji Nemčije in drugih držav, da bi EU povečala mejo iz 200.000 na 500.000 EUR vsaj za obdobje nove finančne perspektive. Predlog je podprl tudi MGRT, rezultat te akcije še ni znan.

Pravila DM veljajo tudi za GZS, zato pri vsakem razpisu najprej preverimo, kateri ukrepi zapadejo pod DM in ali se bo posledično lahko prijavimo na razpis.

Viri iz storitev

V letu 2013 smo skupne prihodke iz tržne dejavnosti povečali za več kot 15% glede na predhodno leto in 13%

več kot je bilo planirano za leto 2013. Povečanje je bilo predvsem zaradi intenzivnejšega izvajanja programa Go International, intenzivnejšega pridobivanja sponzorstev za večje dogodke, izdaje certifikata Excellent SME.

Viri iz članarine

Prizadevanja za okrepitev članstva, kar obsega tako ohranjanje obstoječega članstva kot pridobivanje novega, je bilo eno izmed najbolj pomembnih opravil zbornice v letu 2013. Nadaljevanje finančne krize se je odrazilo tako v številu članov kot v padcu prihodkov iz naslova članarine. Kljub temu smo uspeli realizirati vire iz članari- ne v okviru planiranih in pridobili nove člane.

POROČILO SKUPNIH NALOG

1. PROJEKTI IN AKTIVNOSTI SKUPNIH NALOG ZA REALIZACIJO CILJEV GZS

1.1 Postati še pomembnejši oblikovalec poslovnega okolja

Z razvejano mrežo kontaktov z odločevalci in strokovnimi službami v državnih institucijah, v ESS, z mrežo stro- kovnjakov naših članov in kompetentnimi sodelavci smo si prizadevali predvsem za okrepitev pravne države, boljše poslovno okolje, nov razvojni zagon ter močnejšo podporo izvozu.

Pravna država: zavzemanje za pravosodni sistem, ki bo hitro in pravično reševal gospodarske spore, zajezil plačilno nedisciplino in zagotovil učinkovit pregon gospodarskega kriminala; zavzemanje za hitre, učinkovite in transparentne insolvenčne postopke ter dvig zaupanja v menedžerja. GZS je posebno pozornost v letu 2013 namenila boju proti sivi ekonomiji, posebej učinkovitejšemu nadzoru nad najbolj rizičnimi področji, celovitejši organiziranosti inšpekcijskih služb, tudi z zavzemanjem za uvedbo sodobnih davčnih blagajn in hkrati nižjimi davčnimi obremenitvami.

Dosegli smo:

• uveljavitev sprememb Zakona o sodniški službi in Zakona o sodiščih

• uveljavitev sprememb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem pre- nehanju, ki določa nove instrumente prestrukturiranja ter skozi to hkrati uveljavlja možnosti zamenjave poslovodstva in lastnikov, s tem pa vpliva na boljšo kulturo poslovodenja in nadzora nad poslovanjem družb

• sprememba Zakona o gospodarskih družbah, ki onemogoča ustanavljanja družb s strani tistih, ki so sto- rili kaznivo dejanje ali so objavljeni davčni neplačniki na seznamu davčnih neplačnikov

Boljše poslovno okolje. Delovanje GZS je bilo na tem področju dvojno: proaktivni predlogi ukrepov in odzivni predlogi na namere Vlade RS. Kar zadeva prve, je GZS v letu 2013 prvič oblikovala Agendo malega gospodar- stva (Agenda^MG), prenovila predloge ukrepov za celotno gospodarstvo (Agenda 46+), skupaj z drugimi deloda- jalskimi organizacijami na pobudo GZS pripravila skupne predloge gospodarstva v dokumentu Kisik za gospo- darstvo. Konec leta je prevzela tudi aktivno pobudo za nov Socialni sporazum s ciljem izhoda iz krize. Vlada je

4. april 2013

Prenovljena Agenda 46+

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je novembra lani na podlagi razprave izrednega parlamenta gospodarstva in politike na Brdu pri Kranju ter Poziva gospodarstva za uspešno Slovenijo, ki ga je podpisalo več kot 700 gospodarstvenikov, pripravila prvi sveženj 46 ukrepov za izhod iz krize.

Ob zamenjavi vlade in še bolj zaostrenih razmerah smo sveženj ukrepov, tudi na podlagi predlogov gospodarstvenikov, prenovili in dopolnili. Skupaj jih je po novem 63. Z njimi bomo v naslednjih dneh seznanili predsednico vlade, ministre, ki s svojimi odločitvami in pristojnostmi močno vplivajo na gospodarstvo, vse poslance in druge ključne odločevalce v Sloveniji.

V GZS bomo v prihodnjih tednih in mesecih še naprej zbirali dodatne predloge ukrepov. Vse gospodarstvenike vabimo, da nam pošljete nove predloge ukrepov.

Obenem bomo budno spremljali, kateri bodo uresničeni. O tem bomo ažurno obveščali različne javnosti. Doslej je vlada uresničila nekaj novembrskih zahtev gospodarstva, med njimi pokojninsko reformo in reformo trga dela. Kopica naših zahtev, pozivov in predlogov s konkretnimi pobudami za spremembo predpisov je v vladnih postopkih (obarvani). Zato novo vlado pozivamo, naj pospeši njihovo uresničitev, ker časa za počasne postopke sprejemanja odločitev nimamo več.

Naša želja je pospešiti spremembe v Sloveniji.

Agenda 46+

v svoj dokument Enotni program za boljše poslovno okolje in dvig konkurenčnosti, ki je bil potrjen jeseni, do konca leta vključila 71 predlogov. Najpomembnejši, ki so bili uresničeni do konca leta 2013, so med drugimi naslednji: nova insolvenčna zakonodaja (nujna za razdolžitev in prestrukturiranje podjetij, s posebno pozor- nostjo do malih in mikro podjetij, koncept za učinkovitejše umeščanje objektov v prostor (birokratske ovire, medsektorske blokade upravnih postopkov), spremembe zakona o varstvu okolja s podzakonskimi akti, spre- membe pri ustanavljanju podjetij. Že spomladi je bila potrjena reforma trga dela, ki pa je za GZS zgolj prehodna faza do nove reforme trga dela..

Obenem je GZS v razmerah zaostrene javno-finančne konsolidacije in pritiskov za večje obremenitve gospo- darstva posvečala izjemno veliko pozornosti in energije proti napovedanim višjim obdavčitvam. Junija 2013 so te zahteve eskalirale. Napovedani so bili: višji DDV, nov davek na nepremičnine, krizni davek, davek na sladke pijače, obdavčitev odpravnin pri prekinitvi delovnega razmerja za določen čas v celoti, dodatno obdavčenje začasnega in občasnega dela, višji prispevki za zdravstveno blagajno, celo prispevki za zdravstveno zavarovanje od dividend in najemnin. Vlada RS je po odzivu GZS in po skupnem odzivu delodajalskih organizacij na pobudo GZS v celoti uresničila le višji DDV. Tri zgoraj navedene nove obremenitve, davek na nepremičnine, višji DDV, obdavčitev odpravnin, je zmanjšala, ostale štiri pa umaknila. Obremenitve gospodarstva bi bile še veliko hujše, če ne bi bilo ostrega odziva GZS.

Kot socialni partner smo dosegli:

• spremembe delovnopravne zakonodaje (ZDR-1, ZUTD)

• spremembe pokojninske zakonodaje (ZPI-2)

• spodbude in oprostitve prispevkov za določene kategorije zaposlenih

• znižanje prispevne stopnje za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (poklicno zavarovanje) Kot socialni partner smo se zavzemali:

• za uveljavitev načela »vsako delo šteje« - spremembe na področju zdravstva, pokojninskega sistema, študentskega dela, dela starejših in pogodbenega dela

• kot socialni partner dosegli

Bili smo predlagatelj Agende 46+, Agende malega gospodarstva, Kisika za gospodarstvo, ukrepi katerih so del Enotnega vladnega dokumenta zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti

Odzvali smo se na javno objavljene osnutke predpisov s področja varstva okolja in se s pripombami in predlogi vključili v nastajanje oziroma spreminjanje predpisov, med katerimi izpostavljamo zlasti:

• Zakon o varstvu okolja,

1 AGENDAMG

AGENDAMG

Zahteve malega gospodarstva

2. VRH MALEGA GOSPODARSTVA 4. 7. 2013

pravna država boljše poslovno okolje

nov razvojni zagon odločna podpora izvozu

Spoštovani.

Malo gospodarstvo je skupaj s samostojnimi podjetniki iz- jemno pomemben in hkrati dinamičen del slovenskega go- spodarstva. V slovenskih mikro in malih podjetjih je zapo- slenih 43 odstotkov vseh delavcev v slovenskih podjetjih.

Ustvarijo več kot tretjino dodane vrednosti.

Obenem slovensko malo gospodarstvo ne dosega moči ma- lega gospodarstva v razvitih gospodarstvih, s katerimi se želimo primerjati in tekmovati. Raziskava o podjetništvu GEM zajema skrb zbujajoče podatke, da smo Slovenci po zaznavanju podjetniških priložnosti v mednarodni primer- javi pri repu lestvice. Še nižje smo, ko gre za podjetniške namere. Kazalec podjetniških namer na Hrvaškem in celo v Bosni in Hercegovini je denimo kar dvakrat višji kot v Slove- niji. Pri nas žal tudi družbeni status podjetnika postavljamo zelo nizko. V evropskem merilu so za nami le Slovaška, Če- ška in Madžarska.

Ob upoštevanju pomena malega gospodarstva, ki je v kri- znih razmerah še posebej ranljivo, postaja očitno, da je sta- nje dramatično.

V EU kar 85 odstotkov novih delovnih mest odpirajo mala in srednja podjetja. Kljub temu so že pripravili akcijski načrt Podjetništvo 2020, s katerim želijo še okrepiti podjetniške- ga duha in podjetniško kulturo, ne le spreminjati poslovno okolje.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je letos oblikovala nabor prednostnih ukrepov za izboljšanje razmer, v katerih poslujejo podjetniki, mikro in mala podjetja. Gre za ukrepe,

ki jih je po našem mnenju večinoma možno uresničiti krat- koročno ali jih vsaj v zelo kratkem roku začeti uresničevati.

Obravnavali smo jih tudi na 2. Vrhu malega gospodarstva 19.6.2013.

Oblikovali smo najširši nabor predlagateljev doslej, od stro- kovnih služb in panožnih združenj/zbornic GZS, prek naših članov (v GZS je kar 92 odstotkov članov iz vrst malih in mi- kro podjetij), pa do širšega nabora podjetnikov, obrtnikov in malih podjetij, tudi nečlanov GZS. Zato poimenovanje predlogov ukrepov za malo gospodarstvo z imenom Agenda MG izžareva široko koalicijo predlagateljev. Njeno poslan- stvo je nadzbornično.

Vladi RS predlagamo, da v sodelovanju z GZS začne uresni- čevati predlaganih 30 prednostnih ukrepov takoj, večino pa izpelje do konca letošnjega leta. Vladi RS priporočamo, da tudi dodatne predloge ukrepov resno preuči in jih začne čim prej uresničevati - bistveno hitreje in odločneje kot je to na- redila z večino naših predlogov z lanskega 1. Vrha malega gospodarstva.

Opombi:

• črne barve so predlogi ukrepov, ki so specifično namenjeni podjetnikom, malim in mikro podjetjem,

• modre barve so predlogi ukrepov, ki so lahko namenjeni ce- lotnemu gospodarstvu, a so v trenutnih razmerah izjemnega pomena za malo gospodarstvo.

• predpise s področja odpadkov (ravnanje s komunalnimi odpadki, ravnanje z embalažo in odpadno embala- žo, ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki, predelava nenevarnih odpadkov v trdno gorivo, odlagališča odpadkov...),

• predpise s področja emisij v zrak in kakovosti zunanjega zraka (emisije v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, emisije v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, načrti za kakovost zunanjega zraka...),

• predpise s področja emisij v vode in spremljanja stanja voda,

• predpise s področja okoljskih dajatev (dajatev na ogljikov dioksid...).

Prizadevali smo si za sprejem ukrepov, ki bodo vodili k racionalnejši, preglednejši, medsebojno usklajeni in ad- ministrativno manj obremenjujoči okoljski zakonodaji.

Nov razvojni zagon: GZS je aktivno sodelovala pri oblikovanju Slovenske industrijske politike, ki jo je vlada potrdila februarja 2013.

GZS je izpeljala javno razpravo in pripravila Prispevek GZS k Strategiji pametne specializacije (SPS), ki je za go- spodarstvo ključnega pri dostopu in investiranju evropskih razvojnih sredstev v obdobju do leta 2020. GZS je v dogovoru z MGRT na osnovi že oblikovanih strokovnih analitskih podlag pripravila javne razprave o področjih, na katerih ima Slovenija največji inovacijski potencial, kompetence in kapacitete, Prispevek GZS k SPS, priprav- ljen z aktivno udeležbo 489 udeležencev, vključuje prednostna področja z opisom tematskih področij, kjer ima naše gospodarstvo najmočnejše zmogljivosti, znanje za nove razvojne produkte, unovčljive na globalnih trgih.

GZS je v zvezi z zastalimi aktivnostmi za oblikovanje Strategije pametne specializacije, ki so bile v pristojno- sti MGRT, skrajno kritična. Vključevati bi morala konkretizirane investicijske prioritete, evalvacijo in ustrezno nadgradnjo dosedanjih in oblikovanje novih instrumentov razvojne politike,ustrezno vključitev v Operativni program za finančno perspektivo 2014-2020 do konca leta 2013, kar s strani MGRT oz. Vlade RS ni bilo ustre- zno izvedeno.

GZS je obenem aktivno sodelovala pri pripravi Priporočil Vlade RS v zvezi z razumnimi zahtevami javnih naroč- nikov po zavarovanjih ponudnikov gradbenih in inženirskih storitev v javnem naročanju. Aktivno je sodelovala v zvezi z aktivnostmi za implementacijo nove Direktive EU o javnih naročilih v bodočo novelo Zakona o javnem naročanju,, ki med drugim odpravlja prednostno merilo najnižje cene. V zvezi s predlogi za zagon investicij je GZS popisala vse ovire in predloge rešitev po projektnih področjih in jih predložila Vladi RS.

Spremljanje zakonodaj in politik

Še bolj sistematično smo spremljali in ocenjevali zakonodajo, politike in strategije: ne le prek strateških svetov GZS, ampak tudi z rednimi sestanki s poslanskimi skupinami, vključevanjem naših članov v neposredno komu- niciranje z vladnimi predstavniki (primer: energetsko intenzivna podjetja, davek na sladke pijače) in drugimi oblikami delovanja.

Vzpostavili smo sistem informiranja članov in širše javnosti prek novega medija Zakonodajni kompas. Ta vsakih 14 dni prinaša sveže informacije o dosežkih GZS, najpomembnejših svežih predpisih, predpisih v pripravi, stali- ščih in komentarjih GZS in naših novih predlogih.

Sistematično smo uveljavljali ocene učinkov posameznih predlogov GZS - tako zaradi uveljavitve kot tudi zaradi preprečitve sprejema določenih aktov

Na pobudo podjetij in/ali v dogovoru z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje smo organizirali predstavitve in razprave o osnutkih predpisov z različnih okoljskih področij, ko so bili ti v javni razpravi oziroma še v pripravi.

Aktivno sodelovanje predstavnikov gospodarstva na srečanjih, ki smo jih organizirali, omogoča spremljanje priprave zakonodaje, izmenjavo mnenj, prepoznavanje morebitnih problemov v gospodarstvu in oblikovanje stališč do predlaganih zakonskih rešitev.

Optimizirali smo vodenje in oblikovanje zahtev gospodarstva z oblikovanjem strokovnih delovnih skupin/komi- sij (gospodarsko, delovno, davčno) ter vzpostavitvijo sistema učinkovitega spremljanja zakonodaje in vključeva- nja v zakonodajni proces ter spremljanja uspešnosti predlogov

Na spletni strani smo oblikovali posebno rubriko Izjave gospodarstvenikov, kjer so nagrajenci GZS komentirali poslovno okolje oz. aktualne teme.

Krepitev vpliva

Konec leta smo v ekonomsko socialnem dialogu predlagali sklenitev Socialnega sporazuma za izhod iz krize, z namenom, da ob pomanjkanju politične volje za reforme in razbremenitev gospodarstva ta sporazum uporabi- mo kot možno orodje za spremembe za izhod iz krize.

Vzpostavili smo sistemsko podporo bipartitnemu kolektivnemu dogovarjanju (pravnega in ekonomskega spre- mljanja kolektivnih pogodb dejavnosti)

Krepili smo socialni dialog na skupnih projektih ter pri bipartitnem socialnem dialogu na ravni panog (pravna in ekonomska podpora 17-im KPD znotraj sistema GZS)

Oblikovali smo Komisijo za gospodarsko pravo, ki jo sestavljajo ugledni strokovnjaki iz slovenskega gospodar- stva in predstavlja strokovno posvetovalno telo za organe GZS.

Vsa pomembnejša področja strategij, politik in zakonodaje so bila predmet ožjih in širših obravnav na strate- ških svetih GZS. Posebej to velja za Strateški svet za tehnološko politiko, skupne obravnave strateških svetov za politiko graditve in urejanje prostora, za politiko energije in politiko varstva okolja v zvezi s problematiko zakonodaje javnega naročanja in slabimi praksami pri njeni izvedbi.

Aktivno smo sodelovali v okviru Strateškega sveta za gospodarsko sodelovanje s tujino pri snovanju dokumen- ta Mednarodni izzivi, partnerstvo za razvoj internacionalizacije slovenskega gospodarstva, organizaciji delega- cij in drugih poslovnih dogodkov ter pri Mešanih komisijah.

1.2 Postati središče za strokovne novosti

Izvajanje raziskav: Služba SKEP GZS je izvedla dve letni anketi o slovenskem poslovnem okolju, v katere je bila povabljena petina članov po kapitalu in zaposlenih, z ustrezno panožno, regijsko strukturo. Na osnovi posve- tov s člani in informacijami, pridobljenimi z individualnimi obiski podjetij, smo oblikovali analize in napovedi o slovenskem in mednarodnem poslovnem okolju.

Večje seznanjanje članov z možnostjo pridobitve nasvetov preko kompetentnih strokovnjakov v okviru Infopi- ke ter vključevanje novih strokovnjakov za strokovne novosti. Člani imajo na voljo novo področje svetovanja in sicer Pogoji poslovanja slovenskih podjetij v Avstriji.

Izobraževanja za strokovne novosti

Vsako leto organiziramo več strokovnih konferenc, okroglih miz, delovnih srečanj in delavnic na različne okoljske vsebine. V letu 2013 smo med drugim organizirali:

• konferenco Oblikovanje za okolje in novi embalažni materiali, december 2013;

• Okoljski dan gospodarstva, junij 2013;

• posvet Emisije v vode in možnosti za zmanjševanje onesnaževanja voda, junij 2013;

• konferenco Okolje, družbena odgovornost, razvoj, februar 2013;

• več dogodkov na temo odpadkov, odpadne embalaže in pravilnega ravnanja z gradbenimi odpadki.

Izvedli smo posebne dogodke, namenjene prenosu znanj in izkušenj s področja internacionalizacije (Poslovni zajtrki na GZS, Jutranja kava na GZS,…).

Vzpostavili smo celovit sistem pravnega izobraževanja za člane:

• izvedli smo preko 40 strokovnih seminarjev za članice po celi Sloveniji, na temo delovnih razmerij, aktualni zakonodaji.

• zaživela so In-company usposabljanja po podjetjih na področju mednarodne prodaje.

• izvedli smo dve Pogajalski šoli za delodajalce (junij, december) Produkti

Izdali smo Vodnik po novem Zakonu o delovnih razmerjih - priročnik za prakso, s celovitim pregledom novosti in sprememb institutov.

Oblikovali smo Plačni kažipot, ki zajema zbir vseh podatkov, potrebnih za obračun vseh prejemkov iz dela.

S kadrovsko in komunikacijsko zaokroženo analitsko službo SKEP smo vsebinsko in oblikovno prenovili paket mesečnih in kvartalnih ekonomskih in statističnih analiz ter napovedi, Konjunkturna gibanja, Tekoča ekonom-

ska gibanja, itd., pod blagovno znamko Publikacije SKEP GZS in se s tem bolj približali potrebam naročnikov. V te informacije smo v sodelovanju z Združenjem nabavnikov Slovenije uspeli vključiti napovedi gospodarskih gibanj s tako imenovanim indeksom nabavnikov.

Vzpostavili smo portal Incoterms.si, na katerem so objavljene vse relevantne informacije v zvezi z trgovinskimi klavzulami Incoterms.

1.3 Postati glavno stičišče za povezovanje podjetij

Koordinirali smo delovanje Slovensko – ruskega poslovnega sveta, Slovensko – ukrajinskega poslovnega sveta, Slovensko – indijskega poslovnega sveta, Slovensko – makedonskega poslovnega sveta in Slovensko – iranske- ga poslovnega kluba.

Aktivno je deloval Klub nagrajencev, v katerega je vključenih 165 izmed vseh nagrajencev GZS za izjemne go- spodarske in podjetniške dosežke. Klub se je lani dvakrat sestal in obravnaval gospodarske razmere v Sloveniji, dodatno pa so se člani kluba srečevali na regijskem nivoju.

Konzorciji

Nadaljevali smo s prizadevanji za oblikovanje konzorcijev podjetij iz posameznih panog za vstop na tuje trge.

Povezovanje inovativnih skupin in nosilcev znanja: preko aktivnosti EEN smo dosegli sklenitev 4 pogodb o po- slovnem sodelovanju (Partnership Agreement) med slovenskimi in tujimi podjetji.

Dogodki

Vrh slovenskega gospodarstva: prek 350 gospodarstvenikov, predstavnikov politike in drugih socialnih partner- jev in organizacij je v dialogu s ključnim predstavnikom Evropske komisije, pristojnim za Slovenijo, na novem- brskem Vrhu slovenskega gospodarstva razpravljalo o trenutnih razmerah in rešitvah za izhod iz krize.

Podelitev Nagrad GZS: marca smo 45. podelili Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Vrh malega gospodarstva: 2. Vrh malega gospodarstva sredi junija je potekal v znamenju parlamentarnega dialoga med podjetniki in predstavniki Vlade RS. Razprava, ki je iskala rešitve za izhod iz krize, je temeljila na Agendi^MG, naboru predlogov ukrepov za izboljšanje razmer, v katerih deluje in posluje malo gospodarstvo.

Dan inovativnosti: Organizirali smo Dan inovativnosti in 11. nacionalno podelitev priznanj za najboljše inovaci- je. Na svečanem dogodku so sodelovali vidni predstavniki vladnih institucij.

Okoljski dan: Na Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga vsako leto organiziramo junija, ob svetovnem dnevu varstva okolja, se je zbralo preko 120 udeležencev iz gospodarstva in drugih institucij. Spregovorili smo o pri- hodnjih usmeritvah na področju učinkovite rabe virov, odpadkih kot virih surovin in pomenu upoštevanja vpliva

Konferenca slovenske arbitraže: Leto 2013 je zaznamovala že tradicionalna Konferenca slovenske arbitraže, na kateri so bila premierno predstavljena nova Ljubljanska arbitražna pravila. Na konferenci je sodelovalo več kot 150 domačih in tujih gostov.

Mreženja: organizirali smo klasična mreženja in B2B srečanja med slovenskimi podjetji oz. slovenskimi in tujimi podjetji, Spomladansko in Jesensko mreženja na GZS s svetovalci in svetovalnimi podjetji, ki delujejo na tujih trgih.

Aktualni posveti: organizirali smo več aktualnih posvetov na različne teme: prestrukturiranje gospodarstva s pomočjo insolvenčne zakonodaje, tribuna o Kisiku za gospodarstvo ...

1.4 Povečati poslovne priložnosti članov s poudarkom na internacionalizaciji

Vse aktivnosti s področja mednarodnega poslovanja, ki jih je GZS v lanskem letu izvajala, so potekale v okviru programa spodbujanja internacionalizacije slovenskih podjetij Go International Slovenia.

Nove poslovne priložnosti

Grafično smo prenovili spletni portal Sloexport.si, ki trenutno vsebuje podatke o preko 4.500 slovenskih izvo- znikih.

Okrepili smo aktivnosti pri iskanju konkretnih poslovnih priložnosti za člane v tujini: iskanje in posredovanje konkretnih povpraševanj, razpisov, projektov…

Organizirali in izvedli smo večje število osredotočenih vhodnih in izhodnih gospodarskih delegacij.

Okrepili smo delovanje Strateškega sveta za internacionalizacijo pri GZS.

Promocija

Program Go International Slovenia smo promovirali prek različnih komunikacijskih kanalov GZS.

Okrepili smo pojavnost aktivnosti internacionalizacije v medijih in osebno sodelovanje z novinarji.

Načrtnejše smo se pojavljali na ključnih dogodkih, povezanih z internacionalizacijo.

Izobraževanje

Junija smo organizirali najpomembnejšo mednarodno strokovno konferenco o internacionalizaciji v Sloveniji, katere se je udeležilo prek 70 gospodarstvenikov in predstavnikov politike.

Pomladi smo uspešno izvedli 4. Poslovno akademijo internacionalizacije.

Nadaljevali smo z načrtnim sodelovanjem z izobraževalnimi institucijami (fakultete, poslovne šole,…).

1.5 Postati prepoznan nosilec na področju inovacij

Spodbujanje prenosa tehnologij: sodelovanje z RR instituti in predvsem MSP:

25 podjetjem, prejemnikom priznanj za najboljše inovacije, smo nudili svetovanja s področja trženja inovacij preko medijev.

10 podjetjem smo nudili celovit pregled podjetja na področju upravljanja z intelektualnimi sredstvi ter pripravi- li priporočila glede optimizacije upravljanja z njimi.

V sodelovanju s Kemijskim institutom ter Institutom Jožef Stefan smo organizirali 6. konferenco o prenosu tehnologij in Dan inovativnosti. V okviru dogodka smo organizirali 30 sestankov - razvojnih srečanj med sloven- skimi raziskovalci in podjetji. Celodnevnega dogodka se je udeležilo preko 300 udeležencev.

V sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo smo organizirali informativne dneve za raz- pise s področja razvoja in raziskav (Eureka, Eurostars, Smer+ ter razpis Evropske Vesoljske Agencije). Dogodkov se je udeležilo preko 190 udeležencev.

V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem v Bruslju smo organizirali predstavitev programa Obzorje 2020. Dogodka se je udeležilo preko 700 udeležencev.

V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport smo organizirali informativni dan za področje

»Prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celin- skih voda in biogospodarstvo«, vključno z razvojnimi srečanji med raziskovalnimi organizacijami in podjetji.

Dogodka se je udeležilo preko 70 udeležencev.

Promocija

185 inovacijskih projektov slovenskih podjetij ter drugih organizacij smo nudili promocijo preko regionalnih medijskih kanalov po vsej Sloveniji.

42 inovacijskim projektom, ki so prejeli priznanja za najboljšo inovacijo na nacionalni ravni, smo omogočili pro- mocijo preko medijev po vsej Sloveniji, preko gospodarskega portala (www.gzs.si) ter preko socialnih omrežij GZS (twitter, facebook).

Nagrajevanje

Projekt Priznanja za najboljše inovacije je na regionalnem nivoju beležil 17. obletnico izvajanja. V letu 2013 je pri projektu sodelovalo vseh 13 območnih in regionalnih zbornic. Predstavitve inovacij smo nadgradili z video posnetki/predstavitvami posameznih inovacij.

Projekt Priznanja za najboljše inovacije na nacionalni ravno smo 2. leto zapored nadgradili uvajanjem novih na- činov predstavitev inovacij (video posnetki, predstavitve na portalu GZS in Facebooku, glasovanja za naj inova-

pomen pa smo poudarili s sodelovanjem predsednika države ter drugih pomembnih predstavnikov vladnih institucij.

Izobraževanje

Izobraževanja in svetovanja glede intelektualne lastnine: V sodelovanju z Območno gospodarsko zbornico Za- savje ter Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico smo izvedli 2 izobraževanja na temo trženja inovacij. V sode- lovanju s CPU in SPIRIT smo organizirali 3 delavnice na temo intelektualne lastnine, intelektualnih sredstev in njihovim upravljanjem v podjetju. Dogodkov se je udeležilo preko 130 udeležencev.

1.6 Povečati prepoznavnost blagovne znamke GZS

V spletno prikazovanja Stališč GZS smo vključili novosti, denimo izjave nagrajencev GZS. Področje Agend sproti ažuriramo z Zakonodajnim kompasom. Več ažurnih komentarjev, apeli, izjave ključnih deležnikov.

Učinke realizacije ukrepov, ki jih predlaga GZS, merimo s spremljanjem Enotnega dokumenta Vlade RS za dvig konkurenčnosti in boljše poslovno okolje in z rezultati naših odzivov na neugodne druge ukrepe Vlade RS, de- nimo na napovedi novih obremenitev.

Preko produktov

Začeli smo z izdajo novega elektronskega biltena z naslovom Zakonodajni kompas, ki je namenjen boljšemu informiranju članov s področje politik in zakonodaje

V okviru projekta Imageen - Uvajanje okoljske zasnove v srednjih in malih podjetjih s pomočjo Evropske podje- tniške mreže, smo pripravil knjižico Okoljska zasnova embalaže. Namenjena je vsem, ki se srečujejo z embalažo - od proizvajalcev embalažnih materialov in embalerjev, do uvoznikov embaliranega blaga, trgovcev, ki dajejo embalirano blago na trg, kot tudi oblikovalcem embalaže in razvijalcem v podjetjih ter potrošnikom.

Preko promocije o dejavnostih GZS in prednostih članstva

Ciljno osveščanje javnosti o dejavnostih GZS preko komunikacijskih kanalov GZS

Med letom smo pripravili polletni (januar – junij) ter kvartalni (julij – september) Fokus GZS kot vmesno poro- čilo o dosežkih, aktivnostih in novih produktih GZS, konec decembra pa smo izdali še Letno poročilo 2013 – Fokus GZS

Vzpostavili smo Hot spot točko v prostorih GZS: obiskovalci poslovnih prostor GZS v Ljubljani so ob vzpostavi- tvi internet povezave preusmerjeni na spletno stran GZS.

Tudi v lanskem letu smo izvajali ciljno promocijo prek medijev javnega obveščanja.

Preko promocije uspehov članov

V letu 2013 je pridobilo certifikat Excellent SME Slovenia preko 1000 malih in srednjih podjetij v Sloveniji, sis- tem smo razširili že v šest evropskih držav.

Uvedli smo rubriko Gospodarski+ na spletnih straneh, namenjeno promociji pozitivnih zgodb, zgodbo o uspe- hih in dosežkih članov. Njihove zgodbe smo objavljali tudi v Poslovnem tedniku GZS.

2. JAVNA POOBLASTILA

Gospodarska zbornica Slovenije izdaja javne listine na podlagi javnih pooblastil, ki jih je prejela s strani državnih organov z različnimi področnimi zakoni in pogodbami.

GZS izvaja javna pooblastila na področju mednarodnega prometa blaga (izdaja zvezke ATA za začasni izvoz blaga, izdaja potrdila o nepreferencialnem poreklu za izvoz blaga v tretje države), izvaja javna pooblastila na področju prevozov v cestnem prometu (izdaja licenc za opravljanje prevozov blaga in potnikov v notranjem in mednarodnem cestnem prometu ter delitev dovolilnic in CEMT dovolilnic za opravljanje mednarodnega ce- stnega prevoza blaga).

Poleg izvajanja javnih pooblastil smo v oddelku Javnih listin izdajali potrdila o članstvu GZS, ki ga slovenska podjetja potrebujejo pri poslovanju z domačimi in tujimi partnerji, ob prijavi za nastope na javnem razpisu, za vpise v register za sejme, pred podpisom pogodb o sodelovanju itd. ter potrjevali razne listine pri izvozu za člane GZS.

ATA ZVEZEK – za začasni izvoz oz. uvoz blaga: V letu 2013 je GZS izdala 1792 ATA zvezkov, največ za predstavi- tev na sejmih in za začasni izvoz blaga profesionalne opreme npr. orodja. Največ zvezkov ATA smo izdali za Hr- vaško v prvi polovici leta, sledi Srbija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora, Kanada, Švica, ZDA, Rusija, Turčija ….

POTRDILA O NEPREFERENCIALNEM POREKLU BLAGA: V letu 2013 je GZS izdala 18.950 potrdil. Največ potrdil smo izdali za izvoz blaga v Ukrajino, sledi Kosovo, Ruska federacija, Belorusija, Združeni Arabski Emirati, Turčija, Uzbekistan, Kitajska, Indija….

LICENCE ZA PREVOZE: V letu 2013 je bilo izdanih novih oz. obnovljenih 692 licenc, 5.594 izvodov licenc za vozi- la za opravljanje prevozov v cestnem prometu, 49 sprememb licenc ter izdanih 3.845 potrdil za voznike nedrža- vljane EU.

DOVOLILNICE ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV: V letu 2013 je bilo izdanih 14.295 dovolilnic in 533 CEMT dovolil- nic.

POTRJEVANJE LISTIN TER IZDAJA POTRDIL O ČLANSTVU GZS: V letu 2013 je GZS opravila 2.090 potrditev listin pri izvozu blaga (izvozni računi, ceniki, izjav izvoznikov in drugo) in 19 potrdil o članstvu GZS.

3. INSTITUCIJE PRI GZS

ALTERNATIVNE OBLIKE REŠEVANJA SPOROV PREKO STALNE ARBITRAŽE PRI GZS

Stalna arbitraža pri GZS je samostojna in neodvisna institucionalna arbitraža, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije in domačim in tujim poslovnim subjektom zagotavlja hitro in učinkovito reševanje gospodarskih spo- rov z arbitražo, mediacijo, konciliacijo in drugimi alternativnimi oblikami reševanja sporov.

Razvoj arbitraže v Sloveniji (in delo Stalne arbitraže pri GZS) je v letu 2013 najbolj zaznamoval sprejem novih Arbitražnih pravil Stalne arbitraže pri GZS (Ljubljanska arbitražna pravila), ki so pričela veljati 1. januarja 2014.

Z novimi Ljubljanskimi arbitražnimi pravili, ki sledijo najnovejšim trendom in razvoju na področju mednarodne gospodarske arbitraže, Stalna arbitraža stopa ob bok vodilnim arbitražnim institucijam v regiji.

Stalna arbitraža je v letu 2013 nadaljevala z izgradnjo svoje prepoznavnosti in ugleda doma in v tujini. Pred- stavniki Stalne arbitraže so v letu 2013 sodelovali na več kot desetih odmevnih pravnih in poslovnih dogodkih v Sloveniji in tujini, katerih se je skupaj udeležilo več kot 1.000 udeležencev.

Leto 2013 je zaznamovala tudi sedaj že tradicionalna Konferenca slovenske arbitraže, na kateri so bila premi- erno predstavljena nova Ljubljanska arbitražna pravila. Konferenca slovenske arbitraže, na kateri je sodelovalo več kot 150 domačih in tujih gostov, se je uveljavila kot osrednji arbitražni dogodek v Sloveniji ter forum za izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks med deležniki gospodarske arbitraže.

V letu 2013 je Stalna arbitraža postala središče razvoja arbitražnega prava in prakse v Sloveniji. Izšle so tri šte- vilke revije Slovenske arbitražne prakse, osrednje slovenske strokovne revije posvečene arbitraži, pri katerih je sodelovalo 34 avtorjev iz 8 različnih držav.

Po izvedeni reorganizaciji v obdobju 2012 – 2013 je Stalna arbitraža v letu 2013 zabeležila pozitiven trend na- raščanja števila primerov. Nadaljnje povečevanje števila primerov je osrednji srednjeročni cilj Stalne arbitraže, zato bo delovanje Stalne arbitraže tudi v prihodnje usmerjeno v povečevanje pripada novih primerov in okre- pitev osnovne dejavnosti Stalne arbitraže – organizacija in podpora reševanju sporov ter v profesionalizacijo dela Stalne arbitraže.

UVELJAVLJANJE IN KREPITEV DOBRIH PRAKS V POSLOVNIH RAZMERJIH PREK ČASTNEGA SO- DIŠČA PRI GZS

Častno sodišče pri Gospodarski zbornici Slovenije je v letu 2013 nadaljevalo s svojo vlogo vzdrževanja varstva dobrih poslovnih običajev s preventivnimi ravnanji.

V tem smislu Predsedstvo Častnega sodišča občasno oblikuje mnenja v zvezi s širšimi pojavi kršitev dobrih poslovnih običajev na slovenskem trgu, med njimi predstavlja trajno svetovalno nalogo v primeru zavajajočih oglaševanj s strani tujih izdajateljev poslovnih imenikov. Vabila k odzivu na objavo v imenikih se od leta 1991 aktivno pojavljajo v valovih, zlasti poleti in po novem letu ter v času posameznih sejmov.

V letu 2013 je Častno sodišče na prošnjo posameznih članov izdalo 17 potrdil o neobravnavanju pred Častnim sodiščem, kar podjetja potrebujejo pri konkuriranju na mednarodnih razpisih. Zaprosilo izstavi po njihovem pooblastilu ministrstvo za gospodarstvo; potrdila se izdajajo brezplačno.

Zadnja leta Častno sodišče zaznava nova pomembna področja prijavljenih kršitev, med njimi kršitve postopka pri javnih razpisih, kar pa presega pristojnosti delovanja tega organa.