• Rezultati Niso Bili Najdeni

Sanja Cukut ROJSTVA IN SAMOMORI V SLOVENIJI SKOZI TRI DESETLETJA

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2023

Share "Sanja Cukut ROJSTVA IN SAMOMORI V SLOVENIJI SKOZI TRI DESETLETJA"

Copied!
120
0
0

Celotno besedilo

Moje preučevanje plodnosti in samomora se je začelo leta 2002, ko sem kot zunanja sodelavka začela delati na Socialnomedicinskem inštitutu ZRC SAZU pri ciljnem raziskovalnem projektu Plodnost in samomor v Sloveniji - multidisciplinarni vidiki. Za Slovenijo je značilna tudi »neugodna populacijska dinamika«, ki jo določa trend nizke rodnosti in visoke stopnje samomorov. Na koncu pokažem, kdaj in kako so razlagalci plodnosti in samomora fenomena opredelili kot družbeno pomembna.

Posebej me zanima obdobje nastajanja nove slovenske državnosti, v katerem se je problem nizke rodnosti in visoke stopnje samomorov izkazal za perečega, predvsem v državotvornem smislu. V zvezi s tem preverjam, ali se je pojem številčne majhnosti slovenskega naroda pojavil tudi v razpravah o rodnosti in samomorilnosti.

ZNANSTVENE PRESOJE RODNOSTI IN SAMOMORILNOSTI

DRUŽBENI POMEN RODNOSTI IN SAMOMORILNOSTI

Tvorci predstav, ki so enačili politično in kulturno entiteto, so težili k »demografskemu idealu« preštevanja, beleženja in kategoriziranja članov takih nacionalnih populacij, ki naj bi bile med seboj jasno ločene z mejami nacionalnih držav (Kertzer in Arel, 2002: 5; Kreager. Samomor so vedno bolj obravnavali kot družbeni problem, ki naj bi bil predvsem rezultat narave odnosa med po- sameznikom in družbo. Tako kot drugi družbeni pojavi, na primer stopnja rodnosti ali nezaposlenosti, naj bi imel tudi samomor družbene vzroke, ki jih lahko znanstveno in racionalno identificiramo, proučujemo in analizi- ramo (ibid.: 170).

Kushnerja, po katerem je zdravje odvisno od kombinacije prehrane, klime, dela in življenjskega sloga posameznika. Od takrat naprej smo v zahodnih družbah priča povečanju števila samomorov, predvsem med mladimi (Chesnais).

PREGLED TEMELJNIH DRUŽBOSLOVNIH PRISTOPOV K PROUČEVANJU RODNOSTNEGA IN

SAMOMORILNEGA VEDENJA

Otroke je treba ceniti predvsem kot nekakšen 'dodatek' delovno aktivnemu prebivalstvu in kot 'garancijo za varno starost' (ibid.: . 302). Poleg tega naj bi bile te teorije tudi apolitične, saj predpostavljajo, da bodo »nerazvite države tretjega sveta« v demografskem razvoju sledile »razvitejšim« zahodnim državam, s čimer prikrivajo neenakost v razmerjih moči med temi državami (ibid.: 27). ). ). Šele ko se je nekdanje vaško prebivalstvo prilagodilo razmeram v mestu, je stopnja samomorov začela upadati.

Na podlagi Durkheimovega opažanja, da stopnja samomora narašča z zmanjšano socialno integracijo posameznika, so avtorji socioloških študij o samomoru raziskovali družbene skupine, ki naj bi bile zaradi nižje socialne integracije bolj dovzetne za samomor (prim. a. i : Stack mediji naj vplivajo samo na tiste ljudi, ki so nagnjeni k posnemanju določenega vedenja.

STROKOVNE PRESOJE RODNOSTI IN SAMOMORILNOSTI V SLOVENIJI

Bohova na primer meni, da je »zmanjšanje števila rojstev del, neločljiv del celotnega procesa modernizacije, je odziv ljudi na spremenjene življenjske razmere in dejavnik njihovega spreminjanja« (Boh. Raziskovalci rodnostnega vedenja, predvsem ekonomisti in sociologi običajno sprejmejo demografsko teorijo: prehod iz »tradicionalne v sodobno družbo«, ki naj bi bistveno spremenila dinamiko rojstev in umrljivosti (Boh Malačič. Černič Isteničeva npr. pravi, da »zmanjšanje rodnosti" Odstotek v začetku osemdesetih let je bil močneje povezan s spremembami v načinu življenja ljudi, ki so posledica dolgoletne spremembe družbene vloge družine in ženske" (Černič Istenič, manj pa z upadom materialni standardi.

Zmanjšanje rodnosti so raziskovalci pojasnili v povezavi s spremembami, ki naj bi jih povzročila modernizacija družbe, tj. Nekatere geografske vidike rodnostnega vedenja na izbranih območjih Slovenije je podrobneje obdelal Damir Josipovič (npr. Josipovič. ŠTUDIJA SAMOMOROV V SLOVENIJI Statistični podatki kažejo, da samomori v zadnjem stoletju naraščajo tudi na ozemlju današnje Slovenije ( Milčinski Marušić in Zorko.

Brata Ivo in Bojan Pirc, ki ju Marušič šteje za pionirja slovenske suicidološke epidemiologije, ugotavljata v svojem delu Pregled zdravstva v Dravski banovini med letoma 1921 in 1935 (opomba Marušiča, da je stopnja samomorov za Dravsko banovino približno 19 samomorov na 1000 prebivalcev. Po tedanjih evropskih standardih je to že pomenilo državo z visokim samomorilnim tveganjem, že po letu 1960 so strokovnjaki v Sloveniji poročali o petindvajsetih samomorih na 100.000 prebivalcev, leta 1980 je število samomorov prvič preseglo 600 samomorov na leto. Kerševan se na primer v razlagi naraščanja števila samomorov opira na Durkheimovo definicijo in napovedi porasta »sebičnega samomora«, ki ga povzročajo hiter gospodarski napredek, industrializacija, usmerjenost k uspehu, potrošništvo, oslabitev vpliva. katoliške vere in Cerkve, izolacija in odtujenost posameznika.

Tovrstne študije na splošno ugotavljajo, da je samomor pogostejši pri moških, da stopnja samomorov narašča s starostjo, da je stopnja samomorov najvišja v vzhodnih delih Slovenije, da je večja verjetnost, da bodo samomor storili ločenci ali vdove, da alkoholizem povečuje možnost, da bo človek naredil samomor, in nenazadnje, da se samomor zmanjšuje z večanjem izobrazbe (glej npr. Marušič. Tako npr. Milčinski na podlagi analize demografskih kazalcev in stopnje samomora po posameznih republikah in avtonomnih pokrajin nekdanje Jugoslavije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ugotavljajo, da so podatki o številu živorojenih in naravnem prirastu v obratnem sorazmerju z deležem prebivalstva nad 60 let. Sociolog Leskošek se je še najbolj približal iskanju morebitne povezave med plodnost in samomor.

MNOŽIČNI MEDIJI IN KONSTRUKCIJA

DRUŽBENIH PROBLEMOV«

V zvezi s tem Hartley razlikuje dve vrsti glasov, ki se pojavljata v medijih: institucionalne glasove (novinarjev) in prisvojene glasove, ki jih novinarji selektivno vključujejo v svoja poročila (strokovnjaki, znanstveniki, laiki). V primeru dobesednega navajanja tako prisvojenih glasov novinarski standardi narekujejo uporabo narekovajev, ki naj bi izražali »objektivno vedenje«, ločeno od subjektivnosti poročevalca (Calsamiglia in López Ferrero. Ideja, da je dobesedni citat objektivna reprezentacija). mnenja strokovnjaka ali laika o nekem družbenem pojavu, ne upošteva spreminjajočega se konteksta citirane izjave in ne upošteva, da novinarji v svojih poročilih največkrat zavzamejo različne »glasove«, ki šele v prepletu od njih tvorijo predstavitve, ki nam jih ponujajo množični mediji (Calsamiglia Calsamiglia in López Ferrero Hall Hartley.

V tem kontekstu Hall meni, da množični mediji organizirajo množico idej, podob in predstav v koherentno celoto, medtem ko določena mnenja in pogledi pridobivajo vedno večjo moč in vrednost (ibid.: 340). Le relativna avtonomija množičnih medijev in ideja o njihovi nevtralnosti, nepristranskosti, objektivnosti in uravnoteženem poročanju sta po njegovem nujni pogoj za uresničevanje njihovih ideoloških učinkov (ibid.: 340–343). Želel sem pokazati, kako so se strokovne in laične presoje o obeh oblikah vedenja spreminjale v zgodovini razprav o reproduktivnem in samomorilnem vedenju in kako so se nacionalne identitete konstruirale skozi nove ideje o nacionalnih populacijah.

V tem smislu Billig (1995: 6) z izrazom »banalni nacionalizem« označuje vse, večinoma neopazne in rutinske prakse, prepričanja in predstave, ki omogočajo »vsakodnevno reprodukcijo«.

RODNOST IN SAMOMORILNOST V SLOVENIJI

Glavni motiv za analizo medijskega poročanja o rodnosti in samomorilnosti je v javnih razpravah uveljavljena predstava o visoki stopnji samomorilnosti in nizki rodnosti v Sloveniji. Namen prvega dela empiričnega besedila je preučiti vsebino zapisov iz tiskanih medijev v Sloveniji, kjer so novinarji, predvsem novinarji, pisali o plodnosti in samomorih1 v obdobju od 1971 do 2001. Kakšna je bila pogostost zapisov? o rodnosti in samomorih po posameznih letih in analiziranih obdobjih ter kako se je v analiziranih obdobjih spreminjala.

METODOLOGIJA, VIR PODATKOV IN HIPOTEZE Pregledala in analizirala sem članke (klipinge) na temo rodnosti in sa- momora, ki so zbrani v dokumentaciji Dela. Posebej me zanima obdobje uveljavljanja nove slovenske državnosti, v katerem se je pokazala »akutnost« problema nizke rodnosti in visoke sa- momorilnosti tudi v državotvornem smislu. Zatrjujem, da se je predstava o številčni majhnosti slovenskega naroda manifestirala prav v govoru o rodnosti in samomorilnosti.

Obe številki tudi kažeta, da se je poročanje o rojstvih in samomorih povečalo predvsem po osamosvojitvi Slovenije, ko je bilo objavljenih 62,5 % vseh analiziranih člankov o rojstvih in 81,5 % vseh člankov o samomorih. V tretjem analiziranem obdobju je bilo objavljenih približno 62,5 % vseh analiziranih podatkov o rojstvih in 81,5 % o samomorih, kar kaže na precejšnje povečanje zbranih podatkov za oba pojava. 3 Ker se moja analiza omejuje na poročanje o rojstvih in samomorih slovenskih tiskanih medijev, ne navajam avtorjev zapiskov, temveč le imena častnikov.

Nedvomno je prva ugotovitev analize medijskega poročanja o rodnosti in samomoru, da z leti narašča število zbranih zapisov o obeh pojavih. Do razglasitve neodvisnosti Slovenije prevladuje v medijskih zapisih tak razlagalen okvir rodnosti in samomorilnosti na Slovenskem, ki spo- minja na temeljne premise teorije modernizacije. Opozorila in skrb pred negativnimi, a nujnimi učinki globalnega na- predka, ki naj bi med drugim določal tudi visoko stopnjo samomorov in nizko stopnjo rodnosti, so avtorji zapisov od osemdesetih let močno poudarjali.

Slika 1 – Delež zapisov o samomoru v Sloveniji po posamičnih analiziranih letih  (v %)
Slika 1 – Delež zapisov o samomoru v Sloveniji po posamičnih analiziranih letih (v %)

STOPNJE RODNOSTI IN SAMOMORILNOSTI IN OBMOČJA PREKRIVANJA OBEH POJAVOV

Na podlagi analize relevantne literature sem postavila hipotezo (H0), da na območju Slovenije po upravnih enotah obstaja statistično značilna povezava med skupno rodnostjo in samomorilnostjo, torej upravne enote z nizko rodnostjo. . kažejo tudi visoko stopnjo samomorov. . Najprej sem želela ugotoviti, kako sta se spreminjali rodnost in samomorilnost v opazovanih obdobjih, torej v treh desetletjih med letoma 1971 in 2001, na ravni celotne Slovenije. Če analiziramo podatke po upravnih enotah11 v vseh analiziranih obdobjih, lahko izpostavimo naslednja območja oziroma upravne enote, kjer sta splošna rodnost in/ali stopnja samomorov posebej visoka oziroma nizka.

Omenjeni rezultati nam dajejo splošen pregled regionalne porazdelitve rodnosti in samomorov po omenjenih letih. Leta 1981 so tudi rodnost in samomorilnost razvrstili v tri skupine (nizka/srednja/visoka rodnost in samomor). Kljub temu sem želela ugotoviti, za katere upravne enote je značilna posebej nizka/visoka rodnost in samomorilnost za posamezna leta.12 Ocenila sem razdelitev upravnih enot v skupine glede na rodnost in samomorilnost ter skušala ugotoviti, kje v v analiziranih obdobjih prihaja do prekrivanja nizke/visoke rodnosti in samomora.

V letih 1991 in 2001 je bila v tej upravni enoti zabeležena nizka rodnost in nizka stopnja samomorov. V letih 1991 in 2001 se samomorilna dinamika obrne: v teh dveh obdobjih govorimo o še vedno nizki rodnosti in hkrati visoki samomorilnosti. Kot že rečeno, je bila Izola v letih 1971 in 1981 uvrščena v skupino upravnih enot z nizko rodnostjo in visoko stopnjo samomorov.

V letih 1991 in 2001 je ta upravna enota beležila še vedno nizko rodnost in hkrati nizko stopnjo samomorov. Na podlagi prikaza analize državne statistike lahko sklepam, da je dinamika rodnosti in samomorov glede na posamezne »modernizacijske« in »urbanizacijske« kazalnike v šestih analiziranih upravnih enotah zelo različna. Slednje je bilo osnovni motiv za preučevanje vsebine tiskanih medijev na temo rodnosti in samomora v Sloveniji od leta 1971 do 2001.

Primerjava samomorilnosti in rodnosti na ravni upravnih enot Republike Slovenije v letu 2001 ne podpira predpostavke o obratno sorazmernem razmerju med rodnostjo in samomorilnostjo, kot jo domneva modernizacijska teorija. Izkazalo se je, da rodnost in samomorilnost v posameznih analiziranih letih nista statistično pomembno povezani.

Slika 3 – Prikaz stopenj splošne rodnosti po posameznih upravnih enotah za leto 1971
Slika 3 – Prikaz stopenj splošne rodnosti po posameznih upravnih enotah za leto 1971

STVARNO IN IMENSKO KAZALO

Slika

Slika 1 – Delež zapisov o samomoru v Sloveniji po posamičnih analiziranih letih  (v %)
Slika 2 – Delež zapisov o rodnosti v Sloveniji po posamičnih  analiziranih letih  (v %)
Slika 3 – Prikaz stopenj splošne rodnosti po posameznih upravnih enotah za leto 1971
Slika 4 – Prikaz  koeficientov samomorilnosti po posameznih upravnih enotah za leto 1971
+7

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

V informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) v Sloveniji v letu 2013. Družbe so podatke