• Rezultati Niso Bili Najdeni

Zrc Sazu

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2023

Share "Zrc Sazu"

Copied!
426
0
0

Celotno besedilo

Vzporedno s teorijo slovstvene folklore se je pisala tudi zgodovina specifično slovanske slovstvene folklore od srednjega veka, preko protestantizma do konca socrealizma. Projekt o zgodovini slovenske slovstvene folklore je bil dolgoročni del programa Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani in se je izvajal v dolgih presledkih, ker je bil delno povezan do ustreznih možnosti za javno predstavitev posameznega obdobja.

VALVAZOR (1641–1693)

Folklorni obrazci

Ko hočemo reči, da je dežela dobra, rečemo - tako kot Valvasor - da se v njej cedita mleko in med, kar pomeni, da jo je Bog obilno blagoslovil z vsem, kar potrebuje za dobro prehrano, a zato mora biti ponosna na bogastvo. . Za Istro, Liburnijo in Dalmacijo lahko rečemo, da tečejo v olju in vinu.

Folklorne pesmi

Po drugi strani pa ne zanemari senčne strani oblasti, ko v opisu sojenja Veroniki Deseniški ponudi skušnjavo: »Kar hoče knez, pravi sodnik«. Ob pogostih spopadih podložnikov na zabavah si je grad zapomnil: »Če hočeš svojo kožo obdržati/ ne smeš se vmešavati v kmečki ples.« Odnos fevdalca pa tu priča o njegovi določeni strpnosti do nižjega sloja. .

Folklorne pripovedi

Ko se je obtožil svoje nesramnosti in obljubil, da bo cerkev bogato obdaril, je ozdravel. Ko je pozimi močno snežilo, se je včasih kak cerkovnik navdušil za zvonjenje na ta način.

TeksTura

Tudi ona je slišala godbo, ki je igrala kot ona sama, ko je hitela k očetu. Ko je zvečer končal s krojenjem, si je zopet napolnil mošnjo in žepe z dukati ter vesel domov odšel.

Terminologija

Kakor bi s tem hotela reči, da je zares treba vse komedije in gledališča, zlasti lahkomiselna, skriti človeškim očem in jih pregnati rajši pod zemljo, kakor da nad zemljo vanje zijajo.42. Valvasor se na tradicijo sklicuje tudi dobesedno, ko piše, da »alte Tradition« ve povedati, kje je sveti Marko prevajal evangelij in da obstaja »Tradition« o prvi zidavi nekega gradu in da se pripoveduje »per traditionem oder aus mündlichen Bericht ihrer Voreltern«, da je hudi duh oviral zidanje gradu.

Brown, ker je govorico o škratu označil za pravljico, je morda tudi previden glede nekaterih trditev. Morda se je kdo zagledal v vodi in se mu je zdelo, da vidi jesetra.« Drugič se varuje bolj previdno: »Dajem, kot mi je bilo rečeno/ukazano, in ne obljubljam nebeškega jamstva za varnost.«47.

Pohlin se je imel za meščana, zato je v njem malo»poslušati pristno ljudsko govorico«, kar naredi»jezik dharali«.24. S tem posredno zavrača Pohlinovo normo, čeprav se v besedilu pozna, da je pri njem tudi marsikaj 'našel'.«

TeksTura, konTeksT

V poimenovanju je ohranjena delna kontinuiteta iz protestantizma, vendar pa vmesna obdobja do razsvetljenstva po tej plati še niso obdelana in se je treba podrob- nejši primerjavi zaenkrat odreči. Pohlina za »prvega slovenskega folklorista«,158 se je z njim strinjati, vendar z drugačno utemeljitvijo, kakor to počne premalo kritičen mitolog,159 ki skuša zagovarjati Pohlinovo zagledanost v. Tako je lahko kvalificirano posegel v polemiko, ki se je leta 1811 vnela ob istem predmetu po izidu F.

9 Erich Prunč, Urban Jarnik, Textologische Grundlagen und lexikologische Untersuchungen seiner Sprache, Band I: Kritische Edition der Gedichte und Übersetzungen, Verlag Hermagoras / Mohorjeva, Klagenfurt / Celovec 1988, 39. 14 Urban Jarnik, Zber lepih ukov za slovensko mladino, Celovec 1814, Podnaslov: Iz nemškiga ino Latinskiga prestavlenih, iz staro-slovenskiga ino Pemskiga prerovnanih, nikoterih pa novo zloženih, od U. Ponatisi Herderjevega poglavja o Slovanih so bili idejnega pomena za slovensko narodnostno gibanje.45 Iskanje slavne slovanske preteklosti tudi v slovstveni folklori je postalo ide- al nove narodne zavesti, zato se je Jarnik posvetil predvsem slovenskim povedkam.

Terminologija

Zato je v zvezi s tem upravičena ocena, da se je s takšnimi skladbami »rodila slovenska znanstvena folklora«.66 Med nastajanjem pesmi je U. V družbi, ki je govorila o zelo hitrem srčnem utripu – »hitrem srčnem utripu. , njegov močan gib, je Izidor v tej prispodobi našel prihodnjo zgodbo.«21 Ne gre prezreti, da je zgodba tukaj žanrsko nevtralna. Pesmi angelskega naroda (= angleščina), nad katerimi je bil navdušen Jožef Hayden, so priljubljene v skupnosti.

Naproti jim je šla sestra, belo roko podala, piti in jesti jim dala, da se je miza razgnala. Ne preklinjaj zaradi tega, kajti tvoje prekletstvo lahko pade na druge; kaj se je zgodilo nekoč, ko se je kmet med žetvijo sprl z ženo. Ko je voz že naložen, so bili tramovi [= drog] zgoraj, žena jo je držala dol, mož pa jo je vlekel, voz je vržen, drog je potisnil ženo z voza, tram jo je potisnil dol." To je = poškodba, ki jo je moški želel , je izpolnila sama.

SLOMŠEK (1800–1862)

V Celovcu se je Anton Slomšek kot zaščitnik in vzgojitelj srečal z Matijo Ahaclom, ki je zaslužen za narodno prebujo koroških Slovencev. Tako delajo opati svoje kopernike.«77 »Poznal sem gorskega preroka, ki je bil dober v zdravljenju ljudi. Da je med njim in ljudstvom, kateremu se je najbolj trudil, v narodnoslovnem smislu vladala napetost, je razvidno tudi iz prispevka, ko piše o možu, ki je leta 1749, ko je bila lakota, težak kruh . v Franciji pozval prebivalstvo, naj se začne hraniti s krompirjem, ki je bil do tedaj namenjen le živini.

Ko se želi o tem posvetovati s svetnikom, ga zmoti bližnji hrup in zagleda zajca v njegovem plašču, ki se skriva pri psih. Vilko Novak, ki je o svojem rojaku pisal že leta 1949, se je doslej najbolj trudil, da bi si zagotovil mesto v slovenski strokovni zavesti, ki mu pripada. 121 Doma (Žiri) se je večkrat spominjal našega očeta, Jože Gregorič pa je slišal v Tržiču.

POŽENČAN (1802–1864)

Terenske izkušnje

Korytkov materni jezik je bila poljščina, kaj mu je pomenila, pa lahko ugibamo po tem, da je poučeval Prešerna, saj se je moral v novem okolju spopasti s slovenščino. Kako je Korytkovo zapuščino uspelo prenesti na ustrezno slovensko institucijo, izvemo od F. Nastala je nevihta, ladja se je začela zibati in se nazadnje prevrnila ter potonila z obešenim zvonom.

In odpeljali so jo v jamo in ji pokazali njene velike zaklade, in ko je pogledala, so spremenili svoje oblike. Izkazalo se je, da so bili hudiči in z njimi je vse padlo na tla.76. Nekoč je otrok odprl knjigo, pa ni rekel nič, ker ni govoril, in kup hudičev se je zbral; na srečo se je eden od staršev usedel in imel rešilno misel.

16 Janez Trdina, Pri pastirjih na Žabjeku, Zbrano delo 10, Ljubljana Pastir zaspi brez skrbi, češ po tolikem prostoru ni mogoče, da se mi kravice razgubé, kakor bi trenil pa švigne nanj kača, mu razgrne srajco, razgrize prsi in odnese srce. Jaz pa sem se zbal, da se ne bi začel med dečki kak resen prepir. Vsak gaj in dol, vsako večje in kaj bolj čudno skalovje in celo vsako staro ali nenavadno krivo drevo je imelo svojo posebno zgodovino in imenitnost.«43 »'Pastir zaspi brez skrbi, češ po tolikem prostoru ni mogoče, da se mi kravice razgubé, kakor bi trenil pa švigne nanj kača, mu razgrne srajco, razgrize prsi in odnese srce.

Vprašal sem gospoda kaplana, če so kdaj kaj takega čuli, pa so se mi strašno zasmejali in rekli: 'Jožek, ti si tako pameten dečko, pa se ne domisliš neumnosti take vere!' Jaz sem dejal: 'Saj res, zanaprej ne bom tega več verjel, ampak bom pravil take reči le kakor nekako basen, da se z njo kratkočasim.'«44. Rekel sem, da v takih rečeh glavna lastnost ni resnica, ampak kratkočasnost.«45 »'Pa- stir zaspi brez skrbi, češ po tolikem prostoru ni mogoče, da se mi kravice razgubé, kakor bi trenil pa švigne nanj kača, mu razgrne srajco, razgrize prsi in odnese srce. Moja druga povest je bolj vesela, res škoda, da se ji ne more dosti verjeti.

Trlica »se je vlačila z vsakim, ki se je hotel z njo spečati«.73 Oče hčeri Reziki, ugle- den kmet, zaman brani poročiti se z njenim sinom. Varujte se, dokler je še čas!' Golob se je nasmejal in rekel: 'Če hoče kdo grajan biti, naj se ženi. Take pijanke je ni bilo še v vasi in obesila se je na vsakega dedca, ki se je hotel z njo meniti.

Rekel je: "No, mislim, da je to zato, ker je odšel iz Sodome, veš, ko se je tisti gnusni nebeški dež spustil nanjo, je poleg svojega grdega poželenja s seboj vzel tudi malo smradu." vprašal drugič o istem, a je očitno ta odgovor čisto pozabil, saj mi je rekel: "Točno tako je bilo. Trdina, pri pastircih na Žabjeku. Po očetu je podedoval hišo in pol kmetije. , veliko se je trudil in potil, nič ni porabil, pa vendar je vse, kar je poskušal, spodletelo.Kača, ki je klepetala z drvarjem, ni bila nikoli kraljevska, ampak vedno ista hudobna kača.

Oče ni mogel odkriti krivcev, zato se je maščeval kateremu od tujcev, ki so se mu od takrat približali. Nevedneži so govorili, da leži tam, ker se je ubil, da se mu je odlomila veja, na kateri je sedel. Naj bodo moja žena in otroci zdravi.' Ko se je vrnil domov, je našel mrtvo ženo in včasih tudi otroke.

Sin se je namazal z mastjo, da ga nihče ni videl, zvečer pa je šel za očetom v Žabjek. Ko so mu to naznanili, se je tako smejal, da bi bil kmalu planil v smeh. Privolil je v plačo oziroma so mu zadržali več kot polovico in mu grozili z zaporom, ker vidijo, da je prevarant, ki bi jih rad ustavil.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

»Najprej nehaj z drogami, potem se bodo pa tudi druge stvari uredile.« (Ali pa se da razumeti, da tako misli, tudi če ne reče čisto tako.) V nasprotju s tem so pripovedi