BREZPOSELNOST

Pri tem izpostavljajo dejstvo, da zgoraj opisani proces obračuna plač in ostalih stroškov v zvezi z delom zagotavlja namensko porabo sredstev proračuna. Postopek obračuna plač ter ostalih stroškov v zvezi z delom je podrobno opisan v Navodilih za izvajanje programov javnih del 2012, ki so namenjena izvajalcem javnih del in so objavljena na naslednji spletni strani Zavoda:

http://www.ess.gov.si/_files/3852/JD_2012_II_Navodilo.pdf

Pri tem pojasnjujejo, da ministrstvo v letu 2010 in v letu 2011 ni prejelo nobene pritožbe udeležencev, da plačila za delo, ki so ga opravili v okviru javnih del, ne bi prejeli v zgoraj navedenem ter zakonsko opredeljenem roku.

Samozaposlitev

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje na podlagi Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 in 40/12-ZUJF; v nadaljevanju ZUTD) v okviru aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ) izvaja na trgu dela ukrep spodbujanja samozaposlovanja (v nadaljevanju: ukrep), ki je namenjen brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. Tako je upoštevana najširša zakonsko dopustna opredelitev ciljne skupine oseb v okviru navedenega ukrepa.

Ukrep je namenjen uresničitvi podjetniške ideje in ustvarjanju delovnih mest v mikro podjetjih, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe in spodbujanju opravljanja katerekoli samostojne dejavnosti. Sestavljen je iz pomoči pri samozaposlitvi in subvencionirane samozaposlitve, kot to določa 34. člen ZUTD. Pomoč pri samozaposlitvi vključuje presojo/preveritev poslovne ideje in delavnico za pripravo na samozaposlitev. Na osnovi samozaposlitve osebe iz ciljne skupine v novoustanovljenem poslovnem subjektu je ta upravičena do enkratne nepovratne pomoči v višini 4.500 EUR v obliki subvencije za samozaposlitev. Tako zagotavljamo zakonito in namensko porabo javnih sredstev v okviru APZ in obravnavanega ukrepa.

Ukrep izvajajo izključno s potrjeno vsebino in v obsegu razpoložljivih sredstev v okviru potrjenega finančnega načrta obravnavanega ukrepa za posamezno leto. Iz tega sledi, da javna sredstva za obravnavani ukrep niso bila zamrznjena, temveč so bila v celoti alocirana za konkretne projekte samozaposlitev oseb v novoustanovljenih poslovnih subjektih; tj. dosežena je bila višina potrjenega finančnega načrta obravnavanega ukrepa v letu 2011. K temu dodajajo, da povpraševanje po subvencijah za samozaposlitev na nacionalni ravni vedno presega razložljiva sredstva za ta namen. Predvsem Zakon o javnih financah kot tudi Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2011 in 2012 ne določata t.i. zamrznitev javnih sredstev, zato takšno ravnanje ni dopustno oz. ne bi bilo skladno z materialnimi predpisi. Po drugi stani pa Zakon o javnih financah v okviru načel predpisuje učinkovito in gospodarno porabo javni sredstev, kar so tudi zagotovili in utemeljujejo v nadaljevanju.

Načelo učinkovite porabe javnih sredstev za obravnavani namen utemeljujejo s spremembami dela ukrepa, iz katerega se financirajo subvencije za samozaposlitev, in sicer so bila v letu 2011 sredstva za subvencije za samozaposlitev dvakrat povečana na osnovi povpraševanja. Prvotni finančni načrt za leto 2011 je bil potrjen v višini 10 mio EUR. Prvič so bila sredstva povečana dne 7. 4. 2011 za 5.280.000,00 EUR. Drugič so bila povečana dne 21. 7. 2011 za 9.500.000,00 EUR. Posledično je bilo za obravnavani namen razpoložljivih več kot 24 mio EUR, kar za faktor 2,4 presega prvotni finančni načrt za leto 2011. V letu 2011 je bilo subvencioniranih 4.692 projektov samozaposlitev v vrednosti 20.439.700,86 EUR; razlika med finančnim načrtom in izplačili sredstev kohezijske politike po zaključku proračunskega leta 2011 je bila v okviru evidenčnega projekta proračunskega sklada alocirana za isti namen v letu 2012.

Načelo gospodarne porabe javnih sredstev za obravnavani namen utemeljujemo s podaljšanjem obdobja pogodbene obveznosti ohranitve samozaposlitve, kajti načelo gospodarnosti na ravni ukrepa praktično pomeni doseganje zastavljenih ciljev z boljšimi rezultati. Namen spodbujanja samozaposlovanja na trgu dela je omogočiti osebam prehod v opravljanje samostojne dejavnosti. Dolgoročna prihodnost subvencioniranih poslovnih subjektov pa mora biti odvisna od uspešnosti njihovega poslovanja in ne od državne pomoči. V primeru enoletnih projektov samozaposlitve se je pokazalo, da so se osebe lahkomiselno odločale za samozaposlitev, saj so reševale svojo neposredno finančno stisko in niso imele dolgoročnega načrta nadaljevati karierno pot v okviru samostojne dejavnosti; to dejstvo razkriva število zaprtih poslovnih subjektov po zaključku enoletnega projekta.

Zato se je, dne 21. 7. 2011, ob drugem povečanju namenskih sredstev za obravnavani ukrep v letu 2011, podaljšalo pogodbeno obdobje obveznosti ohranitve samozaposlitve, in sicer iz enega leta na dve leti. Dvoletni projekti na osebe delujejo samokritično, saj se za opravljanje samostojne dejavnosti ne odločajo tako lahkomiselno; neodvisno od suverene odločitve osebe za samozaposlitev se v okviru obravnavanega ukrepa presodi tudi uresničljivost poslovne ideje.

Zato se tudi ministrstvo strinja s stališčem Varuha človekovih pravic, da: »Subvencije za samozaposlitev morajo dejansko pomeniti spodbudo za zaposlitev, in ne le ukrep za zmanjševanje števila brezposelnosti v uradnih evidencah« (Letno poročilo Varuha za leto 2011, str. 294). Iz vidika javnih financ so dvoletni projekti gospodarnejši od enoletnih, kar je potrdilo tudi Računsko sodišče Republike Slovenije v revizijskem poročilu št. 320-4/2011/67 z dne 15. 6.

2012.

Brezposelne osebe so bile o pogojih pridobitve subvencije za samozaposlitev in obveznostih ohranitve samozaposlitve vedno vnaprej seznanjene. Poleg tega podaljšanje projekta samozaposlitve na povpraševanje po subvencijah za samozaposlitev ni imelo negativnega vpliva oz. ni destimulativno delovalo na zainteresirane iskalce zaposlitve, kajti na trgu dela je osrednjega pomena obdobje (samo)zaposlitve osebe, kot podlage za pravice iz socialnih zavarovanj na osnovi vplačil prispevkov v javne blagajne.

POVZETEK PREDLOGOV IN PRIPOROČIL Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve:

Varuh človekovih pravic Vladi RS in ministrstvu priporoča sprejetje takšnega programa javnih del, ki bo sledil potrebam brezposelnih oseb in izvajalcev javnih del ter se bo odzival na potrebe trga dela.

Javna dela predstavljajo le enega izmed programov aktivne politike zaposlovanja, s katerim posega država na trg dela. Program javnih del za leto 2011 (Program) je Vlada RS sprejela v mesecu oktobru 2010. Ministrstvo je moralo pri določanju obsega sredstev Programa upoštevati Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2011 (načrt), ki predstavlja izvedbeni finančni okvir za izvajanje vseh programov v okviru štirih ukrepov aktivne politike zaposlovanja (ukrep 1: svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, ukrep 2: usposabljanje in izobraževanje, ukrep 3: spodbujanje samozaposlovanja in zaposlovanja in ukrep 4: programi za povečanje socialne vključenosti). Ministrstvo mora torej v okviru razpoložljivih sredstev proračuna RS za izvajanje politike trga dela zagotoviti sredstva za izvajanje vseh smiselnih programov znotraj štirih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, s katerimi posega na trg dela in ne samo za program javnih del.

V letu 2011 so se javna dela izvajala še na podlagi določb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06-UPB1, 114/06-ZUTPG, 59/07- Zštip (63/07 – popr.), 51/10 odločba US in 80/10-ZUTD), v letu 2012 pa so se javna dela pričela izvajati na podlagi določb Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 in 40/12-ZUJF, v

nadaljevanju: ZUTD). Nova zakonodaja, ki ureja tudi javna dela, ne zavezuje Vlade RS k sprejetju posebnega programa za javna dela. Izvedbeno strukturo javnih del v letu 2012 določa Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja, obseg sredstev za izvajanje javnih del določa načrt, ki je usklajen z obsegom sredstev izkazanih v veljavnem Proračunu RS za leto 2012, in sicer za projekt »U4 Programi za preprečevanje socialne izključenosti«.

Pri oblikovanju izvedbene strukture javnih del ministrstvo upošteva določbe ZUTD, ki javna dela umešča v ukrep kreiranja delovnih mest, stanje na trgu dela, vključno s strukturnimi problemi trga dela ter tudi potrebe ciljnih skupin uporabnikov ter izvajalcev po dodatnem izvajanju določenih vsebin programov javnih del na lokalni ravni.

Varuh priporoča Vladi in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve proučitev sedanjega načina subvencioniranja samozaposlitve in ustrezne spremembe, da ne bodo nastajale razlike med posameznimi brezposelnimi osebami glede na to, kdaj vložijo zahtevo za subvencijo in kako dolgo morajo ohraniti samozaposlitev. Subvencije za samozaposlitev morajo dejansko pomeniti spodbudo za zaposlitev, in ne le ukrep za zmanjšanje števila brezposelnih v uradnih evidencah.

Subvencija za samozaposlitev je vložek v človeški vir, zato sleherna pomoč v okviru APZ predstavlja spodbudo brezposelnim osebam ali iskalcem zaposlitve in ne zagonskega kapitala za ustanovitev novega poslovnega subjekta. Povedano drugače, poslovni subjekt mora za uspešno poslovanje zagotoviti tudi lastne ali druge vire financiranja. Zato ministrstvo meni, da ima pri dolgoročni ohranitvi samozaposlitve odločilno vlogo tudi razpoložljivost in učinkovitost instrumentov podpornega okolja za podjetništvo (tj. zagonski kapital, bančni instrumenti, investicije v osnovna sredstva, podporne storitve svetovanja, itd.), ki niso del APZ.

Podporno okolje, ki ga potrebujejo poslujoča podjetja, ni v pristojnosti MDDSZ, temveč v pristojnosti drugih resorjev. Med storitve podpornega okolja podjetnikom, ki ne sodijo v njihovo pristojnost ali na področje trga dela, spadajo tudi mikro-financiranje (tj. posojila z nižjo obrestno mero od komercialne), neposredna finančna pomoč pri zagonu podjetja (tj. nabava opreme / strojev, investicije), tehnična pomoč (npr: sofinanciranje amortizacije osnovnih sredstev, sofinanciranje stroškov optimizacije proizvodnje, raziskave in razvoj) in tehnična usposobljenost (npr: sofinanciranje ali delno financiranje usposabljanja in izobraževanja na področju vodenja, poslovanja, računovodstva, marketinga, informacijske tehnologije). Enkratna nepovratna denarna pomoč v obliki subvencije za samozaposlitev ob ustanovitvi poslovnega subjekta predstavlja zgolj en del podpornega okolja podjetnikom in novoustanovljenim podjetjem.

Zato menijo, da spodbude samozaposlovanja in podjetništva ne smejo biti izključno v pristojnosti institucij na trgu dela, temveč morajo pri ustanavljanju in uspešnem poslovanju mikro podjetij sodelovati tudi drugi resorji in institucije.