• Rezultati Niso Bili Najdeni

Poročila - Slovenski etnografski muzej

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2024

Share "Poročila - Slovenski etnografski muzej"

Copied!
27
0
0

Celotno besedilo

(1)

Poročila

Slovo od ljudskega življenja

Ko j e k o n č a l delo nemški e t n o l o š k i k o n g r e s v W û r z b u r g u o k t o b r a 1967 in ko s m o se odpravili udeleženci na izlet po IVlajni, so nam m e d v o ž n j o razdelili t u - b i n š k i , š t u d e n t j e , ki so se udeležili tega k o n g r e s a , h e k t o g r a f i r a n i list papirja, na katerem j e bila navedena vrsta njihoviti kritičniti misli o k o n g r e s u kakor tudi o nemški e t n o l o g i j i nasploh. Letak mi j e bil všeč, ker se j e ponašal z nekaterimi premišljenimi s o d b a m i in pokazal priznanja v r e d n o prizadetost in p o g u m avtorjev študentov, pa tudi zato, ker me j e s p o m n i l j u g o s l o v a n s k i h š t u d e n t o v in njihove d o c e l a d r u g a č n e udeležbe na p o d o b n i h e t n o l o š k i h z b o r o v a n j i h . Vendar o b t e m nisem prezrl m a r s i k a t e r i h površnih in neizdelanih f o r m u l a c i j v letaku, ki j i m je d e l o m a botrovala p a č naglica, s katero so t u b i n š k i študentje pripravili ta letak, d e l o m a pa tudi njihovo začetništvo v e t n o l o š k i h p r i z a d e v a n j i h .

Ko sem čez leto prišel za dlje časa v T u b i n g e n , s e m prišel tudi v bližje stike z avtorji letaka. Nekateri so se m e d t e m n e k o l i k o o d t e g n i l i e t n o l o š k e m u š t u d i j u na t u b i n š k i univerzi, starejšim so se pridružili n o v i n c i , j e d r o pa a l i , bolje, žarišče študentov e t n o l o g i j e so tudi t e d a j sestavljali tisti, ki so bili nastopili v W û r z - b u r g u . Ozračje v Inštitutu L u d w i g a Uhlanda, k a k o r se i m e n u j e etnološki inštitut t i j b i n š k e univerze, j e bilo s p o d b u d n o . Le malo k o g a ni zajel pravcati o g e n j , s k a ­ t e r i m so se lotevali študentje t e m e l j n i h v p r a š a n j v svoji v e d i . Pisalo se j e leto 1968, ki j e bilo leto razmaha z a h o d n o n e m š k e g a š t u d e n t s k e g a g i b a n j a . In t a k o so takrat tudi t u b i n š k i študentje e t n o l o g i j e dejavno povezali svoj študij z b o j e m za s p r e m e m b o univerze. Poleg svojega š t u d i j a (tu j e bil na prvem mestu študij e t n o l o š k e teorije) so se z m l a d o s t n o zagnanostjo potegovali za s p r e m e m b o š t u ­ d i j s k e g a sistema, za s p r e m e m b o fakultetnih ustrojev i t n . O d tega j e bilo v o s p r e d ­ j u prizadevanje za razdelitev filozofske fakultete v posamezna s t r o k o v n a o b m o č j a (Fachbereiche). V o d j a Inštituta L u d w i g a Uhlanda, tubinški o r d i n a r i j za e t n o l o g i j o H e r m a n n Bausinger, j e bil po usmeritvi s v o j e g a z n a n s t v e n e g a dela dovolj blizu zadevnim š t u d e n t s k i m zahtevam in j e p o d p i r a l njihov n a č r t naj se uvrsti e t n o ­ logija v e n o s t r o k o v n o o b m o č j e s s o c i o l o g i j o in p s i h o l o g i j o . T o se j e v n a s l e d ­ njem letu u r e s n i č i l o t a k o , d a so se povezale v s k u p n o s t r o k o v n o o b m o č j e e t n o ­ logija, s o c i o l o g i j a , p o l i t o l o g i j a , p s i h o l o g i j a in p e d a g o g i k a , in s i c e r p o d naslovom

»socialne v e d e in vede o ravnanju (Verhaltenswissenschaften), p e d a g o g i k a « . V b o j u za navedeni cilj so tubinški študentje p o g l a b l j a l i posebej svoj t e o r e t i č n i š t u d i j , d a bi t a k o d o v o l j uspešno utemeljevali svoje zahteve. O b t e m se j e p o ­ r o d i l a zamisel o prireditvi t a k o i m e n o v a n e g a k o m p a k t n e g a seminarja (kakršne p r i r e j a j o pri š t u d i j u e t n o l o g i j e v T i i b i n g e n u p r a v i l o m a v v s a k e m š t u d i j s k e m letu)

na t e m o » d o k u m e n t a c i j a in t e r e n s k o d e l o « . T a seminar, bil j e aprila 1969, j e p o m e n i l e n o t e d e n s k o zasedanje, izpolnjeno s p r e d a v a n j i in d i s k u s i j o , z n a m e n o m , d a bi se o b t e j priložnosti »razjasnilo razmerje m e d t e o r i j o , e m p i r i j o in p r a k s o v (nemški) e t n o l o g i j i « . N a j p o m e m b n e j š i udeleženci t e g a seminarja so nanizali poglavitne misli, kakršne so izoblikovali na t e m s e m i n a r j u , nekaj mesecev p o z n e ­ je v svojih p r e d a v a n j i h ali d i s k u s i j s k i h prispevkih na n e m š k e m e t n o l o š k e m k o n ­ gresu vseptembra 1969 v D e t m o l d u , za katerega so si (kljub d r u g a č n e m u izročilu)

izbojevali možnost, d a so s o o b l i k o v a l i n j e g o v p r o g r a m . T o d a t u ni prišlo d o prave izmenjave m n e n j o t e h mislih. T a k o j e nastala k n j i g a raznih avtorjev z naslovom »Slovo o d l j u d s k e g a življenja«,' ki j e e n a njenih n a l o g , da s s v o j i m

' Abschied vom Volksieben. Raziskave Inštituta Ludwiga Uhlanda pri univerzi v Tubingenu,

(2)

i z i d o m o d p o m o r e zoper i g n o r i r a n j e , s katerim so povečini sprejeli na k o n g r e s u s o d b e , ki so prišle iz Inštituta L u d w i g a U h l a n d a .

Kot o p r e d e l i t e v n e m š k e e t n o l o g i j e konec šestdesetih let p r e d l a g a t a knjiga v p r e d g o v o r u p o d o b o , ki kaže, da ni m o g o č e o h r a n i t i razdelitve p r o s t o r o v v stari raziskovalni stavbi in s a m o sobe olepšati z m o d e r n i m i t a p e t a m i , se pravi z novim b e s e d n j a k o m , v preostale proste kote pa postaviti nekatere nove pohištvene k o s e ; stavbo j e t r e b a po m n e n j u p r e d g o v o r a v celoti k r i t i č n o pregledati in, če v njej ne bi bilo več m o g o č e prebivati, d o l o č i t i p r o s t o r j n g r a d i v o za novo stavbo.

Po p r e d g o v o r u so se lotili avtorji k n j i g e o b e h n a l o g , z m e r o m p a s pozivom k

»slovesu« (str. 8). A t o p o m e n i , d a j e zanje njihova p o d o b a , k a k o r j e bila pravkar nakazana, p o m a n j k l j i v a , saj k o n č u j e j o svoja izvajanja t a k o r e k o č s p r e d l o g o m za opustitev ali p o d r t j e stare stavbe. T o potrjuje naslednji o d s t a v e k : »negativni«

naslov knjige pove, d a j e d o l o č e n a le z a č e t n a postaja p o t o v a n j a , m e d t e m ko k o n č n a postaja še ni povsem znana. V spisih, ki so o b j a v l j e n i v naši k n j i g i , se izraža to t a k o , d a so v njih le r e d k a mesta, ki so »konstruktivna« in n a d r o b n e j e razlagajo, k a k š n a naj bo veda, ki naj bi nasledila d o s e d a n j o e t n o l o g i j o (str. 8).

M i m o t a k š n e g a p o s t o p k a ni m o g o č e brez u g o v o r a . Ali j e n e m š k a e t n o l o g i j a (ali katera d r u g a etnologija) zares te vrste, d a bi j o bilo t r e b a v bistvu o d p r a v i t i , ne da bi si bili zadosti na j a s n e m , kaj bi o b t e m veljalo oblikovati d r u g e g a ? Pove­

d a n o še v j e z i k u g o r n j e p r i m e r j a v e : ali j e stavba res t a k o zelo slaba, d a j o j e b o l j e p o d r e t i , ne da bi hkrati d o v o l j n a t a n č n o v e d e l i , kaj postaviti namesto nje, k a k o r pa j o z b o l j š a t i ? — K o n k r e t n i h razlogov za o m e n j e n o stališče iz p r e d ­ g o v o r a ni m o g o č e s p o z n a t i .

Pojem »ljudsko življenje« zavrača p r e d g o v o r naše k n j i g e zato, ker g a šteje »kot šifro za vse nereflektirane k a t e g o r i j e , ki p o m e n i j o izročilo v (nemški) e t n o l o g i j i in j e v njih resničnost u p o d o b l j e n a z g o l j p o p a č e n o , ki nadalje ovirajo o b l i k o v a ­ nje p o r a b n e znanstvene t e o r i j e in zavajajo k z a n e m a r j a n j u r e c e p c i j e m o d e r n i h s o c i a l n o z n a n s t v e n i h m e t o d ali p a j i h , kjer se te u p o r a b l j a j o , p o n i ž u j e j o v m o d n i okras« (str. 9). Pred navedenimi b e s e d a m i pa b e r e m o , d a se p o j e m »ljudsko življenje« v naslovu k n j i g e ne nanaša »na s p e c i f i č n o k a t e g o r i j o , kakor j e bila e k s p l i c i r a n a v s k a n d i n a v s k i h raziskavah« (str. 9 ) ; o b t e m j e navedena razprava S i g u r d a E r i x o n a . T o d a t a razprava ne v s e b u j e v n e m š k e m p o v z e t k u , d o l g e m 11 s t r a n i , n i k a k r š n e n a t a n č n e j š e razčlenitve ali razlage t e g a i m e n a ali pojma,^ t a k o d a j e glede t e g a , kot se z d i , na p o d o b n i s t o p n j i kakor m a r s i k a t e r a n e m š k a o p r e ­ delitev p r e d m e t a v e t n o l o š k i v e d i . ' G o r n j a f o r m u l a c i j a t o r e j d v o j n o š e p a : ni k o ­ rektna pri navedbi S i g u r d a Erixona in d o v o l j u j e s k l e p , d a o b s t a j a poleg p o j m a o l j u d s k e m ž i v l j e n j u , k a k o r j e navzoč v n e m š k i e t n o l o g i j i , t u d i še d r u g a č e n ustrezni p o j e m , ki pa g a ne kaže zavrniti. V t e m p r i m e r u bi bilo p o t r e b n o t a p o j e m o p r e d e l i t i in zavzeti do njega stališče, vendar ni o t e m n o b e n e besede.

Na str. 10 b e r e m o e d i n o l e to, da naj l j u d s k o življenje ne bo več »predmet raz­

iskovanja«; g r e t o r e j za dočista d o l o č e n a k s i o m , ki pa ni razložen.

ki jih izdajajo po naročilu Tubinškega etnološkega društva Hermann Bausinger, Gottfried Korff, Martin Scharfe in Rudolf Schenda, 27. zvezek, Tiibingen 1970, 202 strani. Redakcijo tega zvezka so oskrbeli Klaus Geiger, Utz Jeggle in Gottfried Korff.

^ Sigurd Erixon, Folklivsforskningens framvâxt, Folk-LIv 28—29, Stockholm 1964-65, str.

35—45.

^ Gl. o tem Herbert Freudenthal, Die Wissenschaftstheorle der deutschen Volkskunde,,

Hannover 1955, str. 208—223. j

(3)

Preden se p r e d g o v o r s k l e n e , se pridruži misli Karla R. P o p p e r j a : »Neka tako i m e n o v a n a znanstvena s t r o k a j e s a m o o m e j e n i in konstruirani k o n g l o m e r a t p r o ­ b l e m o v in p o s k u s o v rešitev. Resnično pa obstajajo p r o b l e m i in znanstvene tradicije«

(str. 9 d). Kajpak to d r ž i , t o d a vsaj za šolanje raziskovalcev so v e n d a r l e potrebni d o l o č e n i o k v i r i , te pa je t r e b a postaviti po znanstveni l o g i k i , ki t a k o n u j n o za­

č r t u j e t u d i meje p r e d m e t o v v p o s a m e z n i h v e d a h . Izteka pa se p r e d g o v o r z u g o t o ­ vitvijo, d a je avtorjem naše k n j i g e s k u p n o s a m o izhodišče ali kritika d o s e d a n j e (nemške) e t n o l o g i j e , naprej pa hodi vsak izmed njih po svoje. Ta, v s e m avtorjem s k u p n a k r i t i č n o s t o p r a v i č u j e izdajo njihovih zadevnih s p i s o v v k n j i g i .

P r e d g o v o r j e p o t e m t a k e m v m a r s i č e m o p o r e č e n . — Če vprašamo zdaj po avtor­

j i h k n j i g e , so to p o l e g p r e d s t o j n i k a Inštituta L u d w i g a Uhlanda profesorja Nor­

m a n n a Bausingerja d o c e n t Rudolf S c h e n d a , asistent Martin S c h a r f e , Utz J e g g l e , ki j e p r o m o v i r a l nekaj p r e d o m e n j e n i m k o m p a k t n i m s e m i n a r j e m , m e d t e m ko so d r u g i avtorji R o l a n d Narr, Gustav S c h o c k , Horst Neisser in T h o m a s Metzen študentje višjih s e m e s t r o v ali d o k t o r a n d i (na f i l o z o f s k i h fakultetah z a h o d n o n e m - ških univerz j e m o g o č e d i p l o m i r a t i ali napraviti t a k o imenovani državni izpit s a m o iz tistih strok, ki j i h p o u č u j e j o na s r e d n j h š o l a h ; s i c e r se k o n č u j e študij z d o k t o r a t o m , brez izpita, ki bi ustrezal naši d i p l o m i ) . V zvezi s t e m : v T u b i n g e n u š t u d i r a e t n o l o g i j o r a z m e r o m a p r e c e j študentov, ki so s k o r a j d a vsi d e j a v n o s o ­ delovali v p r i z a d e v a n j i h za nakazano razdelitev filozofske fakultete k a k o r tudi na o m e n j e n e m k o m p a k t n e m s e m i n a r j u , vendar v e č i n a njih ni o b j a v i l a svojih p o g l e ­ d o v na e t n o l o g i j o v naši k n j i g i . »Slovo o d l j u d s k e g a življenja« p o m e n i g l e d e š t u d e n t s k i h prispevkov izrečen izbor.

V praksi Inštituta L u d w i g a Uhlanda je t o r e j , kot j e razvidno, u r e s n i č e n a zahteva z a h o d n o n e m š k e š t u d e n t s k e levice, naj se študentje na univerzi kar n a j b o l j uva­

j a j o v znanstveno d e l o in naj po možnosti tudi o b j a v l j a j o izsledke svojih raziskav.

M i m o rečenega naj bo še navedeno, d a j e H e r m a n n Bausinger kot u r e d n i k raz­

prav v o s r e d n j e m z a h o d n o n e m š k e m e t n o l o š k e m glasilu objavil tu d o g n a n j a svo­

j i h š t u d e n t o v na s e m i n a r s k o t e m o o s t e n s k e m o k r a š e v a n j u . " T a k š n o ravnanje j e t r e b a v n a č e l u pač pozdraviti, če gre za š t u d e n t e , ki so zadosti prizadevni in t u d i zadosti n a d a r j e n i . Ne bi si pa hkrati smeli zatiskati o č i p r e d t e m , d a znanstveni svet o d t a k š n i h raziskav praviloma (izjeme so le zelo redke) ne m o r e imeti v e č j i h k o r i s t i . Z a k a j n a j v e č k r a t se ne d o g a j a , d a bi prišel š t u d e n t višjega s e m e s t r a pri s v o j e m raziskovalnem delu do p o m e m b n e j š i h t e o r e t i č n i h ali e m p i ­ ričnih ugotovitev. T e o r e t i č n o delo j e m o g o č e razvijati s a m o na p o d l a g i in s p o ­ m o č j o e m p i r i č n e g a d e l a , ' t o pa zopet izraža t e o r e t i č n e p o g l e d e n a v e d o o z i r o ­ ma na p o s a m e z n a v p r a š a n j a v n j e j .

T a k o praviloma ni m o g o č e kaj d r u g e g a , ko d a so š t u d e n t s k a znanstvena dela b o l j ali manj o b t e ž e n a z z n a č i l n o s t m i začetništva in d a zato po veliki v e č i n i n i m a j o kaj večje c e n e . Če t r d i Bausinger, d a »sveža zasnova, ki ni o b r e m e n j e n a s preveč n a d r o b n o s t m i , p o j m u j e t e o r e t i č n a v p r a š a n j a p o g o s t o ostreje in manj k o m p r o m i s n o « , ' to v p o g l a v i t n e m drži, o b e n e m pa ni nič manj res, da o d s a m e g a .

•* Wandschmuckforschung am Tiibinger Ludwig-Uhiand-Institut, Zeitschrift fiir Volkskunde 66, Stuttgart—Berlin—Koln—Mainz 1970, str. 87—150.

- Gl. o tem Wolfgang Brûckner, Ober die Schwierigkelten wissenschaftlichen Redens beute, Zeitschrift fur Volkskunde 66, Stuttgart—Berlin—Koln—I^ainz 1970, str. 58.

' Hermann Bausinger, DIskussIon, Zeitschrift fiJr Volkskunde 64, Stuttgart—Berlin—Kôln—

Mainz 1968, str. 12.

(4)

Kot smo lahko v i d e l i , Bausingerjev spis"* ni t a k o zelo k r i t i č e n , kakor bi bilo p r i ­ č a k o v a t i po p r e d g o v o r u naše knjige. Razen t e g a , d a mu j e p o j e m »ljudstvo«

p r e m a l o r a z č l e n j e n , ni zapisal g l e d e t e m e l j n i h vprašanj v (nemški) e t n o l o g i j i k o r e n i t e j š i h k r i t i č n i h s o d b . Z a Bausingerjev spis torej ne veljajo načrti p r e d ­ g o v o r a o zidavi nove stavbe ali o p o t o v a n j u v d r u g e k r a j e ; iz n j e g o v e g a spisa j e razvidna p o g l a v i t n a želja po s p o p o l n j e n i opredelitvi p r e d m e t a v (nemški) e t n o ­ l o g i j i . Ostrejši kritik j e Rudolf S c h e n d a v svojem spisu »Enotno — p r v o t n o — še danes«, s p o d n a s l o v o m »Problemi e t n o l o š k e g a spraševanja« (str. 124—154).

Z a t a izvajanja j e t r e b a n a j p r e j p o u d a r i t i , d a so e d i n a v k n j i g i , pri katerih je v v e č j e m o b s e g u p r i t e g n j e n o n e n e m š k o e t n o l o š k o slovstvo, m e d t e m ko j e u p o ­ r a b l j e n o v d r u g i h prispevkih o d t u j e g a slovstva s k o r a j d a s a m o s o c i o l o š k o , t a k o d a v njih do m a l e g a ni m o g o č e zaslediti n e n e m š k i h e t n o l o š k i h d e l ; posebej velja t o za n e n e m š k a e t n o l o š k a d e l a iz v z h o d n o e v r o p s k i h držav. Celo tistih n e n e m ­ ških e t n o l o š k i h d e l , ki bi b i l a lahko po svoji vsebini zlasti p o u č n a za avtorje naše k n j i g e in ki so natisnjena v n e m š č i n i in na Z a h o d u , niso upoštevali v »Slo­

vesu o d l j u d s k e g a življenja«. T a k o so poleg J a r o s l a v a K r a m a f i k a prezrli npr.

t u d i S. A. T o k a r e v a ' ' in J e n o B a r a b â s a . ' ' — S c h e n d a p o d a j a na z a č e t k u vrsto p o d o b o t e h n i k i e t n o l o š k e g a s p r a š e v a n j a v z a h o d n i Evropi v 19. in 20. s t o l e t j u , nato pa p r e i d e k o c e n i zadevne dejavnosti pri N e m c i h . Še bolj kakor Bausinger piše t u d i S c h e n d a v j e z i k u , ki je p r e o b l o ž e n s t u j k a m i , in v razmeroma t e ž a v n e m s l o g u (prav k a k o r drugi avtorji naše k n j i g e in na s p l o h d a n a š n j i z a h o d n o n e m š k i r a z u m n i k i ; Nietzschejeva n a č e l a o čisti ali n e m š k i n e m š č i n i so m e d n j e g o v i m i p o t o m c i danes o č i t n o p r e c e j p o z a b l j e n a ali n e z n a n a ; to j e o b e n e m t u d i o p r a ­ v i č i l o pisca teh vrst, zakaj so navedbe t a k š n e , kakršne so).

Pri tej o c e n i S c h e n d a ne ravna n e o p o r e č n o . Neko delo lahko velja kot z n a n ­ stveno s a m o t e d a j , če g a lahko tudi d r u g i raziskovalec, ki se ukvarja z isto t e m o , z m e r o m znova p r e g l e d a o z i r o m a ugotovi p o t i , po katerih so nastali i z s l e d k i . ' ' S c h e n d a pa nastopa m a r s i k d a j d r u g a č e . Če piše, d a (nemška) e t n o l o g i j a »nikoli ni m o g l a priti do p r o b l e m s k o usmerjenega spraševanja« (str. 143), bi m o r a l t a k o u n i č u j o č o s o d b o pač p o d p r e t i z d o k a z i , teh pa ne navaja. P o d o b n o j e z n a s l e d ­ n j i m s t a v k o m na isti s t r a n i : »S t e m naj bo r e č e n o , d a so spraševali s a m o po t e m , kar j e bilo ali kar se j e z d e l o , d a j e , ali po t e m , za kar so verjeli, d a j e , k o m a j pa po vzrokih u g o t o v l j e n i h dejstev, nikoli po njihovi f r e k v e n c i v zvezi z d r u g i m i dejstvi, redko po f u n k c i j i in predvsem ne po njihovi socialni p o g o j e n o s t i in rele- vanci.« In p o d o b n o je t u d i s s t a v k o m a v p o v z e t k u , ki nista bila prej u t e m e l j e n a in v katerih j e rečeno, d a t e h n i k a e t n o l o š k e g a spraševanja o d N a p o l e o n o v i h v o j s k a sem »v bistvu ni napredovala, ker j e slej ko prej izhajala iz idej o p r i m i ­ tivni enotnosti spraševanih s k u p i n , p r e d o m i n i r a j o č i s i g n i f i k a n c i k u l t u r n i h reliktov in potrebni kontinuiteti do s e d a n j o s t i . . . Etnološki spraševale! d o s l e j niso bili zainteresirani za o b j e k t i v n e ,faits s o c i a u x ' in raziskovalne izsledke, t e m v e č za

'" Gl. za dopolnitev tega spisa Karl-S. Kramer, Zur Problematik historischer Volkskunde, Zeitschrift fiir Volkskunde 67, Stuttgart—Berlin—Kôln—Mainz 1971, str. 5 1 — 6 2 .

S. A. Tokarev, Die Grenzen der ethnologischen Erforschung der Vôlker industrieller Lânder, Ethnologia Europaea 1 , Paris 1967, str. 3 0 — 3 7 ; Isti, Das Prinzip des Historismus in der sowjetischen Ethnologie, Ethnologia Europaea 1 , Paris 1967, str. 117—124.

" Jeno Barabas, Die unterschiediichen Ziele von Soziologie und Ethnologie, Ethnologia Europaea 2—3, Arnhem 1968-69, str. 44—48.

" Walter Rùegg, Soziologie ( = Fischer Bucherei, Funk-Kolleg 6), Frankfurt am Main 1969,

str. 113. — n . o / i — n i n o a

(5)

teze, ki p o t r j u j e j o že o b s t o j e č e atitude in i n s t i t u c i j e f a l i - v n a p r e j š n j a m n e n j a s o

u r e d i t v a i i in konzonancaln (harmonijati)« (str. 153). ': i E c ?

T u d i d o p o r o č e v a l c e v na t e r e n u ni S c h e n d a dosti m a n j k r i t i č e n . Ker (tudi) njegove s o d b e povečini niso o p r e m l j e n e z o p o m b a m i p o d č r t o , g r e t u k a j , kot j e p o d o b a , po vsej v e r j e t n o s t i za l a s t n e izkušnje prt s p r a š e v a n j u . Po S c h e n d i z a d o ­ v o l j u j e j o p o r o č e v a l c i na t e r e n u z intervjuji »svojo r a d o v e d n o s t , s k u š a j o povečati svoj prestiž, sami s e b i s e z d i j o važni ali p a i m a j o s p r a š e v a l c a z a s v o j e g a spo*

v e d n i k a . . . Že s a m o zato bi b i i o n e p r e v i d n o , č e b i se zanašali s a m o na enega p o r o č e v a l c a v kraju«. P o r o č e v a l e c v i d i v s p r a š e v a l c u »le n e k o p r o j e k c i j o š i r š e g a k r o g a o s e b , n e k e g a n a r o č n i k a , v n o v e j š e m času pač e t n o l o g i j e , kakor j o že r a z u ­ me« (str. 145). In n a p r e j : g l e d e d r u ž b e n e g a p o l o ž a j a p o r o č e v a l c e v pri n e k a t e r i h š v i c a r s k i h ; f r a n c o s k i h in n e m š k i h e t n o l o š k i h r a z i s k a v a h meni S c h e n d a , d a j e t a n a d p o v p r e č e n a l i n e r e p r e z e n t a t i v e n z a p o v p r e č j e p r e b i v a l s t v a . »Poročevalec naj bi kot i n d i v i d u u m dajal g e n e r a l n e p o d a t k e , česar p a o č i t n o ne m o r e . Potisnjen j e v v l o g o , ki s e j e ni u č i l i g r a t i . . . Ne s m e b l a m i r a t i ne s e b e ne svoje o b č i n e , ne sme p r i z n a t i , da pozna, p r a v k a k o r n j e g o v a o b č i n a , le m a l o š e g . Pasivno z n a n j e p r o d a j a k o t a k t i v n o « (str. 146). » N a p a č n o j e p o t e m t a k e m imeti v e č i n o p o d a t k o v , ki j i h j e prispeval t a k p o r o č e v a l e c , za čisto zlato In j i t i generalizirati» (str. 147);

Pogosto v s e g a t e g a k a j p a d a ni m o g o č e z a n i k o v a t i . T o d a to n i s o k d o v e k a k o nova s p o z n a n j a . Premalo p o z n a m v t e m p o g l e d u n e m š k o e t n o l o g i j o , t a k o d a ne s m e m o č i t a t i S c h e n d i , d a ve vse to pač vsak k o l i k o r t o l i k o izkušen (nemški) t e r e n s k i e t n o l o g i in ne verjeti n j e g o v i p o s p l o š e n i o c e n i , p o kateri »so (nemške) e t n o l o š k e izkušnje v o b m o č j u e m p i r i č n e g a s o c i a l n e g a r a z i s k o v a n j a . . . m i n i m a l n e « (str. 154).

V s e k a k o r pa lahko p o d č r t a m , d a j e slovenska e t n o l o g i j a p o d r u g i svetovni v o j s k i , v d o l o č e n e m o b s e g u pa t u d i ž e p r e j , poznala g o r n j a svarila z a t e r e n s k o d e l o in se ravnala po n j i h . V z a d n j e m č e t r t s t o l e t j u se pri nas razen v p o s e b n i h p r i m e ­ rih k o m a j še kje d o g a j a , d a i m a j o e t n o l o g i za kak kraj s a m o e n e g a p o r o č e v a l c a , m e d t e m ko v p r a š a l n l c e in spraševanje uravnavajo k r i t i č n a v o d i l a , ki izvirajo iz izkušenj, in ta v o d i l a so številnejša, k a k o r p a j i h n a j d e m o pri S c h e n d i . Naj b o d o v zvezi s t o v r s t o e t n o l o š k e g a d e l a pri S l o v e n c i h n e p o s r e d n o o m e n j e n e le n e k a ­ tere n a d r o b n e v p r a š a l n l c e , ki so bile sestavljene p o d r u g i svetovni v o j s k i v S l o ­ v e n s k e m e t n o g r a f s k e m muzeju in v Inštitutu za s l o v e n s k o n a r o d o p i s j e prt S l o v e n ­

s k i a k a d e m i j i znanosti in u m e t n o s t i v L j u b l j a n i . m .©vlmsiosi- Evsjnss S t r i n j a m se s S c h e n d o v i m p o z i v o m , d a bi bilo v - e t n o l o g i j i t r e b a spoznati tèhttîké

i n m e t o d e e m p i r i č n e g a s o c i a l n e g a raziskovanja in j i h u p o r a b i t i pri p o s e b n i h v p r a š a n j i h , ki se zastavljajo v naši v e d i ; o b t e m bi b i l o p o t r e b n o objavljati t u d i p o r o č i l a o izkušnjah zadevnih raziskav (str. 152). Ne s o g l a š a m p a s p r e d l o g o m , d a bi b i l o v s e k a k o r t r e b a v n a č e l u n a d o m e s t i t i p o r o č e v a l c e s L i. s a m p l e — p o s t o p ­ k o m ' * (str. 152). Saj. g r e pri s l e d n j i zvrsti d e l a v e n d a r z g o l j za o b r a v n a v e s o d o b n i h m n o ž i č n i h p o j a v o v (alt t u d i m n o ž i č n i h spisov), ne g l e d e na t o , d a je t u d i v t a k ­ š n e m p r i m e r u vir p o d a t k o v p o s a m e z n i p o r o č e v a l e c , k i u s m e r j a j o d e l o z njim v o d i l a , k a k r š n a so se o b l i k o v a l a na p o d l a g i u s t r e z n i h i z k u š e n j . Če p a g r e za o b r a v n a v o , [B.^i ,SinE23-qv ornim eoogom in mei do sboJ .lEpsvogu od en eòtiin òsq esn iiq

' ^ N a t a n č n e j š e razčlenjuje pojem »sample« René Kônig (izd.), Das Irtterview,' Kôln—Berlin 1968, str. 372—381. Beseda sama pomeni izbor ali (naključni) poskus, pojem pa. »postopke, ki omogočajo načrtno izbiranje nekega števila enot iz neke celote tako, da je latiko to izbiranje v okviru določenih mej pri napakah reprezentativno za celoto in j e do neke mere njen pomanjšani model«: Erwin K. Scheuch, Methoden, v: René-Koriig'{lžiđ.)''Sozi-

otogie ( = Das Fischer Lexikon 10), Frankfurt a m Main 1967, str. 21 8 j : f ~:- 0

(6)

za katero lahko prispevajo g r a d i v o praviloma s a m o tisti, ki so o d o l o č e n i h v p r a ­ š a n j i h kaj bolj p o u č e n i , se pravi le redkejši p o s a m e z n i k i , tedaj u p o r a b a s a m p l e

— p o s t o p k a ne m o r e priti v poštev; ti primeri pa so pri e t n o l o š k e m raziskovanju zelo p o g o s t n i .

In n a p o s l e d : p l o d n o j e S c h e n d o v o povezovanje e t n o l o š k e g a spraševanja z o p r e ­ delitvijo p r e d m e t a v etnološki vedi o z i r o m a njenih osnovnih pojmov. N a s l e d n j a misel je resda preveč posplošena in bo le stežka obveljala za vse raziskovalne smeri v (nemški) e t n o l o g i j i , vendar zvečine ni daleč o d r e s n i c e : »Manjkal ji ( n e m ­ ški etnologiji) j e predvsem eksaktni in s p l o š n o obvezni p o j m o v n i aparat, k o n k r e t ­ no p o j m o v n i besednjak, in s p e c i f i c i r a n j e ali tematiziranje t a k š n i h pojmov, ki v o d i j o do p r o b l e m s k o relevantnih vprašanj« (str. 143).

Z z a d n j i m s t a v k o m v svojem spisu je S c h e n d a d o d o b r a zvest p r e d g o v o r u naše knjige. Predmet p r i h o d n j e g a e t n o l o š k e g a spraševanja naj b o d o sedanji s o c i a l n i p r o b l e m i (ki imajo n e d v o m n o h i s t o r i č n o d i m e n z i j o ) . Gesla takšnih a n k e t ne s m e j o biti več »enotno«, »prvotno«, »še danes«, marveč se morajo glasiti »individuum v s o c i a l n e m konfliktu«, »nanašanje na sodobnost« in »kaj jutri?« (str. 154). Z a k a j naj danes e t n o l o g e z a n i m a j o na t e r e n u s a m o s o d o b n i s o c i a l n i p r o b l e m i in kaj vse naj ti o b s e g a j o , ni razloženo.

P o d o b n o priostren ko S c h e n d a je v svojem spisu »Kritika kanona« (str. 74—84) tudi Martin S c h a r f e . — Po njegovem p o m e n i kritika k a n o n a kritiko »tistega na­

števanja k u l t u r n i h o b j e k t i v a c i j , s katerim je navadno g a r n i r a n a vsaka d e f i n i c i j a naše d i s c i p l i n e , vsak uvod za š t u d i j s k e z a č e t n i k e in amaterje in ki je pri W i l h e l m u Heinrichu Riehlu r e l a c i o n i r a n o t a k o l e : ,Te š t u d i j e o p o g o s t o o t r o č j i h in b r e z u m ­ nih šegah in navadah, o hiši in d o m u , suknji in kamižoli in kuhinji in kleti so v resnici same zase le ničeva šara, znanstveno kakor t u d i p o e t i č n o posvetitev d o b i j o šele s svojim razmerjem do č u d o v i t e g a o r g a n i z m a c e l o t n e ljudske osebnosti'«

(str. 74). K r a j š i , a n e p o s r e d n e j š i j e Scharfe, ko naslednjič opisuje ta e t n o l o š k i k a n o n : ta naj bi n a d o m e s t i l ali d o p o l n i l o p r e d e l i t e v e t n o l o g i j e in j o tudi razložil (str. 75 d). Preprosteje r e č e n o : kanon j e za S c h a r f e j a razčlemba o p r e d e l i t e v o etnologiji ali naštevanje o b m o č i j , ki s o d i j o v okvir e t n o l o š k i h raziskav. T a k o p o j - movan k a n o n j e zato res lahko m a n j v r e d e n n a d o m e s t e k t e o r i j e (str. 76), vendar to v načelu ni n e o g i b n o . Opredelitve ved so pač največkrat t a k o z g o š č e n e , d a zahtevajo d o l o č e n e razčlenitve. P o d o b a pa je, da Scharfe zlasti ni z a d o v o l j e n s tistim k a n o n o m , ki se n a j p o g o s t e j e uveljavlja v nemški e t n o l o g i j i .

To j e p o s r e d n o razvidno iz nekaterih njegovih n a d a l j n j i h izvajanj, ko n a m r e č o c e n j u j e k a t e g o r i j e »ljudsko«, »temeljno plastno« ( G r u n d s c h i c h t i g ) ali »pritalno«

(Grundstandig) in s o d i , d a to »niso analitične, marveč d e c i z i o n i s t i č n e k a t e g o r i j e , ki p o s r e d u j e j o a p r i o r i s t i č n o z n a n j e ; n i h č e še ni e m p i r i č n o d o g n a l , kaj je ,pritalno'«

(str. 77). »Pojmi ,ljudsko', ,temeljno plastno', ,pritalno' so p o g o j e n i s p o j m o m , l j u d s t v o ' ; zato izražajo t u d i njegove s l a b o s t i . Brez o d g o v o r a o s t a j a j o vprašanja, ali j e ,temeljno plastno' t o , kar j e s p l o š n o č l o v e š k o , in ali je kot t a k o p r e d h o d n i k vse kulture ali samo poglavitna sestavina vseh kultur« (str. 78). V s e m u t e m u danes pri nas pač n i h č e ne bo ugovarjal, t o d a o b t e m ni m o g o č e m i m o vprašanja, kaj ima Scharfe postaviti nasproti »ljudstvu« in p o j m o m , ki so iz t e g a izvedeni, kot p r e d m e t u e t n o l o g i j e . Vse, kar g r a j a o b k a n o n u v nemški e t n o l o g i j i , se v bistvu nanaša na p o s a m e z n e prvine v nekaterih d o s e d a n j i h o p r e d e l i t v a h o p r e d m e t u v nemški e t n o l o š k i vedi. Pričakovali bi torej hkrati d r u g o ali p r i m e r n e j š o zadevno opredelitev, ki pa nam j o Scharfe ostaja d o l ž a n .

O merilih R i c h a r d a Weissa za o p r e d e l j e v a n j e t e g a , kaj je l j u d s k o , se pravi za

(7)

s k u p n o s t n e in t r a d i c i j s k e vezi, meni Scharfe (z Bausingerjem in H e l m u t o m Moller- jem), da sta ta p o j m a postala t o p o in n e u p o r a b n o o r o d j e , in sicer »deloma zato,

ker sta n e d i f e r e n c i r a n a in p r e m a l o reflektirana, d e l o m a zato, k e r . . . izvirata iz f u n k c i o n a l n e t e o r i j e , ki j o je m o g o č e e m p i r i č n o falzificirati« (str. 79).

Ob k o n c u je beseda o »izoliranih, d a l e č raztresenih d o k a z i h za kako dejstvo«.

Scharfe zavrača zadevne raziskave, če v i d i j o v takšnih p r i m e r i h z n a m e n j a za ozemlje, ki je bilo prvotno povezano, in če s p r e g l e d u j e j o splošno ali o b š i r n o razprostranjenost d o l o č e n i h pričevanj (str. 84). Z a d n j a Scharfejeva misel pa je n a m e n j e n a p o r o č e v a l c e m na t e r e n u , ki »poročajo o specialnih o b j e k t i v i z a c i j a h , n e d a j e j o pa n i k a k r š n e g a poroštva za d r u ž b e n o in kulturno relevanco svojih podatkov« (str. 84). Ob tem S c h a r f e (kakor prej tudi Schenda) po vsem videzu ne ve ali p o z a b l j a , " da j e za e t n o l o š k o spraševanje na t e r e n u bistveno, kako ga zasnuje raziskovalec: ta m o r a biti vendar » p r o b l e m s k o usmerjen«, ne p o r o č e v a l e c , in v njegovi glavi m o r a biti pravilno zastavljeno vprašanje, ki ga o b r a v n a v a ; t e h ­ nika spraševanja j e naloga, ki j o m o r a obvladati raziskovalec ali njegov spraše- valec, ne p o r o č e v a l e c ; e n a k a misel velja seveda prav tako za pretres in k o n č n o o b d e l a v o podatkov, z b r a n i h o d p o r o č e v a l c e v na t e r e n u .

Prvi spis v naši k n j i g i j e prispeval Utz J e g g l e , »Pogoji v r e d n o t v etnologiji« (str.

11—36). Kot sam pravi, j e postavka za ta spis misel, da je »razumna praksa m o ­ g o č a samo pri t a k š n e m p o j m o v a n j u znanosti, ki j e usmerjeno prek sebe in danih razmer in se ne z a d o v o l j u j e z b o l j š i m . f u n k c i o n i r a n j e m ' te družbe« (str. 32). Tako se J e g g l e povezuje z o m e n j e n i m k o m p a k t n i m seminarjem v T u b i n g e n u , kjer so izoblikovali stališče, po katerem je naloga znanosti » o m o g o č i t i č l o v e k u prek e m a n c i p a c i j e zavesti h u m a n o življenje«,^" k a k o r tudi s svojim m a r b u r š k i m v r s t n i ­ kom Dieterjem K r a m e r j e m , ki šteje za cilj (nemške) e t n o l o g i j e kot s o c i a l n e vede

»prakso, ki j e usmerjena k s p r e m i n j a n j u družbe, k h u m a n i z i r a n j u s o c i a l n i h p o ­ gojev in razmerij«.^' Iz navedene postavke je razvil J e g g l e naslednje p o g l e d e . Po n j e g o v e m m e r i j o vsi raziskovalci na enake v r e d n o t e , ne da bi vsi t o priznali (str. 17). Dozdevna ustrezna zadržanost pri e t n o l o g i h p o m e n i »povsem t r d e n poseg v d r u ž b e n o realitete« (str. 18). In J e g g l e skuša d o p o v e d a t i , d a j e (nemška) e t n o ­

logija »praviloma p o d p i r a l a v s a k o k r a t n e v l a d a j o č e s k u p i n e o z i r o m a razred«;

n a g n j e n j e (nemške) e t n o l o g i j e d e »reševanja prav tega, kar izginja«, je na d o l o ­ č e n način odsevale v politiki (str. 19).

Dalje. J e g g l e t r d i , da je n e m š k a e t n o l o g i j a »zmerom izhajala iz neke o r g a n s k e in zdrave celote kot p o g o j a za vrednotenje« in da j e imela za svojo »poglavitno naloge vsaj miselno obnoviti« te c e l o t e ; ta naloga se j e kazala v ciljih vrednot, kot se npr- »obnova rajha, obnovitev stanovske države ali kmetstvo kot vzor za novo ljudske s k u p n o s t « . Ob t e m se bili »osnovni p o j m i v s e l e j : l j u d s k a duša, s k u p ­ nost, t r a d i c i o n a l n a ureditev, n i k o l i : lakota, revščina, odtujitev«. Nemška e t n o l o ­ g i j a je tako utrjevala t r a d i c i o n a l n e n o r m e (str. 20); služIla je družbeni neenakosti in zatiranju in »je koristila i z k l j u č n e v l a d a j o č i m s k u p i n a m v s a k r š n e g a izvira« (str.

" Sodbe o terenskih poročevalcih in njihovih pričevanjih, kakor jih zastopata Scharfe in ; Schenda, so bile deloma sprejete na omenjenem kompaktnem seminarju v Tubingenu: i Martin Scharfe, Dokumentation und Feldforschung, Zeitschrift fiir Volkskunde 65, Stuttgart— !

Berlin—Kòin—Mainz 1969, str. 227.

Navedeno po: Martin Scharfe, nav. delo, str. 225.

^' Dieter Kramer, W e m niitzt Volkskunde?, Zeitschrift fur Volkskunde 66, Stuttgart—Berlin—

Koln—Mainz 1970, str. 4.

(8)

21). K t e m mislim j e t r e b a p r i p o m n i t i isto ko prej pri S c h e n d i : pri tolikanj u n i č u ­ j o č i h s o d b a h bi p r i č a k o v a l i navedbe vsaj p o g l a v i t n i h del s t a k š n o usmeritvijo, t o d a o njih J e g g l e m o l č i . D o n e k e m e j e mu m o r a m tudi n e p o s r e d n o n a s p r o t o ­ vati, saj sta delo in o s e b n a u s o d a W i l l a - E r i c h a Peuckerta, A d o l f a Spamerja ali V i k t o r j a von G e r a m b a v letih nacizma — če o m e n i m kot t u j e c , ki mu ustrezne razmere niso n a d r o b n e j e z n a n e , s a m o t a tri i m e n a , ki predstavljajo t u d i tri raz­

lične t o k o v e v n e m š k i e t n o l o g i j i -— zadosti tehten dokaz za ugovor, d a se o b na­

štetih navedbah ne bi s m e l a u p o r a b l j a t i izraza »zmerom« in (vsa) n e m š k a e t n o ­ logija.

Deloma prihaja J e g g l e v n a s p r o t j e s s a m i m s e b o j , ko piše, d a o b s t o j i j o t u d i raz­

iskave, ki so »tako zelo brez v r e d n o s t i , d a jih n i h č e noče k u p i t i , ker n i k o m u r ne koristijo« (str. 22). Sicer p a s o d i , d a se raziskovalci, če ne v k l j u č u j e j o v svoja dela v r e d n o t e n j a ali ne zavzemajo e t i č n e g a stališča v v p r a š a n j i h , ki jih o b r a v n a v a j o ,

»s t e m že p o d r e j a j o v l a d a j o č e m u sistemu vrednot« (str. 23). In š e : »Ločevanje med stvarnimi s o d b a m i (Sachurteil) in s o d b a m i , ki t u d i v r e d n o t i j o , p o m e n i l o č e ­ vanje raziskav o d njihovih namenov, t o p a o m o g o č a u p o r a b l j a t i vsako raziskavo za vsak namen« (str. 24). S t e m kaže soglašati, a z d o p o l n i t v i j o , d a j e t r e b a v t e m p o g l e d u razločevati m e d p o s a m e z n i m i s t o p n j a m i raziskav (ožje in širše t é m e , večje ali m a n j š e sinteze).

Z M y r d a l o m p r i b i j a J e g g l e , d a se s o c i a l n e vede ne s m e j o »ogibati v r e d n o t e n j e m , t e m v e č jih m o r a j o uvajati kot e k s p l i c i r a n e , s p e c i f i c i r a n e in d o v o l j k o n k r e t i z i r a n e p r e m i s e o v r e d n o t a h « (str. 26). Nato kritizira Bausingerja in njegovo p o g o j n o o p r e d e l i t e v o p r e d m e t u e t n o l o g i j e , se pravi L i. p o p u l a r n o k u l t u r o . Ta o p r e d e l i t e v j e po J e g g l e j u m o g o č a s a m o na p o d l a g i »liberalistične d r u ž b e n e teorije« in utegne zbujati vtis neke s a m o s t o j n e k u l t u r e , ki v njej ni razvidna m a n i p u l a c i j a . P o p u l a r n a kultura se po J e g g l e j e v e m m n e n j u p o v s e m razjasni, če ji postavimo nasproti H o r k h e i m e r j e v in A d o r n o v kritični p o j e m t. i. kulturne industrije, ki vsebuje »vrednoto in z n a č i l n o s t naše kulture, naravo blaga« (str. 27).

Vsa s p o z n a n a J e g g l e j e v a izvajanja so p o d l a g a za njegove misli o n e m š k i e t n o ­ loški praksi v naših d n e h . O b tem o b ž a l u j e nevoljo mlajših e t n o l o g o v do L i.

l j u d s k e g a dela (Volkstumsarbeit) ali d o njihovih s t i k o v z u č i t e l j i , č a s n i k a r j i , l j u ­ bitelji ipd., ki se s p r e v r a č a v hudo n a s p r o t o v a n j e z o p e r v s a k o prakso, t o pa v r e s i g n a c i j o (str. 30). Jeggiejevi p r e d l o g i za n e m š k o e t n o l o š k o prakso so v p o g l a ­ v i t n e m tile. Če se z a n i k u j e j o e t n o l o š k e t r a d i c i j e , ne s p r e m i n j a ta »subjektivna rešitev« sama po sebi ničesar v e t n o l o š k i p r a k s i . T r e b a bi bilo razložiti stvarne f u n k c i j e pojmov, k o t so npr. »ljudstvo«, »skupnost«, »šege«, »kri in tla« i p d . (str.

33). Nadalje j e t r e b a vprašati, kje so ti p o j m i u č i n k o v a l i ali kje so prispevali k utrditvi č l o v e š k e n e s v o b o d e . T u ima J e g g l e po A d o r n u v mislih t u d i nekatere šege, ki so v njih prvine telesnega nasilja. In ko bi bilo o d s t r a n j e n o vse, o č e m e r j e bila beseda, bi se bilo t r e b a lotiti »novih p r o b l e m o v « : »Kdor se j e doslej z m e r o m ukvarjal s s k u p i n s k o d u h o v n o s t j o in s k u p n o s t j o , t a naj bi se zdaj usmeril k t r p l j e n j u o b s t r a n c e v ( A u s s e n s e i t e r ) . . . raziskovalec k m e č k e hiše bi lahko p o ­ kazal, d a živijo na deželi stari ljudje kot preužitkarji v t i. predalastih stavbah p o g o s t o kot psi, in bi lahko preudarjal, k a k o bi kazalo to izboljšati«. Pri vseh teh

» n a k l j u č n o izbranih nalogah« in pri delu na t e r e n u bi m o r a l a biti r d e č a nit » o d ­ praviti č l o v e k o v o odvisnost, ki j e j e (nemška) e t n o l o g i j a sokriva«, ali še d r u g a č e : t r e b a bi bilo ustvariti »pozicijo k r i t i č n e g a o d p o r a do tega, kar je. Samo t a k o lahko d o s e ž e m o , kar naj bi bilo« (str. 35). T a k š n o z n a n j e j e težko razširjati v m n o ž i č n i h o b č i l i h , ki so v s p o n a h t r a d i c i o n a l n e e t n o l o g i j e . P o d o b n o j e pri p o l j u d n i h p r e d a -

(9)

v a n j i h , pri katerih j e m e d poslušalci z a k o r e n i n j e n o » d o l o č e n o predznanje« (str.

35). T a k o ostajata e t n o l o g o m z J e g g l e j e v o usmeritvijo le dve možnosti za vplivanje na širšo javnost. Prva j e d o l g o r o č n a in j e zajeta v znanstvenem d e l u , ki njegove izsledke p r e b i r a j o k o l e g i , j i h p o s r e d u j e j o »zainteresiranim laikom« in » s p o d b u j a j o razmišljanje« (str. 36). Ostaja predvsem d r u g a m o ž n o s t : o b t e r e n s k e m delu si v e l j a prizadevati za o d p r a v l j a n j e »neumnosti«, »neupravičene avtoritete«, »tradi­

c i o n a l n e g a nasilja«. Z a d n j i J e g g l e j e v stavek pa j e Heglov: »Če je r e v o l u c i o n i r a n o o b m o č j e predstav, tedaj resničnost ne vzdrži« (str. 36).

Ti načrti so različne cene. Glede na z g o d o v i n o n e m š k e e t n o l o g i j e je n e d v o m n o zelo b l a g o d e j n o , če se naposled kar najbolj n a t a n č n o presvetlijo p o j m i , o katerih razpravlja J e g g l e in ki so bili p o g o s t o s o z n a č n i c a za n a c i o n a l i s t i č n o in n a c i s t i č n o e t n o l o g i j o . Nasilne prvine, kakor so o h r a n j e n e v n e k a t e r i h še živih š e g a h , pa prav g o t o v o niso vprašanje, ki bi zaslužilo o m e m b e v r e d n e j š o p o z o r n o s t v nemški e n t o - loški praksi. In v p r a š a n j a , ki jih p r e d l a g a J e g g l e za d a n a š n j e e t n o l o š k e obravnave, so o b l i k o v a n a p r e h i t r o in preveč p o e n o s t a v l j e n o , p a č p a bi bil d o b r o d o š e l daljši in s k r b n e j e pretehtan seznam »novih p r o b l e m o v « , ki bi se v d o b r š n i meri izena­

čeval z d r u g a č n o o p r e d e l i t v i j o o p r e d m e t u n e m š k e e t n o l o g i j e , k a k o r pa j e bila doslej v e č i d e l uveljavljena. N e p r i j e t n o p r e t i r a n o ali naivno je m n e n j e o č l o v e k o v i o d v i s n o s t i , ki d a j e j e sokriva n e m š k a e t n o l o g i j a . Njen delež pri n a c i o n a l i s t i č n i h in n a c i s t i č n i h vplivih na razna d o m a č i j s k a društva, f o l k l o r n e in p o d o b n e s k u p i n e in pa na p o l j u d n o z n a n s t v e n o dejavnost se v e n d a r n i k a k o r ne d a primerjati z d r u g i m i p r v i n a m i , ki so o b l i k o v a l e »človekovo o d v i s n o s t « , k a k r š n a je v našem č a s u . J e g g l e t o d e l o m a p r o t i s l o v n o potrjuje, ko pove, k a k o b o r n e so m o ž n o s t i , ki jih imajo e t n o l o g i njegove s m e r i v d r u š t v i h , pri predavanjih itn. T o ni s a m o za­

v o l j o d r u g a č n e g a in u s t a l j e n e g a izročila, kot m e n i J e g g l e , m a r v e č t u d i zato, ker n o b e n o prosvetno d e l o , ki ni po svoji vsebini za širše plasti p r i v l a č n o , ni kaj bolj u č i n k o v i t o , ne p r o d r e g l o b l j e m e d l j u d i ; k d o r koli bo postavil v o s p r e d j e prosvet­

nega dela v svoji s t r o k i t e o r e t i č n a vprašanja, bo v n a j b o l j š e m p r i m e r u doživel nevtralen s p r e j e m .

Kar zadeva širjenje J e g g l e j e v i h p o g l e d o v m e d l j u d m i na t e r e n u , pri t a m k a j š n j e m e t n o l o š k e m d e l u , pa tole. O z n a n j a n j e teh p o g l e d o v j e za n a p r e d n e g a e t n o l o g a s a m o po sebi zelo pozitivno d e j a n j e , v e n d a r se o b e n e m vsiljuje vprašanje, če ne bo t a k š n a dejavnost slej ko prej vplivala t u d i na barvo p r i č e v a n j , ki jih z b i r a j o e t n o l o g i na t e r e n u . D o s e d a n j i m v p l i v o m , ki so j i m izpostavljeni p r i p o v e d o v a l c i , se s t e m p r i d r u ž u j e j o novi. Kakšna bo v t e m p r i m e r u vsebina t e r e n s k e g a ustnega izročila? In še n e k a j : koliko bi izviralo p r o p a g a n d n o delo, ki bi g a opravljali e t n o ­ logi J e g g l e j e v e g a kova pri t e r e n s k i h raziskavah, iz e t n o l o š k i h izsledkov in k o l i k o iz d r u g a č n i h v i r o v ? Koliko lahko tu še g o v o r i m o o e t n o l o š k i praksi ali, n a t a n č n e ­ j e , o praksi v e t n o l o g i j i ?

Spisi, ki s m o j i h pregledali d o s l e j , v p o g l a v i t n e m niso izpolnili o b l j u b e , ki je b i l a v p r e d g o v o r u , d a b o d o n a m r e č vzeli slovo o d d o s e d a n j e n e m š k e e t n o l o g i j e ali o d » l j u d s k e g a življenja« kot predmeta, ki j e doslej prevladoval v nemški e t n o ­ loški v e d i . Z a k a j če po tem v i d i k u n a t a n č n e j e p r e g l e d a m o bistveno vsebino p r i ­ spevkov, o katerih je bila v p r e j š n j i h o d s t a v k i h beseda, lahko p o v z a m e m o e d i n o l e t o , d a je za Bausingerja p o j e m »ljudstvo« p r e m a l o r a z č l e n j e n ; d a S c h e n d a k r i ­ tizira d o s e d a n j o e t n o l o š k o t e h n i k o spraševanja in p r e d l a g a za p r e d m e t n a d a l j ­ n j e g a z a d e v n e g a dela sedanje s o c i a l n e p r o b l e m e ; da S c h a r f e o p o r e k a k a n o n u , kakor j e največkrat uveljavljen v nemški e t n o l o g i j i , s t e m pa t u d i »ljudstvu« kot p r e d m e t u te v e d e ; d a J e g g l e predvsem kritizira n a z a d n j a š k e prvine v n e m š k i h

(10)

e t n o l o š k i h raziskavah in snuje n a č r t e za p r i h o d n j o e t n o l o š k o prakso. Glede osnovnih p o j m o v vede, k a m o r prištevamo v prvi vrsti n a t a n č n e j š o opredelitev p r e d ­ meta in ciljev, pa niso ti spisi v resnici ničesar prispevali. V njih j e izraženo s a m o n e k o d o l o č e n o nezadovoljstvo z i z r o č i l o m , k a k r š n o prevladuje v nemški etnološki v e d i , t o d a t e m u nezadovoljstvu, ki j e samo do neke meje usmerjeno k o m e n j e ­

nima o s n o v n i m a p o j m o m a , m a n j k a j o natančnejše f o r m u l a c i j e , sicer pa je t o nezadovoljstvo n a m e n j e n o d r u g o t n e j š i m v p r a š a n j e m . V s e k a k o r v štirih p r e g l e ­ d a n i h spisih ni bilo m o g o č e zaslediti n o b e n e niti približne utemeljitve, zakaj naj bi kazalo vzeti slovo o d d o s e d a n j e g a p r e v l a d u j o č e g a p o j m o v a n j a o p r e d m e t u v n e m š k i e t n o l o g i j i , se pravi, p o e n o s t a v l j e n o rečeno, o »ljudstvu« ali o » l j u d s k e m življenju«.

Edini spis v naši k n j i g i , ki j e v t e m p o g l e d u n e k o l i k o d r u g a č e n , je spis R o l a n d a Narra »(Nemška) e t n o l o g i j a kot kritična s o c i a l n a veda« (str. 37—73); to j e p r v i ' o d naslednjih prispevkov v k n j i g i , ki so jih napisali študentje višjih semestrov ali d o k t o r a n d i . — Narr najprej poudarja ob kritiki T o r s t n a G e b h a r d a , da m o r a biti pri z b r a n e m gradivu razvidno, po katerih m e t o d a h j e bilo z b r a n o in po katerih v o d i l i h je u r e j e n o , saj sicer raziskovalcem ni m o g o č e u p o r a b l j a t i gradiva (str.

42), o b kritiki Karla-S. Kramerja pa ugotavlja, kako se v nekaterih raziskavah

»družbena p o d s k u p i n a ,ljudstvo' kot celotni pojav izloča iz h i s t o r i č n e g a p r o c e s a in n e h i s t o r i č n o ugotavlja« (str. 43). In o b Marthi B r i n g e m e i e r ponazarja razme­

r o m a še p o g o s t n o s m e r v nemški e t n o l o g i j i , po kateri j e ta veda »oznanjevalka že m i n u l e g a ali s a m o še v reliktih o b s t o j e č e g a časa« (str. 46).

Težišče Narrovega spisa je v opredelitvi p r e d m e t a v e t n o l o g i j i . Najprej b e r e m o , da piščeva izvajanja »intendirajo e t n o l o g i j o , k i . . . poudarja i n t e r d e p e n d e n c o d r u ž b e n i h fenomenov« (str. 38). Ob vrsti razprav meni nadalje Narr, da bi morale te slediti »posredovalne p r o c e s e (Vermittlungsprozesse) in pokazati, k a k o j e znanstveno stanje npr. v t e o l o g i j i ali m e d i c i n i delovalo na m i š l j e n j e in ravnanje s p o d n j e plasti« (str. 43). Naposled pa o p r e d e l j u j e p r e d m e t e t n o l o g i j e za »nekaj t a k e g a kot .sociologijo v s a k d a n j e g a življenja s p o d n j i h ali zatiranih d r u ž b e n i h plasti'« (str. 57). O v p r a š a n j u g l e d e uvrstitve ali p r e h o d a e t n o l o g i j e v s o c i o l o g i j o bo v p r i č u j o č e m p o r o č i l u beseda d l j e s p o d a j . Tu naj bo o navedeni Narrovi o p r e ­ delitvi p o v e d a n o tole. Navedena o p r e d e l i t e v (mimo vprašanja o e t n o l o g i j i kot s o ­ ciologiji) je e n a č b a z dvema n e z n a n k a m a . Kaj je »vsakdanje življenje?« Če p o j ­ m u j e m ta izraz d o b e s e d n o , ne sodi v okvir o m e n j e n e o z n a č b e t. i. p r a z n i č n o življenje, ki pa je n e d v o m n o p o m e m b n a sestavina v življenju vsake d r u ž b e n e e n o t e in je t e s n o povezano z v s a k d a n j i m ž i v l j e n j e m v d o b e s e d n e m p o m e n u . Če sem še naprej d o b e s e d e n , u g o t a v l j a m , da sodi v okvir o z n a č b e »vsakdanje živ­

ljenje« vse delo, ki ga o p r a v l j a j o p r i p a d n i k i »spodnjih ali zatiranih d r u ž b e n i h plasti«, se pravi, da bi se morala e t n o l o g i j a ali s o c i o l o g i j a t a k o p o j m o v a n e g a

»vsakdanjega življenja« ukvarjati t u d i s p r e u č e v a n j e m prav vseh zvrsti dela m e d p r i p a d n i k i nakazane d r u ž b e n e enote. Ali pa ne bi s t e m postala t a k š n a e t n o l o g i j a ali s o c i o l o g i j a v m a r s i č e m že e t n o l o g i j a ali s o c i o l o g i j a dela? In n a p r e j : katere so vse t. i. s p o d n j e ali zatirane d r u ž b e n e plasti?

Nadalje o p r e d e l j u j e Narr n e m š k o e t n o l o g i j o kot vedo o t. i. s e d a n j o s t i (str. 57), in sicer ne zato, kot pravi p o s r e d n o po R i c h a r d u M a u t z u , " ker bi raziskovala

Richard Mautz, Problem- und Gegenwartswissenschaft, Zeitschrift fur Volkskunde 64, Stuttgart—Berlin—Kôln—Mainz 1968, str. 20.

(11)

s a m o »sedanje g r a d i v o « , marveč zato, l<er »izliaja iz p r o b l e m o v , ki jih imajo živeči ljudje. Prav k r i t i č n a t e o r i j a pa, ki p o j m u j e d r u ž b o kot p r o c e s , kaže v t e m okviru na p o m e n z g o d o v i n s k e zveze« (str. 57 d). Tej misli, ki ji pač ni ugovarjati, pa Narr sam n a s p r o t u j e , ko pravi, d a o b t e m ne gre »izpolnjevati znanstvene zahteve h i s t o r i č n e e t n o l o g i j e in kar n a j b o l j n a t a n č n o zajeti p r e d i n d u s t r i j s k e g a ž i v l j e n j s k e g a sveta« (str. 58). Nasprotje m e d n a v e d b a m a je na d l a n i . Prva navedba nima s č a s o m , iz katerega izvirajo vprašanja, ki naj j i h raziskuje e t n o l o g i j a , n i č e ­ sar s k u p n e g a . In č e gre e t n o l o g i j i po Narrovi opredelitvi za »vsakdanje življenje s p o d n j i h ali z a t i r a n i h d r u ž b e n i h plasti«, je pač jasno, da je to »vsakdanje živ­

ljenje« o b s t a j a l o v vseh d o b a h , ko so živele »spodnje ali zatirane d r u ž b e n e plasti«, ne s a m o v »sedanjem« ali, pravilneje, v n a j n o v e j š e m č a s u . Če se Narr v d o p o l n i l u svoje o p r e d e l i t v e o p r e d m e t u e t n o l o g i j e o d p o v e d u j e » p r e d i n d u s t r i j s k e m u živ­

l j e n j s k e m u svetu«, j e to pač huda n e d o s l e d n o s t . "

Pri opredelitvi ciljev v e t n o l o g i j i u p o r a b l j a Narr zanjo izraz »kritična s o c i a l n a veda«. Kaj šteje za s o c i a l n o v e d o , ne pove (kakor tudi ne J e g g l e , ki prav tako uvršča e t n o l o g i j o m e d s o c i a l n e vede, str. 1 1 , 29), m e d t e m ko d o l o č a »kritično«

s o c i a l n o v e d o po A d o r n u z »zavestjo in v o l j o , s p r e m e n i t i o b s t o j e č o družbo« (str.

49). T o zelo s p l o š n o misel k o n k r e t i z i r a Narr za e t n o l o g i j o v p o g l a v i t n e m t a k o l e (in se pri t e m zelo približuje J e g g l e j e v i m n a č r t o m za e t n o l o š k o prakso). — Etno­

logija naj bi se po n j e g o v e m ukvarjala s temile »kompleksi v p r a š a n j « : a) i d e o l o ­ š k o kritične raziskave n j e n e g a d o s e d a n j e g a vpliva, b) analize institucij, ki so z e t n o l o g i j o bolj ali m a n j tesno povezane (muzeji, d o m a č i j s k o varstvo, s p o m e n i š k o varstvo), c) r a z k r i n k a t i p o l i t i č n o d o m a č i j s k o p r o p a g a n d o , d) ugotoviti o b j e k t i v n e p o g o j e za delo in stanovanje, u d e l e ž b o v javnem življenju in o b l i k o v a n j e prostega časa, te ugotovitve pa vzporediti v v l a d a j o č i m i v r e d n o t a m i in predstavami po eni in pa z danimi m o ž n o s t m i družbe po d r u g i strani (str. 67 d). Da bi bili ti cilji izved­

ljivi, bi bilo t r e b a raziskovanje na novo o r g a n i z i r a t i . V ta namen naj bi se a) p o ­ vezalo »historično in s o c i a l n o raziskovanje«; b) e t n o l o g i j a bi m o r a l a zasnovati

»raziskovalne p r o j e k t e « , ki bi bili »dovolj po okusu« d r u g i m s t r o k o v n i m o b m o č ­ j e m , d a bi ta t a k o s o d e l o v a l a z e t n o l o g i j o ; c) t r e b a bi bilo p r o p a g a n d n o delovati m e d t e r e n s k i m d e l o m in d o g n a t i , k o l i k o bi bilo m o g o č e t e h n i k o e t n o l o š k e g a t e ­ r e n s k e g a dela t a k o razviti, d a bi rabila tudi ustrezni p r o p a g a n d i (?!) (str. 68).^"

Ker so te misli d e l o m a enake J e g g l e j e v i m , naj bo s p r e g o v o r j e n o s a m o o t i s t i h , ki j i h zastopa le Narr. Nikjer ni d o l o č i l raziskovalnih ciljev etnološke vede, kakor bi ustrezali o p r e d e l i t v i n j e n e g a p r e d m e t a . T. i. e t n o l o š k a praksa lahko vendar z g o l j t a k o ali d r u g a č e odseva t e m e l j n e raziskovalne cilje v v e d i , teh pa Narr ni o m e n i l . Če govori o povezavi »historičnega in s o c i a l n e g a raziskovanja«, bi m o r a l pač najprej o p r e d e l i t i o b a p o j m a , zlasti d r u g e g a , nato pa tudi t o r i š č a in n a m e n e t a k e g a s k u p n e g a d e l a , a o t e m ni zopet n o b e n e besede. »Raziskovalni projekti«

e t n o l o g i j e , ki bi bili »po okusu« d r u g i m v e d a m in bi s t e m vabili k s o d e l o v a n j u , pa naj b o d o navedeni kot p r i m e r vse p r e m a j h n e n a č e l n o s t i , pa t u d i že plitvine pri s n o v a n j u m e d d i s c i p l i n s k e povezave za raziskovalno delo.

Preostali prispevki v knjigi so p r e c e j p o d ravnijo spisov, ki smo ji spoznali d o s l e j , č e p r a v so ti različne c e n e , t o d a o b njih se p r a v i l o m a ne v s i l j u j e vprašanje, alj

" Gl. o tenn tudi Arnold Niederer, na nav. mestu.

Gl. za omejitev pri današnjem terenskem delu v etnologiji Dieter Kramer, Probleme der geselischaftiichen und berufiichen Praxis in der Kultursoziologie und europaisohen Ethno­

logie, Zeitschrift tur Volkskunde 67, Stuttgart—Berlin—Koln—Mainz 1971, str. 239 d.

(12)

je bila u p r a v i č e n a njihova o b j a v a . O t e m pa s e m se tu in t a m spraševal pri b r a n j u naslednjih treh spisov. — Gustav S c h o c k obravnava »Zbiranje in reše­

vanje« (str. 85—104), t o d a o teh v p r a š a n j i h pove vse p r e m a l o . Njegova izvajanja s o predvsem le izpisovanje zelo različnega slovstva o zelo različnih v p r a š a n j i h ; k o l i k o r pa prihaja na dan s s o d b a m i , se v njih pridružuje že znanim s o d b a m d r u g i h , sicer pa razsoja (pars prò toto) t a k o l e . (Nemška) e t n o l o g i j a ali »,veda o l j u d s t v u ' j e postala zgolj upravnica a r h i v i r a n e g a gradiva in izdaja to dejavnost v sili kot znanost« (str. 87); »Tesnobno j e , k a k o malo se zaveda (nemška) e t n o - logija bede svoje zgodovine« (str. 93); »Tukaj se ne o č i t a (nemški ) e t n o l o g i j i , d a i m p l i c i r a v r e d n o t e , t e m v e č d a j i h sramežljivo z a m o l č u j e « (str. 103).

K o m a j d a boljši j e spis »Statistika, ena o d m e t o d v etnologiji« (str. 105—123), ki ga j e prispeval Horst Neisser. Sam priznava, d a j e »gotovo v e l i k o t e g a , kar j e o m e n j e n o v tem s p i s u , k l j u b vsemu n e k a t e r i m b r a l c e m d o b r o znano» (str. 120).

Če je Neisser k l j u b temu o b n o v i l t o z n a n j e , j e ravnal t a k o zato, ker »doteka tako malo t e g a z n a n j a v o b j a v l j e n a dela« (prav tam). Spis torej s a m o na novo o p o m i n j a na p o m e n statistike za e t n o l o g i j o . Ta namen j e resda p r i m e r e n , t o d a če se v r n e m k p r e d g o v o r u v naši k n j i g i : ali t a k prispevek t u d i le za las p r e m i k a d o s e d a n j e o p r e d e l i t v e o p r e d m e t u in c i l j i h v n e m š k i e t n o l o g i j i ? Ali ta spis t u d i s a m o za hipec s p o d b u d i k r a z m i š l j a n j u , ali bi bilo t r e b a s p r e m e n i t i ali vsaj pretresti p o j m o v a n j e o » l j u d s k e m življenju« kot p r e d m e t u n e m š k e e t n o l o š k e v e d e ? T e m u u g o v o r u se p r i d r u ž u j e n a s l e d n j i .

Kakor S c h e n d a t u d i Neisser zavrača pri t e r e n s k e m delu p o r o č e v a l c e in jih h o č e (s p o m o č j o statistike) nadomestiti s t. i. s a m p l e - p o s t o p k o m (str. 121 d). N a d r o b ­ neje. »Poročevalci p o s r e d u j e j o izpovedi o realnih zvezah in d o g o d k i h , k a k o r se izražajo v zavesti d o l o č e n i h individuov. Hipotez ni nikoli m o g o č e preskusiti s a m o z izpovedmi p o r o č e v a l c e v . Kaka k o m p l i c i r a n a in k o m p l e k s n a s t r u k t u r a , k a k r š n o n a j d e m o danes npr. v o b č i n a h , se ne d a zajeti z izpovedmi dveh, t r e h ali v n a j ­ b o l j š e m p r i m e r u štirih ljudi« (str. 121). T o , kar t r d i Neisser v prvem navedenem stavku o p o r o č e v a l c i h , velja pač za v s a k e g a č l o v e k a , tudi za znanstvenika. In ni mi z n a n o , d a bi kdaj n a č e l n o zahtevali ali izvajali p r e s k u š n j e hipotez samo na podlagi p o r o č e v a l c e v . Zares bi rad zvedel za utemeljitev t e g a stavka. T e r e n s k e raziskave v slovenski e t n o l o g i j i kažejo povsem d r u g a č n o p o d o b o , saj se pri p o d o b n i h raziskavah s p r a š u j e j o po možnosti vsi prebivalci v naselju, ki so bili kdaj kaj bolj dejavni v tej in tej smeri ali ki so o njej kaj b o l j p o u č e n i . O z a m e ­ njavi e t n o l o š k e g a t e r e n s k e g a dela, ki t e m e l j i na p r i č e v a n j i h p o r o č e v a l c e v , s t. i.

s a m p l e - p o s t o p k o m , pa smo s p r e g o v o r i l i že p r e j .

T h o m a s Metzen j e nanizal »Pripombe k , V o l k s k u n d e der S c h w e i z ' R i c h a r d a Weis- sa« (str. 173—190). T o je zelo n a d r o b n a , p o g o s t o t u d i že prav p i k o l o v s k a k r i t i k a t e o r e t i č n i h t e m e l j e v za navedeno Weissovo k n j i g o . Metznove k r i t i č n e misli so d e l o m a napisane o s t r o u m n o , a t o l i k a n j r a z d r o b l j e n o , d a se zavoljo dreves k o m a j vidi g o z d in se t u k a j ne d a j o p r e g l e d n e j e povzeti.

Če p o t e g n e m o z d a j č r t o p o d vsebino naše k n j i g e , u g o t a v l j a m o , da ta vsebina v p o g l a v i t n e m ne ustreza zasnovi knjige, kakor j e napovedana v p r e d g o v o r u . V e ­ lika v e č i n a misli v knjigi v e l j a kritiki n a c i o n a l i s t i č n e in n a c i s t i č n e i d e o l o š k e na­

v l a k e v nemški e t n o l o g i j i , z a s n u t k o m d a n a š n j e e t n o l o š k e prakse in s p o p o l n i t v i t e h n i k e t e r e n s k e g a dela, m e d t e m ko o osnovnih p o j m i h vede ali o prizadevanjih za novo o p r e d e l i t e v p r e d m e t a v e t n o l o š k i vedi, namesto »ljudstva« ali »ljudskega življenja«, p r a v i l o m a ni g o v o r a , s t e m p a t u d i ne o opredelitvi ciljev, kakršni bi izvirali iz o p r e d e l i t v e p r e d m e t a v vedi. Izjema j e e d i n o l e Rojand Narr, ki o p r e d e -

(13)

ljuje kot p r e d m e t e t n o l o g i j e » s o c i o l o g i j o v s a k d a n j e g a življenja s p o d n j i h ali za­

tiranih d r u ž b e n i h plasti«. Vsi d r u g i prispevki pa se niso poslovili o d l j u d s k e g a življenja in niso ne p o d p r l i stare stavbe ne o d p o t o v a l i s starega mesta, kaj šele, d a bi d o l o č i l i prostor za novo stavbo ali izbrali k o n č n o postajo potovanja. T o zadeva, kot r e č e n o , v bistvu prav tako Bausingerjev in S c h e n d o v spis. Če je v knjigi m i m o Narra p o n e k o d d r u g o d o m e n j e n a (nemška) e t n o l o g i j a kot t. i. s o c i a l ­ na veda, to ničesar ne s p r e m e n i .

Kaj j e s o c i a l n a veda, ni v naši knjigi nikjer p o v e d a n o . Ali se šteje ta p o j e m p o t e m t a k e m za n e k a j , kar se z d i , d a j e s a m o po sebi znano, ali pa si avtorji v t e m niso na j a s n e m ? ^ ' B o d i t a k o ali d r u g a č e , v knijgi nisem našel razlage, kaj j e »socialna veda«, t a k o d a sem se skušal o t e m p o u č i t i po eni strani d r u g j e v n e m š k i e t n o l o g i j i , po d r u g i strani pa t u d i še v s o c i o l o g i j i . Gunter W i e g e l m a n n s o d i , da se d i s c i p l i n e s filozofskih fakultet in t u d i nekatere d r u g e »z enako p r a ­ vico« o p r e d e l j u j e j o kot d u h o v n e , kulturne in s o c i a l n e vede h k r a t i ^ ' (kakršne so pač ustrezne t r a d i c i o n a l n e k a t e g o r i j e v n e m š k i znanosti), m e d t e m ko sodi Walter Rûegg, d a so s o c i a l n e vede tiste, ki j e njihov p r e d m e t d r u ž b a ; m i m o s o c i o l o g i j e so t o , ko o m e n j a n a j p o m e m b n e j š e , g o s p o d a r s k e vede, z g o d o v i n s k a veda, p o l i - t o l o g i j a , (splošna) e t n o l o g i j a , d e m o g r a f i j a . ^ ' Ti dve s o d b i p o m e n i t a za t u k a j š n j e v p r a š a n j e , n a m r e č , ali j e uvrstitev (nemške) e t n o l o g i j e m e d s o c i a l n e vede isto­

vetna tudi s s p r e m e m b o v o p r e d e l i t v i njenega p r e d m e t a , t o l i k o ko nič. Da j e e t n o l o g i j a , če d o b e s e d n o razumemo zadevni pridevnik, tako d u h o v n a in kultur­

na kakor s o c i a l n a v e d a , j e n e o p o r e č n o , ne g l e d e na to, k a k o n a t a n č n e j e o p r e ­ d e l j u j e m o njen predmet. Če pa s o d i j o v okvir s o c i a l n i h v e d t u d i z g o d o v i n s k e vede in (splošna) e t n o l o g i j a , potem j e bila (nemška) e t n o l o g i j a tudi že doslej s o c i a l n a v e d a , " saj pravi, č e p o n o v i m o , Gunter W i e g e l m a n n , da j e bila (nemška) e t n o ­

logija d e j a n s k o »vselej p o j m o v a n a kot z g o d o v i n s k a veda«. — Nejasnost, ki j e razvidna o b g o r n j e m v p r a š a n j u , j e v nemški e t n o l o g i j i p o s l e d i c a preživelih kate­

g o r i j za p o s a m e z n e v e d e . " V resnici pa se deli vse znanstveno raziskovanje v dve poluti, na d r u ž b e n e in naravoslovne v e d e ; prve raziskujejo d r u ž b o , in njihov p r e d m e t j e č l o v e k kot d r u ž b e n o bitje;'° p o s a m e z n e d r u ž b e n e v e d e se razločujejo

»med s e b o j e d i n o l e po svojem p r e d m e t u « . ' '

Če naša k n j i g a ne nosi po pravici s v o j e g a naslova in p r a v i l o m a ni zavrgla l j u d ­ s k e g a življenja kot p r e d m e t a e t n o l o g i j e , pa j e t r e b a o b e n e m p o u d a r i t i , da so t o storili d r u g i n e m š k i e t n o l o g i , in sicer še p r e d izidom naše k n j i g e . T u k a j naj b o d o o m e n j e n a tista stališča, ki so mi d o s t o p n a . — G e r h a r d Heilfurth j e pribil, d a j e

" Naj ml bo ob tem dovoljeno povedati, da v pogovorih, ki sem jih imel med svojim ; bivanjem v Tubingenu z nekaterimi avtorji prispevkov v naši knjigi, nisem mogel dobiti : jasnejšega odgovora na vprašanje, kaj je socialna veda, kakor tega, da gre uvrstiti v to \ enoto sociologijo in socialno psihologijo, ne da bi bil s tem navedeni krog tudi sklenjen. { V poglavitnem se je tako oblikovalo tudi strokovno območje »socialne vede in vede o : ravnanju, pedagogika« na tubinški univerzi.

Gunter Wiegelmann, nav. delo, str. 19.

" Walter Rûegg, nav. delo, str. 107.

Gl. o tem tudi Kari Meisen, Volkskunde als Soziaiwissenschaft, Actes du Congrès Inter- \ national d'Ethnologie Régionale (Arnhem 1955), Arnhem 1956, str. 38—55.

" Gl. kot izrazit primer te vrste Leopold Schmidt, Die Stellung der Volkskunde im Gefûge j der Geisteswissenschaften, Actes du Congrès International d'Ethnologie Régionale (Arnhem i 1955), Arnhem 1956, str. 2 1 — 3 1 .

Jože Coricar, Sociologija, Ljubljana 1959, str. 9. ;

^' Jože Coricar, nav. delo, str. 46. ì

(14)

»ljudstvo« težko o p r e d e l i t i , saj sodi k tistim r e s n i č n o s t i m , kot »so ,stvar', ,stanje', ,svet', ,zemlja'« in »jih ni m o g o č e izčrpno, zlasti pa ne bistveno s posameznimi z n a č i l n o s t m i p o j m o v n o zajeti«, t a k o d a so to b e s e d o u p o r a b l j a l a »številna p r i ­ zadevanja . . . za svoje namene«.'^ W o l f g a n g E m m e r i c h j e prišel do p r e p r i č a n j a , d a »,ljudstvo' ni tip, ki bi mogel zanesljivo o b s e č i neko s o c i a l n o ali e t n i č n o č l e ­ nitev«; »pojem ljudstvo je treba kot hermenevtski tip za znanstveno delo n a č e l n o o p u s t i t i « . " S o r o d n o se glasi s o d b a Richarda Mautza, ki pravi, d a »nima p o j e m ,ljudstvo' sam zase in v svojih sestavah za e t n o l o g i j o kot v e d o . . . nikakršne iz­

povedne m o č i in da se je izkazal bolj v oviro kakor v korist. T r e b a si je zastaviti s a m o v p r a š a n j e : ,Kdo je ljudstvo?', pa p r i d e m o v etnologiji v največje težave«.'"

Ingeborg W e b e r - K e l l e r m a n n m e n i , da postaja dandanes »vse bolj brezuspešno, tudi samo p r i b l i ž n o d o l o č i t i k o l i č i n o , l j u d s t v o ' « , ' ' m e d t e m ko Ina-Maria Greverus zavrača p o j e m ljudstvo v zvezi s svojo, d r u g a č n o opredelitvijo o p r e d m e t u e t n o - l o g i j e , ' ' p o d o b n o kakor H e r m a n n B a u s i n g e r . " Ljudstvo kot p r e d m e t e t n o l o g i j e zavrača tudi Dieter Kramer, za katerega o b s t a j a j o v našem času »samo p r e b i v a l ­ stvo in s k u p i n e prebivalstva, ki se razločujejo po različnih z n a m e n j i h « . " (Po izidu naše knjige sodi s k o r a j d a enako kakor Dieter Kramer tudi Martin Scharfe, ki [po B r e c h t u j predlaga, naj se u p o r a b l j a namesto »ljudstva« » p r e b i v a l s t v o « , "

nekaj pozneje pa t r d i , »da ,ljudstvo' ni a n a l i t i č n a , temveč v n a j b o l j š e m p r i m e r u n e p r i p r a v n a in n e k o r i s t n a kategorija«."") Z a »slovo o d ljudskega življenja« g r e torej v teh p r i m e r i h , ne v naši k n j i g i .

T o »slovo o d l j u d s k e g a življenja« je razvidno tudi v ustreznih o p r e d e l i t v a h p r e d ­ meta v n e m š k i e t n o l o g i j i . — G e r h a r d Heilfurth šteje za p r e d m e t e t n o l o g i j e »struk­

t u r o in f u n k c i j o t e m e l j n i h o b l i k s o c i a l n o k u l t u r n e g a življenja«,"' W o l f g a n g E m m e ­ rich pa »kulturo kot socialni f e n o m e n « ; takšna veda naj bi po E m m e r i c h u zasno­

vala »kulturno t e o r i j o , ki bi pojasnjevala m e d s e b o j n a razmerja m e d kulturo in s o c i a l n o zvezo in razlagala, kako se aktualizacija kulture uresničuje v s a k o k r a t s a m o iz aktualizacije s o c i a l n i h razmerij«."^ Ingeborg W e b e r - K e l l e r m a n n p o j m u j e kot p r e d m e t e t n o l o g i j e »sisteme o d n o s o v m e d s o c i a l n i m in k u l t u r n i m življenjem«

ali »vsakokratno sorazmerje m e d s o c i a l n i m i in k u l t u r n i m i s t r u k t u r a m i « , " ' Ina-

Gerhard Heilfurth, Volkskunde jenseits der Ideologien, Hessische Blatter fur Volkskunde 53, Giessen 1962, str. 9 d.

" Wolfgang Emmerich, Germanistische Volkstumsideologie ( = Volksieben 20), Tubingen 19S8, str. 297.

" Richard Mautz, nav. delo, str. 19.

Ingeborg Weber-Kellermann, Deutsche Volkskunde zwischen Germanistik und Sozial- wissenschaften, Stuttgart 1969, str. 93.

lna-Mar:a Greverus, Zu einer nostalgisch-retrospektiven Bezugsrichtung der Volkskunde, Hesoische Blâtter fùr Volkskunde 60, Giessen 1969, str. 22 d.

" Hermann Bausinger, Kritik der Tradition, Zeitschrift fur Volkskunde 65, Stuttgart—Berlin

— K o l n — M a i n z 1969, str. 243.

Dieter Kramer, Wem nijtzt Volkskunde?, str. 7.

^' Martin Scharfe, Abschied vom Volksieben, Abschied vom 'Volksieben', Tubinger Korre- spondenzblatt Nr. 1 , (Tubingen) Juli 1970, str. 4.

Martin Scharfe, Kulturologie, Soziokulturologie, soziokulturelle Forschung, Tubinger Korrespondenzblatt Nr. 3, (Tubingen) April 1971, str. 3.

Gerhard Heilfurth, nav. delo, str. 10.

" Wolfgang Emmerich, nav. delo, str. 299.

"•^ Ingeborg Weber-Kellermann, nav. delo, str. 93 d. i

Reference

POVEZANI DOKUMENTI