Zaradi opisanih procesov se je zelo hitro povečevala drobitev kmetijske posesti, hkrati pa se je zmanjševal delež kmečkega prebivalstva. Z gradnjo železniškega omrežja, ki se je na slovenskem ozemlju začelo sredi stoletja, je bil kmet dvakrat zadet.
Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina kot liberalni odgovor na socialno
Kljub temu Schulze-Delitzschevemu razumevanju pojma delavec je treba opozoriti, da je njegova socialna doktrina »praktično prilagojena obrtnikom«. (Offermann, Arbeiterbewegung und liberales Bürgertum, str. 214). Ponatisnjena je v drugem zvezku Schulzejevih spisov in govorov (Schulze-Delitzsch, Schriften und Reden, II, str. 26-173).
Kulturna prizadevanja slovenskih socialistov na v začetku tridesetih let (1929-1935) 1
Ob ustanovitvi društva se je prijavilo okoli 200 članov, vodstvo pa je prevzel izkušeni alpinist Henrik Tuma. 21 Ptujska pevska skupina iz Napreja je na občnem zboru 8. prostovoljno razpadla in se pridružila domači Svobodi.
Gospodarsko sodelovanje Slovenije z državami naslednicami Avstro-Ogrske 1918-1941
Kot vemo, je Slovenija leta 1918 vstopila v jugoslovansko državo, ki je bila po svoji gospodarski strukturi povsem agrarna država. To je določalo tudi njeno gospodarsko politiko, ki je bila zaradi želje po čim hitrejši industrializaciji nujno protekcionistična. Visoko zaščito avstrijskega kmetijskega trga pred jugoslovansko konkurenco so nato leta 1928 omilili z dodatkom k carinskemu sporazumu.7.
Pri živinoreji je razlika precejšnja, saj je bil delež te panoge v izvozu, merjeno količinsko, slaba dva odstotka, vrednostni delež pa se je povečal na četrtino. Obseg resda ni imel avstrijskega pomena, a je naraščal vse do druge polovice tridesetih let. Izpodrivanje avstrijskega blaga z jugoslovanskega trga in s tem zmanjšanje obsega medsebojne menjave je bilo posledica jugoslovanske gospodarske preusmeritve.
Glede kmetijstva je treba opozoriti, da je bila Slovenija pasivna država, ki je bila sama vezana na uvoz hrane, predvsem žit, iz drugih jugoslovanskih regij. Po pričakovanjih je bila največja stranka Avstrija, deleža Češkoslovaške in Madžarske pa sta bila po odbitku lesa (zaščitna agrarna carinska politika!) zelo majhna.
Gospodarski stiki Slovenije z državami naslednicami Avstroogrske monarhije
Problem »avstrijske lastnine« se je v Sloveniji ponovno pojavil leta 1951, in sicer v zvezi z dvolastnino.13 To vprašanje se je začelo reševati ob obisku avstrijskega zunanjega ministra sredi leta 1952, ko je bil sprejet Protokol o položaju avstrijske dvojne lastnine. Lastnikov na jugoslovanskem ozemlju je bil podpisan na Brionih, s katerim se je jugoslovanska vlada zavezala, da ne bo odpravila lastninskih pravic malim in srednje velikim avstrijskim kmetom, ki so obdelovali zemljo v obmejnem območju.14 Sprva. Kljub zaostrenim odnosom, ki so nastali tudi zaradi zahtev po razlastitvi, reparacijah in restituciji, se je med slovenskim delom jugoslovanske države in delom Avstrije, ki je bil takoj po koncu vojne pod sovjetskim nadzorom, vzpostavila živahna trgovinska menjava in celo zaključene investicije. . Za druge dele države so zastopniki v Avstriji kupovali tudi blago široke potrošnje.23 V letih 1947 in 1948 so slovenski posredniki okrepili nakupe raznega orodja, elektrotehničnega materiala in raznih kovinskih izdelkov, ki so prihajali v Avstrijo po različnih poteh iz Švedske in Nemčije. Na avstrijskem trgu se je v velikem številu pojavljalo avstrijsko blago, ki je bilo dotlej skrito pred trgovci.24 V načrtu za leto 1948 je bil predviden nakup opreme za HE Medvode, HE Savica in HE Ljubljanica ter več daljnovodov in transformatorjev. . postaje.
Po normalizaciji zunanjetrgovinskega sodelovanja sta se državi sredi 50. let prejšnjega stoletja začeli ukvarjati z drugimi gospodarskimi težavami; najprej vodarstvo, turizem, železniški in cestni promet (Ljubeljski predor). Trgovanje med državama se je začelo v prvi polovici leta 1946; sta podpisala pogodbo o menjavi blaga. Z resolucijo Informbiroja so se gospodarski stiki med Jugoslavijo, Češkoslovaško, Madžarsko in Poljsko začeli slabšati, blagovna menjava se je najprej upočasnila, nato pa je bila v začetku leta 1949 zmanjšana na minimum.
Zaradi opisanih razlogov je prišlo do zamud pri izgradnji večine načrtovanih zmogljivosti, povzročena je škoda v dejanski proizvodnji in predvsem v izvozu. Uvoz je še naprej močno presegal izvoz.57 Kljub razmeroma nizki ravni izvoza se je njegova struktura postopoma izravnavala, kar je pomenilo, da se je delež industrijskega blaga povečeval.
Gradnja Luke Koper
Da bi to uresničili, je bila sklenjena ustanovitev uprave za sanacijo Koprskega zaliva. S pomočjo Izvršnega sveta Slovenije in Franca Leskovška-Luke je Narodna banka Jugoslavije odobrila dinarski investicijski kredit okraju Koper, Izvršni svet republike pa je prispeval 10 % iz Republiškega investicijskega sklada, t.j. dinarjev. Že med ustanovitvijo Vodne skupnosti je bilo angažiranih veliko strokovnjakov za pripravo študij, investicijskih programov in projektov.
Najemnina je šla za gradnjo skladišča, ko je bilo zgrajeno, pa je postalo last Slovenijalesa. Največja težava je bila organizacija kamionskega prevoza blaga od pristanišča do železniške postaje Kozina in obratno ter organizacija pretovora blaga na železniški postaji Kozina. Obremenitev Luke Koper za prevoz blaga do železniške postaje Kozina in za pretovor je bila izjemno velika, tako pri organizaciji transporta kot pri pretovoru in plačilu stroškov.
Takratni predpisi so zahtevali, da so za gradnjo na voljo vsa sredstva, sicer je bilo treba gradnjo ustaviti. Graditi je bilo dovoljeno le takšne objekte: skladišča (za skladiščenje blaga), ki jih je bilo mogoče odstraniti.
Jubileji
Dr. Milan Ževart - sedemdesetletnik
Odkar je leta 1956 objavil prvi zgodovinopisni članek,imabibliografijanjegovihobjavljenih delvečkot tristoenot.Najprejseje posvečal raziskavamdomačeŠaleškedolinein takratnegamariborskegaokrajater napisalknjigiPosledovihnarodnoosvobodilnevojne vmariborskemokraju(1962) inOdvstajedozmage(1966).NjegovadisertacijaNarodnoosvobodilnibojvŠaleški dolini, obranjena leta 1974 na zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom prof.dr. Metoda Mikužain objavljenaleta 1977 ter večkrat nagrajena,je težkodosegljiv vzorec zapreučevanje okupacijein NOB na posameznihobmočjihSlovenije.Postopomapajedr.Ževartrazširilsvojeraziskave tudi na predvojno obdobje (npr. o vojaških uporih v Mariboru, bojevnikih za severno mejo, dr. Karlu Vestovšku) in na vso slovensko Štajersko in vzhodno Koroško, pričemerpomeninjegova knjigaoLackovemodredu,objavljena1988, tudi njegovo najobsežnejše delo s tega področja. Dr.Ževartjesodelovalprinekaterihskupnihdelihalijihcelovodil.Zanesljivo ne bi mariborski in celjski muzej brez njegovega vodstva zbrala in pripravila za objavotrehizdajposlovilnihoziromaposlednjihpisemtalcevizokupiraneSpodnje Štajerske,zakaterejenapisaluvodnoznanstvenorazpravo.Prijetnojebilosodelo- vatiznjimpri pripravah zbornikov, priročnikov, prevodain dopolnitve belgijske Enciklopedijedrugesvetovnevojne(1982),kottudipriEnciklopedijiSlovenije,za katero dr.
Novejšo zgodovino je najprej predaval na Višji pedagoški šoli v Mariboru, nato pa na Pedagoški fakulteti, kjer je bil od 1975 docent, od 1981 izredni in od 1985 redni profesor. Bil je mentor številnim dodiplomskim in podiplomskim študentom ne le na Univerzi v Mariboru, ampak tudi na Univerzi v Ljubljani ter mentor in somentor nekaterim doktorskim študentom.
In memoriam
Hubertu Schari v spomin
Pomagal mi jo je urediti in naslednje leto, ob svoji petdesetletnici, sledil temu zgledu in na istem mestu pripravil razstavo svojega dela, predvsem slikarstva. Takrat je inštitutu podaril tudi svoj akvarel Ljubljane, ki nas je v sejni sobi spomnil na kolega, ki je živel in delal z nami in nas je zapustil tako skrivnostno, da je njegova prezgodnja smrt več let burila domišljijo mnogih ljudi. .
Ocene in poročila
Tretji del knjige Liberalni tabor in nacionalni problem v času vidovdanske ustave je sicer po obsegu najkrajši, 28. Zelo dobrodošlo je njegovo opozorilo, da je bila tudi znotraj liberalne politike dovolj močna struja, ki je razumela anahronizem v. vztrajanje pri pospešenem in zato nasilnem združevanju skoraj nezdružljivega. Po drugi strani pa je njena odlika v tem, da je zbrala, opredelila in analizirala ogromno publicističnega gradiva, objavljenega v jugoslovanskem prostoru, ter ga postavila v kontekst gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja.
Ob tem se neizogibno postavlja vprašanje avtorjeve sistemske in načelne objektivnosti, še posebej glede na to, da je bil tudi sam aktiven udeleženec omenjene časopisne vojne. Tomca bere »Od kontrarevolucije do kolaboracije«, s čimer je avtor želel povedati, da je bil domobranski boj predvsem razredno-ideološke narave in morda ne eksistencialne. Poznavalci bodo ugotovili, da včasih prehitro sklepa, da nekatera dejstva niso 100% dokazljiva itd.
V razdelku, ki je posvečen žrtvam, ki so jih povzročili kolaboranti v sodelovanju z okupatorji, se je celo načelno odrekel, da bi upošteval katero od poimensko znanih žrtev tudi v prvem delu - a pozorno branje pokaže, da je upoštevana vsaj ena, na kar avtor posebej opozori (zgornji primer Radovne, str. 443). V njej je upošteval podatke iz obeh delov, vendar ločeno, tako da je oba dela mogoče razločiti.
Poročilo o delu Inštituta za novejšo zgodovino v letu 1996
- Raziskovalni projekti
- Drugo raziskovalno delo
- Knjižnica in informacijsko dokumentacijska dejavnost
- Mentorstvo, predavanja, recenziranje
- Znanstveni posveti
- Stiki s tujino
- Kadri
Pri projektni nalogi odkrivanja in pregona vojnih zločinov v Sloveniji med in po drugi svetovni vojni je izvajalec mag. V projektni nalogi o kulturnih problemih na Slovenskem po drugi svetovni vojni je raziskovalka dr. Vida Deželak-Barič je v arhivu Ministrstva za notranje zadeve zbirala gradivo o delovanju sovjetskih vojaških misij in obveščevalnih služb v Sloveniji med in neposredno po drugi svetovni vojni.
Dokončal in za objavo je pripravil študijo Podpora nemški posesti na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni, ki bo leta 1997 izšla v posebni knjigi. Boris Mlakar je podal izjavo o problematiki novejše zgodovine za Slovensko TV-RAITrstinTelevizijoSlovenija.Dr .ToneFerenc,Dr.BojanGodeša inmag .BorisMlakarji so se udeležili kroga svobodomiselnostiSvodobnemisli Zadnjo besedo bo imela zgodovina - Slovenci med drugo svetovno vojno, ki je izšla v treh nadaljevanjih. Jasna Fischer je za Svobodno misli podala intervju o težavah inštitutovega načrtovanega projekta o žrtvah in zaradi druge svetovne vojne v Sloveniji.
Maja 1996 je Inštitut skupaj z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije na gradu Snežnik organiziral okroglo mizo o žrtvah vojne na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Tone Ferenc, Možne poti do skupnega števila žrtev druge svetovne vojne na Slovenskem; mag.
Bibliografija sodelavcev
Inštituta za novejšo zgodovino v letu 1996
ČLANKI IN SESTAVKI
Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU: Filozofska fakulteta, Ljubljana; Pedagoška akademija, v Mariboru 1996, str. Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalno središče SAZU: Filozofska fakulteta, Ljubljana; Pedagoška akademija, v Mariboru 1996, str.
MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA
SEKUNDARNO AVTORSTVO
In a synthetic summary, the authors present the social structure and economic situation of the agrarian sector in the Slovenian provinces before the First World War. The author deals with the socio-economic ideas and practice of Franz Hermann Schulze-Delitzsch, the founder of the German cooperative movement and the author of its legislation. This attempt failed because the social reform program of his cooperative organization remained associated with a transitional phase of an economy moving towards full industrialization and was overtaken by a progressive industrial development in the second half of the nineteenth century.
However, an analysis of the concrete socio-economic consequences of Schulze-Delitzsch's cooperatives showed that they played a prominent and positive role in German politics and sociology. Between the two world wars, the Slovenian Marxists exercised their most intensive and widely organized cultural activity within the framework of Svoboda (Freedom), an association of cultural societies from 1929 to 1935. Although this association was organized and controlled by the Socialist Party, which was dissolved in 1929 , a large number of communists participated in it, and used its public educational and cultural manifestations as a way to organize people and spread propaganda under the royal dictatorship, where normal political activity was forbidden.
Zaradi tega so slovenski socialisti podpirali tudi kulturne organizacije na Hrvaškem, v Srbiji in po vsej Jugoslaviji. Danilo PETRINJA, upokojenec, 6000 Koper, Dolga reber 6 Prispevki za novejšo zgodovino, XXXVII, 1997, 1, slov. angleščina, angleščina).
