Torej v zemlji smo v bližini odbite konzole v oddaljenosti(razmaku);220 cm našli temelje zido katermu ustreza stik v vzdolžni stenik kar dokazu je , da se je ta očitno končal nek prostor, ki je bil sestavni del cerkve. Verjetno, da so pri kopanju jame za apno naleteli na temelje, ki pa so jih uničili, temelji so globoki 100 cm . zidani povečini iz ap enca, ki je povezan z malto. V steno vzidani del konzole, ki je danes zravnan s površino stene se v glavnem sestoji iz dveh kosov, spodnega položnega in na njem pokončno postavljen pravokoten kamen, ki pa je gotovo imel funkcijo rebemega nastavka,.
Del ohranjene stavbe, ki je naslonjen ob vzhodno str nico križne= . ga hodnika je še gotski. G0tski portal, ki smo ga omenili pod 1) ima okvor iz peščenca, ki je debelozrnat, ostenje oz, okvir portala je sestavljen iz posamez« . nih kosov. Pri portalu je predvsem zanimiva baza, oba žleba se zlivata v strmo polico, palica pa se nadaljuje v razširjeno v prerezu okroglo bazo, ki je postavljena na poševno prisekani podstavek.
Približno take oblike je tudi kapitel, EtĐDDHagpg v južni ladji, ki nastopa ob steni, oziroma MSS v loku, ki je vodil iz prečne ladje v stransko( danes zrušeno) . /"V' J-. Socer pa je delo v glavnem dobro zastavljeno, ker je bil že skragna čas, da se obnovi stara strešna konsr-rukcija, ki je bila popolnoma dotrajana, . Ko«elj, ^apiski Ximi, str.53,25.X.1955 . ^a poročil«, ki so v kratkih noticah v Zapiskih je treba dopolniti z uradnimi terenskimi porčili in pa z ev, zapisnki s komisijiskih ogledov, izstavljenimi računi in drugo dokumentacijo. Naleteli smo na temelje zidu, ki je ločeval obe kapeli, ^apeli sta bili torej ločeni z zidom, vsaka posebej samostojna.
Poleg nastavka rebra srednjega kapitala, ki je nosil prečno rebro je ohranjen deloma še v zidu tudi nastavek rebra, ki pa sloni di rektno na kčadi zahodnega kapitela in ne izhaja iz običajnega lija=.
IJU ^
Prišla je 0anakova, alentinčičeva je tudi že doli, nad severno str, ladjo so razkrili streho, Preštudirati je treba ofavare na zidovju. Videti je, da je ta del cerkve enkrat gorel, ^amen je namreč s premenil barvo, požar naj bi bil že pred barokiiacijo, M0rda pa ge na barsvo kamna vplivale alge. V primeru, da pride v Kostanjevici mladinska brigec da kot se dogovarjajo, naj bi brigadirji uredili oz.
Arkade naj bi se obnovile s stebriči v umetnem kamnu, iapela naj se pogovori s Cur^ovo v lijubljabi zaradi vlivanja stearičev iz umetne=. Sestanek, ^avzoči: Andijanič, Pirkovičeva, 'l*urnher,gre za Kostanjevi co, kaj v prostore , "Kpka" naj bi vzela vzhodni ogel. Mlin je še na mestu, celo srednjeveški. skedenj tudi, prestaviti hišo z z gorjansko- krškega območja in sploh vse pritikline, ki spadajo k tipični kmetiji, ki bi se funkc onačmo morda ločevala od sam. ekonomije, vendar pa bi zajela pogls vitne značilnosti, "amostansko ekonomijo bi lahko rekonstruirali ns podlagi mape, za mali "skansen" pa bi ev. pridobili nekaj več prostora« Podeželska arhitektura izginja, zakaj je ne bi vsaj kar zadeva gorjansko - krško območje predstavili pred kosta«.
Parkirišče pa bi pravtako uredili neposredno ob ¥skansenun. v zvezi s Kostanjevico iskal tudi po Ljubljani primerke okenske ga okovja, ker xanakova vztraja pri starih oblikah, "ašel v. T dirugem zidu so spoli je .. kod njimi tudi profil šilastega loka, ki pa je že polihromiran in sicer dvakrat. Najbolje, da BdOdEMlHa Institut stavi zavodu račun, razliko pa bi ji plačali na račun avtorskega honorarja. delavcem drugih zavodov ali ustanov ne moremo direktno plačati dnevnic, zato naj Institut nam pošlje račun za ^anakovo.
Obračun potni stroški, dnevn ice, razliko pa lahko kot rčun za izd delavo načrtotei a Študija, navodilo za restavriranje kult, spomenik V primeru, da bi plačali nadure, gre za dopolnilno delovno razmerje. Idejni načrt za ureditev "Forme viveM .. to napravil ing.Grega K^šak . "aslednje vprapanje je zadeva parkiranja. v glavnem naj bi se parki= . ralo zadaj za vzhidnim traktom na ekonomskem dvorišču, sicer pa lahko za inremo uporabo tudi na dvorišču. Koliko denarja za samostan, keliko za cerkev. xrogram za cerkev: . - transept . - streha nad kapelami . - nabava kamna, skupaj z rekonstrukcijo j. arkadne stenein obokov Ribnikar sprašuje, kako je z utrjevanjem .. gledena vse programe, funkcionalne, kulturne in podobne bi .. oral biti spomeniško varstveni interes ses avni del celotnega programa, ki pa je vendarle kulturni.
To stališče zastopal na sestanku v Kostanjevici, sicer pa naj bi v prihodnje vsaj do srede pred 122711. sklicali sestanek z udeležbo - sekretariata za kulturo. Na tem delu je tudi na zunaj enotna dekoracija v obliki slikanih pilastrov, podobno kot na cerkveni zunanjščini, trakt bi bil opredeljen z barolizacijo cerkve. Sicer pa je ta kratka ne dovolj poglobljena stavbna zgodovina le uvod za širšo in bolj poglobljeno študijsko delo.Izhodišče, pravzaprav eno izhodišč za stavbno zgodovino bo tudi lokacija stolpnišč.
Prvotna cerkev ni bila slikana, saj je oproga ob zvoniku, ki je bil zazidana ob priliki skarjšave cerkve in pozidave dvonadstropne ka- pele neposlikana in obarvanvana le v površinski obdelavi kamna. Končno pa je tu še vprašanje bele barve, ki sledi poznogotski, očitn je ta iz 17»stoletja, xa barva pa je , pravzaprav gre kratkonalo za belež, je ohranjen tudi na zadnji poznogotski poslikavi izvršeni v sepija tonu. V zadnji traveji pred zvonikom je bil odkrit KlJiKSI/steber s kapitelom, Kapitel predstavlja unikum v doslej ugotovljenih in poz nanih koštanjeviških kapitelih, Je še zelo antikizirajoč, vendar ima.
Sicer pa je bil vrstni red gradnje naslednji, najprej temelje, nato snope do lokov, loke obočni sistem in nato bazilikalno ste=. 1« kamna najprej niso barvali, ostala je vidna kamnoseška zunanja obdelava, ake je bila obravnavana arhitektura v celoti.Sklep«. Imita« . cija stikov, fug, pa je slikana z belim pasom, ki ga spremljate dva prečna rdeča.
4, Končno pa sledi še bela barva, pravzaprav belegž '■'•'ako so pred barokizacijo v celoti pobelili arhitekturne člene, ^arokizacija pa se ne omejuje več le na poslikavo, marveč je bila izvršena z posegi v arhitektiro. i'od baročnim zidom, ki je maskiral prvotno gotsko obibiko smopov smo našlidve opeki, verjetno ostanek tlaka pred barokizacijo.. ežko je sicer reči, da gre iz prvotni tlak, gorovo pa za tlak pred barokizacijo. l'udi sedaj bi predvideli taka tla. Podrobnejši pregled zaenkrat ni pokazal, da bi bil* naklon kasneje prilagojen, ^otrebno bo znova fotografirati oz. detaljno dokumentirati. Opornik je prišlo njen pravokotno na zid. ^e na zanimiva ugotovitev, ki jo večkrat opazujem, nisem pa je še zabeležil.Zadeva baročno obdobje, vendar pa ni zanemarljiva, . ^aobeh straneh kora, baročno podaljšanega, se pravi na severni in južni strani zunanjščine se pozna sled strehe, ki teče vzpo- redno nad stranskima kapelama.
Verjetno gre za neko leseno kon= .. strukcijo, ki JXZ ob severni in južni zid prislonjei" hodnikom oblikovala pokriti dostop do okna v I. nadstrpju. Na kamnitem okviru znotrajnpa je še ohranjena lesena polica za naslo= .. njalož S ratka gre za zanimiv detajl, ki ga bi kazalo podrobneje raziskati in ga tudi ob priliki prezentacije cerkvene zunanjšč ščine eventuelno upoštevati. Tu pa taka rešitev bržčas ni bilo mogoča in zato so našli provizorično v obliki hodnika, ki je vodil v nišo oz. prostor okna, ki je omogočalo priststovanje obredom ali samo bogoslužju.
Kostanjevica t sam. skice sledov strešin oz. neke lesene konstrukcije na j. in severni strani kor« .. kipa,^ jo vodi -^ermaž pa je utrdila vse zidove stranskih kapel, hodnika, da jih pripravi za prekrivanje. Nujno bi potrebovali injektirni aparat, ker bi pri« .. azgovor v zvezi s plačilom: . delavce vzeti v začasno delovno razmerje plačilo vsakemu posebej, za nas najceneje. azdelil denar, zadovoljivo tudi na ta način, vendar moramo nekaj storiti, da t)i plačevali manj davka, saj gre vebdar za kulturo.
Kostanjevica , san. c- ka«noseški znak . kamnoseški znak na delu okenskega ostenja .. nastopa 2 x , na večjem in manjšem kamnu .. ostanoevic8 » saB» c» ~ kamnoseški znak . oba znaka na delu okenskega ostenjaC lapidarij), okno zrušeno bržčas gre za okna južne bazili kalne stene.
