STANOVANJSKE ZADEVE

SPLOŠNO

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor:

V letu 2011 je Varuh na stanovanjskem področju prejel nekaj več pobud kot leto poprej, vendar je bilo manj pobud na področju stanovanjskih razmerij, ki so bila v prejšnjih letih vedno posebej izpostavljena, manj. To vendarle kaže na izboljšanje situacije, saj so subvencije k plačilu najemnine omogočene širšemu krogu upravičencev, poleg najemnikov neprofitnih stanovanj, so do subvencije k najemnini upravičeni tudi najemniki v tržnih stanovanjih, kar je nedvomno pripomoglo k izboljšanju njihovega socialnega položaja. Na področju gospodarjenja in upravljanja s stanovanji pa je bil sprejet pravilnik, ki je poenotil in bistveno olajšal stanovanjsko upravljanje ter uvedel pravičnejše razdeljevanje obratovalnih stroškov.

Na nekatere vsebine, ki jih je Varuh izpostavil, pa Stanovanjski zakon nima vpliva (vpis lastnine v zemljiško knjigo, neprimeren odnos javnih uslužbencev, predvsem na občinah).

2.9.1 Deložacije in bivalne enote

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor:

Glede deložacij je potrebno poudariti, da gre za res izjemne situacije in skrajno možnost, saj Stanovanjski zakon natančno določa postopek v primeru odpovedi najemnega razmerja, še zlasti če gre za odpoved iz krivdnih razlogov. Tako 103. člen stanovanjskega zakona določa, da mora lastnik stanovanja najemnika, ki krši najemno pogodbo pisno opozoriti na kršitev, pri čemer mora opomin vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga., ki ne sme biti krajši od 15 dni. Če najemnik kršitve ne odpravi, lahko lastnik stanovanja odpove najemno pogodbo s tožbo.

Ob tem je potrebno posebej izpostaviti dejstvo, da najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki z njim uporabljajo stanovanje in nanje ni mogel vplivati ali jih predvideti ter je v roku 30 dni zaprosil za subvencijo k najemnini in izredno socialno pomoč, ni mogel plačati stroškov stanovanja. Med izredne okoliščine zakon šteje smrt v družini, izgubo zaposlitve, težjo bolezen in podobno.

Občinski organ, pristojen za stanovanjske zadeve, lahko najemniku, ki do subvencije ni upravičen ali če kljub subvenciji ne zmore poravnati stroškov v celoti, začasno odobri izredno pomoč pri uporabi stanovanja. Če gre za okoliščine, ki kažejo na dolgotrajno nezmožnost plačevanja stroškov stanovanja, lahko občina najemnika preseli v drugo, glede na okoliščine primernejše neprofitno stanovanje ali v stanovanjsko stavbo, namenjeno začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb.

Glede zagotavljanja bivalnih enot ministrstvo ponovno pojasnjuje, da je v obstoječem SZ-1 uzakonjena obveznost občin (154. Člen), da zagotavljajo sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj ter stanovanjskih stavb, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb in pogojev za razvijanje različnih oblik gradnje in prenove z ustrezno zemljiško in normativno politiko. Občinski svet sprejema občinski stanovanjski program, v katerem konkretizira stanovanjsko politiko občine. Obveznost in odgovornost občin pri zagotavljanju bivalnih enot je v SZ-1 že predpisana. Občine so zadolžene za to, da na svojem območju, glede na potrebe in zmožnosti, zagotovijo ustrezno število bivalnih enot, s katerimi lahko rešujejo najbolj pereče stanovanjske probleme. Poudarjamo pa,

da so bivalne enote namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno najbolj ogroženih oseb. Določil SZ-1 v tej smeri torej ni potrebno spreminjati, le dosledno jih je potrebno izvajati.

2.9.2 Subvencioniranje najemnin Ministrstvo za infrastrukturo in prostor:

Kot ugotavlja že Varuh, so s prehodom na nov način subvencioniranja najemnin uveljavljeni višji dohodkovni cenzusi pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije neprofitne in trže najemnine. Z uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih se je minimalni dohodek, kot najpomembnejši element pri oblikovanju dohodkovnega cenzusa, zvišal. Poleg tega so pri izračunu cenzusa upoštevani tudi pravičnejši ponderji za uporabnike stanovanj.

Glede navedb Varuha, da bi bilo cenzus potrebno prilagoditi dejanskim življenjskim stroškom, saj ta cenzus velja tudi za subvencioniranje tržnih najemnin, ki so dosti višje kot neprofitne pa pojasnjujemo, da je temu prilagojena tudi višina pripadajoče tržne subvencije, saj se ta določa kot razlika med priznano neprofitno najemnino in priznano tržno najemnino, mesečna tržna subvencija tako lahko doseže tudi 4 € za m2 stanovanjske površine.

2.9.3 Najemniki v denacionaliziranih stanovanjih Ministrstvo za infrastrukturo in prostor:

Glede problematike najemnikov denacionaliziranih stanovanj in odločitve Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope, da Slovenija krši pravice, ki izvirajo iz Evropske socialne listine ministrstvo pojasnjuje, da je bila v tej zvezi sprejeta resolucija, Slovenija pa mora poročati o napredku. Slovenija se je zavezala, da bo skušala najti ustrezne rešitve v okviru priprave novega Nacionalnega stanovanjskega programa in da bo ustanovila delovno skupino na ravni državnih sekretarjev, ki bi proučila in predlagala sprejemljive (vzdržne) konkretne rešitve.

Tedanje Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo in uveljavilo spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 81/11), na podlagi teh sprememb pa imajo najemniki denacionaliziranih stanovanj bistveno večje možnosti za pridobitev neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine, države ali občinskega stanovanjskega sklada. Imenovana je bila tudi projektna skupina za pripravo novega Nacionalnega stanovanjskega programa, ki bo prinesel ustrezne rešitve tudi glede tega vprašanja.

2.9.4 Nacionalni stanovanjski program za obdobje 2012–2021 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor:

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je že pripravilo osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa, in sicer za obdobje 2013-2022. Nov NSP predstavlja moderen dokument, ki se celovito odziva na dejanske razmere na področju stanovanjske oskrbe. Gre za dokument operativne narave, s katerim se zagotavlja pogoje za izboljšanje razmer pri reševanju stanovanjskega problema različnih ciljnih skupin, zlasti ranljivejših skupin prebivalstva. Nov dokument že v samem začetku postavlja splošne in dolgoročne cilje stanovanjske politike, iz katerih izhaja potreba po uravnoteženju ponudbe stanovanj na trgu, zagotavljanju lažje dostopnosti do stanovanj za vse prebivalce, prenavljajnju stanovanj v smislu modernih bivanjskih in okoljskih trendov ter spodbujanju prebivalcev k večji stanovanjski mobilnosti.

Njegova vsebina in predvsem ukrepi, s katerimi naj bi se uresničili zastavljeni cilji je odvisna zlasti od sodelovanja ostalih resorjev, ki so odgovorni za politike, ki vplivajo na stanovanjsko področje. Te so predvsem davčna politika, zemljiška politika, socialna politika, nenazadnje pa

tudi proračunske zmožnosti države. Ministrstvo načrtuje, da bo gradivo predloženo vladi v mesecu decembru 2012.

2.9.6 Drugo

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor:

Glede vprašanja hišniških stanovanj MzIP pojasnjuje, da hišniki nikoli niso imeli neposredne pravice odkupiti hišniškega stanovanja po pogojih stanovanjskega zakona, pač pa so hišniki, ki so imeli stanovanjsko pravico, lahko uveljavljali materialne spodbude po 173. členu stanovanjskega zakona, odkupili pa so stanovanje lahko le v primeru 100% soglasja vseh solastnikov hišniškega stanovanja in po ceni, ki je bila prosto določena.

Na podlagi sprememb in dopolnitev Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.

l. RS, št. 81/11) imajo bivši hišniki bistveno prednost pri možnosti za pridobitev neprofitnega najemnega stanovanja, saj po novem bivši hišniki pri točkovanju stanovanjskih razmer pridobijo 200 oz. 230 točk. Višje število točk iz naslova stanovanjskega statusa pridobijo le udeleženci razpisa, ki so brez stanovanja ali prebivajo v prostorih za začasno bivanje.

Ministrstvo načrtuje, da bo osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2013- 2022 predložen Vladi v obravnavo v mesecu decembru 2012.