Miha Kosi Matjaž Bizjak Miha Seručnik Jurij Šilc
Historična topografija Kranjske (do leta 1500)
Slovenska historična topografija 1
HISTORIČNA TOPOGRAFIJA KRANJSKE (DO LETA 1500)
Miha Kosi, Matjaž Bizjak, Miha Seručnik, Jurij Šilc Historična topografija Kranjske (do leta 1500) Druga dopolnjena izdaja
Uvodna študija:
Miha Kosi, Matjaž Bizjak
Recenzenta: Marko Snoj, Peter Štih Oblikovanje naslovnice: Miha Seručnik Prelom: Jurij Šilc
Izdajatelj: ZRC SAZU Zgodovinski inštitut Milka Kosa Za izdajatelja: Petra Svoljšak
Založnik: Založba ZRC Za založnika: Oto Luthar
Glavni urednik založbe: Aleš Pogačnik Druga e-izdaja, verzija 2.0
Ljubljana 2021
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=50432003
ISBN 978-961-05-0519-8 (pdf)
Za prosto dostopno spletno različico - izdaje veljajo določila mednarodne licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0:
https://doi.org/10.3986/9789610505198
PDF publikacija je del širše zastavljenega projekta SHT - Slovenska historična topografija, ki je dostopen na URL:
http://topografija.zrc-sazu.si. Druga dopolnjena izdaja je izdelana v okviru projekta Toponomastična dediščina Primorske (L7-9424), ki je financiran s strani Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
© 2016, 2021, avtorji in ZRC SAZU
Miha Kosi, Matjaž Bizjak, Miha Seručnik, Jurij Šilc
Ljubljana 2021
Historična topografija Kranjske (do leta 1500)
Druga dopolnjena izdaja
K drugi izdaji 5
Uvod 7
Toponimi 17
Viri in literatura 1917
Register toponimov, alonimov in paleonimov 1965
Matjaž Bizjak
Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU
Novi trg 2, Ljubljana matjaz@zrc-sazu.si
Dobra štiri leta po izidu prve izdaje Historične topografije Kranj-
ske z veseljem predajamo v uporabo dopolnjeno verzijo. Izdajo druge
dopolnjene izdaje v razmeroma kratkem času je omogočilo nadalje-
vanje dolgoročnega projekta Historične topografije Slovenije v okviru
raziskovalnega projekta ARRS Toponomastična dediščina Primorske,
ki se je začel izvajati 1. junija 2018 in bo zaključen junija letos. V
okviru tega projekta, ki bo ob zaključku razširil dostopnost histo-
ričnotopografskih podatkov (v obliki razširjene spletne aplikacije in
nove elektronske knjige) na zahodni del Slovenije, je bila prenovljena
in optimirana programska oprema, obenem pa je bilo mogoče so-
časno z vnašanjem podatkov za Primorsko bistveno dopolniti tudi
podatkovno zbirko za Kranjsko. Poleg ne tako majhnega števila spo-
radičnih vnosov, ki so se pojavili pri obdelavi gradiva za Primorsko,
so bili sistematično pregledani in vneseni nekateri dodatni korpusi
virov, ki pred tem zaradi časovnih omejitev niso bili obdelani v za-
dovoljivi meri (npr. celjske in habsburške fevdne knjige, urbarji za
Belo Peč/Fusine in Valromana, Kočevje, Postojno in Vipavo, serija
objavljenih notarskih knjig iz furlanskih arhivov, . . . ). Dopolnjeni in
elaborirani sta bili tudi v prvi izdaji zapostavljeni gesli Ljubljana in
Škofja Loka ter odpravljene vse ugotovljene napake in dodatno iden-
tificirane nekatere doslej še nerazrešene lokacije. Pri novih vnosih je
bila upoštevana nekoliko nadgrajena metodologija. To se odraža v
občutno bogatejšem kontekstu – širšem citatu iz originalnega vira,
v katerem se pojavlja paleonim. Kjer je le možno, je ta po novem
obsežnejši in prinaša celostnejše informacije o nepremičninah, osebah
in dogodkih, povezanih z zadevno lokacijo. Širše in bolj dosledno je
tudi navajanje mikrotopografskih podatkov (posameznih naselbin-
skih delov in objektov v okviru nekega kraja), ki so prezentirani v
okviru glavnega, nadrejenega gesla. Tako imajo, denimo, svoj vpis
vse cerkve v obliki toponimu podrejenih gesel, vodenih pod ime-
nom njihovega patrocinija. Izpopolnjeno je tudi citiranje listinskega
gradiva. Ker dolgoročni načrt vključuje sistematično obravnavo ce-
lotnega ozemlja slovenskega zamejstva enkrat v prihodnosti, smo se za zdaj odrekli vključitvi delčkov Kranjske, ki ležijo izven današnjih državnih meja (v Italiji in na Hrvaškem).
V celoti prinaša druga dopolnjena izdaja skupno 4081 toponi- mov (486 več kot v prvi izdaji) in več kot 11 tisoč na novo vpisanih paleoniomov, katerih število je tako že krepko preseglo 36 tisoč. V drugi izdaji je evidentiranih kar 97 zbirk listin iz 54 arhivov in več kot 300 kodeksov ter spisov iz slovenskih, avstrijskih, italijanskih, hr- vaških, madžarskih, nemških in čeških arhivov ter knjižnic. Seznam objavljenih virov in literature že presega 500 bibliografskih enot.
Narava elektronske oz. spletne objave sicer omogoča razmeroma enostavno dopolnjevanje in korigiranje podatkovnega korpusa, ven- dar so obsežnejša dela povezana s pridobivanjem projektnih sredstev na raziskovalnih razpisih, zaradi česar bo postavljeni tempo ažurira- nja izredno težko vzdrževati. Vse morebitne dopolnitve in pripombe lahko posredujete na elektronski naslov sht@zrc-sazu.si.
Ljubljana, januar 2021
.
Miha Kosi , Matjaž Bizjak
Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU
Novi trg 2, Ljubljana
kosi@zrc-sazu.si , matjaz@zrc-sazu.si
Historična topografija
Historična topografija se ukvarja z identifikacijo nekdanjih krajevnih imen, na katera naletimo v najrazličnejših zgodovinskih virih. Ta imena se bistveno razlikujejo od tistih, ki jih uporabljamo danes.
Jezik pisanih dokumentov v današnjem slovenskem prostoru je bil v srednjem veku predvsem latinski in nemški in temu primerno so pi- sarji prirejali toponime, ki so bili izvorno sicer v veliki meri slovenski.
Krajevna imena se zato v virih pojavljajo zapisana v zelo različnih oblikah – od preprosto prevedenih pa do najrazličneje prilagojenih jeziku pisarja. Poseben sklop predstavljajo izvorno nemški toponimi, nastali v visokem in deloma poznem srednjem veku (predvsem imena gradov, urbanih naselij, pa tudi vasi in ledin na nemškem koloni- zacijskem ozemlju), ki so se na podoben način pozneje prilagodili večinskemu ljudskemu jeziku in jih danes poznamo v slovenski obliki.
Zgodovina raziskav
Prva prizadevanja za izdelavo historično-topografskega priročnika za ozemlje Slovenije segajo v zgodnja trideseta leta 20. stoletja.
Zasluge za to gredo enemu najvplivnejših slovenskih zgodovinarjev tistega časa, Ljudmilu Hauptmannu, ki se je s tovrstno problematiko dodobra seznanil ob delu na obsežnem projektu Avstrijske akademije znanosti, “Historičnem atlasu avstrijskih alpskih dežel”, v okviru katerega mu je bila po smrti njegovega mentorja Antona Kaspreta zaupana naloga izdelave (še danes temeljne) uvodne študije h karti kranjskih deželskih sodišč.
11Bogo Grafenauer, Ob osemdese- tletnici Ljudmila Hauptmanna, v:
Hauptmannov zbornik. Razprave I.
razreda SAZU V. Ljubljana 1966, str. 4; L[j]udmil Hauptmann, Krain, v: Erläuterungen zum Historischen Atlas der östereichischen Alpenlän- derI. 4. Wien 1929, str. 309–484;
poglavje o historičnem razvoju dežele je izšlo tudi v slovenskem prevodu:
Isti,Nastanek in razvoj Kranjske, Razprave in eseji 45. Ljubljana 1999.
Leta 1932 je Hauptmann za idejo navdušil Milka Kosa, ki se je
nedolgo pred tem s problemi historične topografije soočal ob izdelavi
kazala krajevnih in osebnih imen v petem zvezku očetovega Gradiva
za zgodovino Slovencev.
2Zgodovinarja sta si delo razdelila po ge-
2Bogo Grafenauer, Spremna beseda, v: Pavle Blaznik,Historična topogra- fija SlovenijeII.Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške, do leta 1500, 1. del. Maribor 1986, str.7; Milko Kos, [Spremna beseda], v:
Franc Kos,Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Peta knjiga (1201–1246). Ljubljana 1928, str. VII in kazalo na str. 429–567.
ografskem načelu – Hauptmann je prevzel tedaj jugoslovanski del Štajerske, Kos pa Kranjsko v obsegu aktualnih državnih meja – ter v desetletju pred drugo svetovno vojno začela pod okriljem (tudi fi- nančnim) zagrebške Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti zbirati gradivo. Po letu 1945 je projekt prevzela Slovenska akade- mija znanosti in umetnosti, vendar so nadaljnje delo že v začetku zavrle objektivne okoliščine. Ljudmil Hauptmann je namreč med vojno izgubil celotno zbrano gradivo in je v povojnih letih le stežka našel motivacijo za nadaljevanje, dokler se ni nalogi leta 1962 zaradi
bolezni dokončno odrekel.
3Medtem je Milko Kos počasi a vztrajno
3Grafenauer, Spremna beseda (kot v op. 2), str. 8.nadaljeval z delom na historični topografiji Kranjske in v drugi po- lovici šestdesetih let začel s pripravo končne redakcije. Čeprav je ostalo delo ob njegovi smrti nedokončano, so njegovi kolegi na teda- njem Inštitutu za občo in narodno zgodovino, ki danes nosi Kosovo ime, poskrbeli, da je bila leta 1975 historična topografija Kranjske razmnožena kot delovno gradivo v ciklostilni izdaji z naklado 250
izvodov.
4Osnovni namen je bil preskrbeti zainteresirani strokovni
4Milko Kos,Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), 3 zv. Ljubljana 1975.javnosti (čeprav še ne dokončne) rezultate dolgotrajnega raziskova- nja, v ozadju pa je stala jasno izražena želja izkazati avtorju dolžno spoštovanje za dolgoletno požrtvovalno delo.
Leta 1964 je delo na historični topografiji Slovenske Štajerske pre- vzel Pavle Blaznik, ki se je z zadevno problematiko seznanil preko raziskav srednjeveške kolonizacije. V dvajsetih letih mu je uspelo obsežno nalogo izpeljati skoraj do konca; smrt ga je prehitela sredi končne redakcije kartotečnih listov. Spet so za izdajo – tokrat v regularni knjižni obliki – poskrbeli sodelavci inštituta, Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške je izšla v treh delih v letih 1986–1989. Kot je razvidno iz naslova, je bil zaradi celotne pokritosti ozemlja v mejah Slovenije Štajerski do- dan preostali del Koroške. Podobno sta izven prvotnega koncepta ostala skrajni zahodni in skrajni severovzhodni del države. Gradivo za historično topografijo Primorske, ki obsega dele historičnih de- žel Goriške in Istre, je ob svojem delu na Kranjski sčasoma začel samoiniciativno zbirati Milko Kos. Na eni strani je bil to naraven
podaljšek njegovih raziskav primorskih urbarjev,
5na drugi pa je Pri-
5Milko Kos, ed.,Urbarji Slovenskega primorja1. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 2. Viri za zgodovino Slovencev 2. Ljubljana 1948; isti, ed.,Urbarji Slovenskega primorja 2. Viri za zgodovino Slovencev 3.Srednjeveški urbarji za Slovenijo 3.
Ljubljana 1954.
morska po priključitvi matični domovini nekaj časa sodila v sklop razširjenega koncepta skupne “Historične topografije Kranjske s Pri- morjem”, ki pa je bil pozneje opuščen. Tudi v tem primeru je Milko Kos zapustil tipkopisno kartoteko, ki jo je v osemdesetih letih na že omenjenem inštitutu dopolnjeval Janez Šumrada.
6Povsem drugače
6Letopis Slovenske akademije znano- sti in umetnosti32 (1981), str. 214;
33 (1982), str. 205; 34 (1983), str.
245; 35 (1984), str. 191; 36 (1985), str. 269; 37 (1986), str. 217; 39 (1988), str. 224; 40 (1989), str. 291.
je bilo z obravnavo Prekmurja, edinega kosa slovenskega ozemlja, ki
je do konca prve svetovne vojne sodil v sklop ogrske države. Tu se
je Zgodovinski inštitut Milka Kosa oprl na sodelovanje s prekmur-
skim zgodovinarjem Ivanom Zelkom, ki se je že dalj časa ukvarjal
z razvojem srednjeveških zemljiških gospostev v Prekmurju in je
v sedemdesetih letih prevzel nalogo zbiranja srednjeveških virov
za to regijo. Način Zelkovega zbiranja virov in ureditev njegovega
zbranega gradiva sta omogočala pripravo historično-topografskega priročnika z razmeroma majhnim vložkom dodatnega truda in tako se je zgodilo, da je leta 1982 knjiga Prekmurje do leta 1500 izšla kot prvi regularni zvezek v seriji Historična topografija Slovenije .
Metode dela
V več kot petdesetletni zgodovini historično-topografskih raziskav v slovenskem zgodovinopisju je raziskovalna metoda doživela določen razvoj. Pri analizi tega razvoja lahko v grobem ločimo dve etapi, ki jih karakterizirajo nekateri glavni metodološki prijemi. Metoda, zna- čilna za prvo fazo raziskovanja, ki jo je verjetno razvil Milko Kos,
77Ker je Hauptmannovo predvojno gradivo danes v celoti izgubljeno, je izredno težko ugotavljati, kakšne so bile njegove metode dela, oz. ali je bilo Kosovo gradivo zbrano in obdelano po nekih skupnih kriterijih, za katere bi se oba raziskovalca dogovorila.
danes pa je razvidna predvsem iz njegovega gradiva za historično topografijo Kranjske in Primorske, je v veliki meri fokusirana na sre- dnjeveške vire. Njen poglavitni cilj je obravnava vseh različnih oblik toponimov, ki so ohranjeni v srednjeveških virih in njihova identifi- kacija oz. določitev lokacije, na katero se določeni toponim navezuje.
Posredno to pomeni oblikovanje historično topografskega leksikona s kronološko urejenimi seznami vseh srednjeveških izpričanih oblik posameznih krajevnih imen. Že v zgodnjem stadiju raziskave se je pokazalo, da obravnava vseh ohranjenih srednjeveških virov zaradi količine, ki narašča skoraj eksponentno s časom, predvsem v poznem srednjem veku, in zaradi razpršenosti po številnih arhivih v različnih državah, v doglednem času ne bo izvedljiva. Zato se je Kos odločil za diferencirano obravnavo posameznih obdobij. Pri letu 1300 je po- stavil mejnik, do katerega naj bi načeloma zbral in dokumentiral vse omembe krajevnih imen. Pri tem se je v veliki meri lahko naslonil na objave listinskega gradiva, ki so v njegovem času – za posamezna območja nekoliko različno
8– večinoma segale do konca ali pa skoraj
8Seznam zgolj poglavitnih del:
Franc Kos, ed.,Gradivo za zgodo- vino Slovencev v srednjem vekuI–V.
Ljubljana 1902–1928 do leta 1246;
Franz Schumi, ed.,Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain I–II. Laibach 1882–1887 do leta 1269; August Jaksch,Monumenta historica ducatus CarinthiaeI–IV.
Klagenfurt 1896–1906 do 1269; Jo- seph Zahn, ed.,Codex diplomaticus Austriaco-FrisingensisI–II. Fontes rerum Austriacarum 31, 35. Wien 1870–1871 do leta 1365, Leo Santifal- ler, ed.,Die Urkunden der Brixner Hochstifts-Archive 845–1295. Brixner Urkunden I. Schlern-Schriften 15.
Innsbruck 1929 in isti, ed.,Die Ur- kunden der Brixner Hochstiftsarchive 1295–1336. Brixner Urkunden II.
Leipzig 1941–1943 do 1336.
do konca 13. stoletja. Pri mlajših virih se je omejil le še na doku- mentiranje vseh ortografskih različic toponima (ni več beležil vseh nahajališč identičnih zapisov krajevnega imena), razen če je šlo za kraj z zelo majhnim številom omemb; v tem primeru je dokumentiral vse. Tudi takšna obravnava se je v končni fazi pokazala za preob- sežno, tako da je Kos uspel v celoti izčrpati le gradivo iz slovenskih arhivov, gradivo tujih ustanov pa le do določene mere. Dunajski ar- hivi naj bi bili izčrpneje obdelani le nekako do leta 1360, precej šibke obravnave pa so bili deležni italijanski arhivi.
9Poglaviten način Ko-
9Kos,Gradivo za historično topogra- fijo(kot v op. 4), str. 779.
sovega dela je bil konfrontacija srednjeveških toponimov z modernimi kartografskimi in krajevno-leksikografskimi pripomočki. Pri tem se je v veliki meri opiral na avstrijske vojaške specialne karte v merilu 1 : 75 000, ki so temeljile na izmerah iz sedemdesetih in osemdesetih let 19. stoletja in pa na upravne krajevne repertorije za posamezne dežele, ki so izhajali od šestdesetih let 19. stoletja do leta 1918,
1010Spezialkarte 1 : 75.000, Militärgeo- graphische Institut, Wien 1872–1918.
Za primer navajam zgolj različne krajevne repertorije za Kranjsko:
Orts-Repertorium des Herzogthums Krain (auf Grundlage der Vol- kszählung vom 31. Dezember 1869) / Imenik krajev vojvodine Kranj- ske (sestavljen na podlagi ljudskega štetja od 32. decembra l. 1869). La- ibach/Ljubljana 1874;Special-Orts- Repertorium von Krain/Obširen Imenik krajev na Kranjskem. Wien 1884;Special-Orts-Repertorium von Krain (Neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1890)/Specijalni Repertorij krajev na Kranjskem (na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890).
Wien 1894;Gemeindelexikon von Krain (bearbeitet auf Grund der Er- gebnisse der Volkszählung vom 31.
Dezember 1900). Wien 1905.
pozneje tudi na jugoslovanske vojaške specialke v merilu 1 : 50 000 in
Krajevni leksikon Dravske banovine.
11Takšen način dela je omogo-
11Vojaška specialna karta 1 : 50 000, Vojnogeografski institut, [Beograd]1956;Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937.
čal razmeroma uspešno identifikacijo toponimov, ki se
– prvič v teku stoletij niso bistveno spreminjali, bodisi oblikovno ali
pomensko, in
– drugič katerih nemške in slovenske različice so temeljile na pre- vodu ali adaptaciji.
Bistvena pomanjkljivost Kosove metode je bil preskok iz 15. v 19.
stoletje, s čimer se je izgubil pregled nad 400 do 500-letnim razvo- jem krajevnega imena, ki je v nekaterih primerih lahko pomensko ali oblikovno do nerazpoznavnosti preobrazil določeni toponim. Ta metodološki problem je zaznal Pavle Blaznik že ob svojem zgodnjem delu na kolonizacijski zgodovini, kjer mu je odlično ohranjeni arhiv freisinške škofije omogočal izdatno uporabo sklenjenih serij urbar- jev, ki jih je lahko praktično brez bistvenih časovnih vrzeli navezal na terezijanski kataster, franciscejske katastrske mape in na statuse animarum iz 18. stoletja. Temeljita analiza kronološko razmeroma sklenjene serije različnih virov mu je omogočala vpogled v razvoj posameznega toponima in s tem identifikacijo tudi problematičnih primerov, ki jih zgolj s primerjavo virov iz 15. in 19. stoletja ne bi
bilo mogoče izpeljati.
12Poleg tega je v primerjavi s Kosovim nači-
12Glej Pavle Blaznik, O metodah in nekaterih rezultatih,Onomastica Jugoslavica2 (1970), str. 3–11.nom nekoliko izpopolnil dokumentiranje toponimov. Ime kraja je začel navajati v izpričani predložni zvezi, poleg tega pa je dodajal tudi ožji vsebinski kontekst, tj. osebe, ki se imenuje po kraju, pose- stne enote (kmetije, mlini, njive, vinogradi, . . . ), ki so navedene na zadevni lokaciji in podobno.
Izpopolnjena Blaznikova historično-topografska metoda pred- stavlja standard, ki je upoštevan tudi v pričujoči e-knjigi in spletni aplikaciji.
Nova historična topografija Kranjske
Sodelavci Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU (v nada- ljevanju ZIMK) smo v letih 2011–2015 izpeljali projekt “Slovenski toponimi v času in prostoru, Historična topografija Slovenije”, finan- ciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, ki je v tej prvi fazi zajel ozemlje historične dežele Kranjske v srednjem veku.
Pri projektu, katerega rezultat sta e-knjiga in vsestransko uporabna spletna aplikacija, so sodelovali kolegi z Odseka za računalniške sis- teme Instituta “Jožef Stefan” (Jurij Šilc), v manjšem obsegu pa še kolegi iz Arhiva Republike Slovenije (Jure Volčjak, Andrej Nared) ter z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete (Janez Mlinar). Te- melj, na katerega se je naslonilo delo projekta, je bilo Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) akademika Milka Kosa, izdano v še nedokončani, delovni različici po njegovi
smrti leta 1975.
13Skenirano in s tehniko optičnega razpoznavanja
13Kos,Gradivo za historično topo- grafijo(kot v op. 4).znakov (OCR) obdelano gradivo smo najprej kot tekstovno dato-
teko uredili v pregleden sistem. Topografija je v tej fazi zajemala
3001 toponimov, ki so sodili v okvir srednjeveške vojvodine Kranj-
ske okrog leta 1500. Sledila je druga faza, ki je pomenila osrednji
in najzahtevnejši del našega dela. Toponime smo sistematsko pre-
verjali z zgodovinskimi viri, v katerih se omenjajo. Temeljno orodje
je bila kartoteka prepisov listin za slovensko srednjeveško zgodo- vino na ZIMK, delo pokojnega prof. Boža Otorepca, ki zajema več kot 6300 listin iz desetin različnih arhivov (tipkopis, v nadaljeva- nju CKSL). To nam je omogočilo umeščanje določenega toponima v zgodovinski kontekst – kronološko, vsebinsko in posledično tudi prostorsko. Iz analize primarnih virov smo lahko ugotavljali skupine krajev, ki se omenjajo skupaj z določenim toponimom (v okviru ze- mljiškega gospostva, določene posestne transakcije, npr. prodaje, zastave ali podelitve posesti v zakup, daritve dote, jutrnje idr.) in na osnovi tega potrdili (ali ovrgli) obstoječe lociranje oziroma iden- tifikacijo toponima. Druga pomožna metoda je bilo ugotavljanje sekvence lastnikov določene posesti oziroma sledenje kraja v virih skozi desetletja ali stoletja, kar je v mnogo primerih šele dokončno potrdilo pravilnost identifikacije. Včasih je ta metoda zahtevala tudi sledenje toponima skozi novejše, novoveške urbarje, kjer se je ime v določenem trenutku popolnoma spremenilo. Vse delo je potekalo ob intenzivni uporabi sodobnih topografskih kart merila 1 : 50 000 oz. 1 : 25 000 in izčrpni pomoči izvrstnih avstrijskih vojaških kart iz časa cesarja Jožefa II. okrog leta 1780, ki so bile publicirane pred desetletjem in pol in vsebujejo še mnoge danes izginule toponime (t. i. Jožefinska izmera).
14Pri delu smo poleg CKSL, ki seveda ni
14V. Rajšp, M. Ficko,Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, Zvezek I–VII. Ljubljana 1995–2001.
popolna, uporabili še več sto drugih listin iz različnih arhivov, ki jih omenjena zbirka iz različnih razlogov ne zajema, in so bile evidenti- rane s strani sodelavcev inštituta v zadnjih desetletjih.
Drugo glavno pomagalo je bila vrsta zbirk srednjeveških virov, ki so bile izdane v knjižni obliki v zadnjih štirih desetletjih (po 1975).
Gre za zbirke listin (npr. iz nekdanjega arhiva gospodov Turjaških, Gallenbergov, grofov Celjskih, oglejskih patriarhov, cesarja Friderika III., novomeškega kapitlja, listine Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu idr.), notarskih knjig (iz arhivov v Vidmu/Udinah), urbar- jev (škofije Briksen, deželnih knezov za Belo krajino in Žumberk), računskih knjig (freisinških škofov, deželnih knezov s konca 14. in 15. stoletja).
15Poleg objavljenih smo uporabili vrsto neobjavlje-
15Izbor za historično topografijo Kranjske najpomembnejših novej- ših zbirk: M. Preinfalk, M. Bizjak, ed.,Turjaška knjiga listinI–II. Lju- bljana 2008, 2009; M. Bizjak, ed., Urbarji briksenske škofije 1253–1464.
Srednjeveški urbarji za Slovenijo 5. Ljubljana 2006; isti, ed.,De- želnoknežji obračuni za Kranjsko 1436–1448. Srednjeveške računske knjige za Slovenijo 1. Ljubljana 2016; G. Bernhard, ed.,Documenta patriarchalia res gestas Slovenicas illustrantia. Dunaj–Ljubljana 2006;
F. Baraga, ed.,Gradivo za sloven- sko zgodovino v srednjem veku6/1.
Listine 1246–1255. Ljubljana 2002;
isti, ed.,Kapiteljski arhiv Novo me- sto. Regesti listin in popis gradiva.
Ljubljana 1995; B. Otorepec, ed., Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) 1270–1405. Ljubljana 1995; D.
Kos, ed.,Urbarji za Belo krajino in Žumberk (15.–18. stoletje). Novejši urbarji za Slovenijo I. Ljubljana 1991; isti, ed.,Celjska knjiga listinI.
Ljubljana–Celje 1996; J. Kemper, J.
Volčjak, M. Armgart, ed.,Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440–1493), Heft 29. Wien–Weimar–Köln 2014;
W. Brunner, B. Otorepec, ed., Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv.
Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs44/45 (1995), str.
61–208; A. Redik, ed.,Regesten des Herzogtums Steiermark I–II. Graz 1976, 2008.
nih virov, ki jih imamo na inštitutu v prepisih originalov ali pa so dostopni v arhivih: fevdne knjige grofov Celjskih za leta 1436–1447 in 1455–1456 ter deželnih knezov za leta 1443–1469, 1470–1480 in 1481–1487, kopijalne knjige samostanov (npr. Bistre, Pleterij, Ve- trinja), urbarje (npr. samostanov Stična, Kostanjevica, Pleterje, Velesovo, Nemškega viteškega reda, gospodov Turjaških, več deset deželnoknežjih ter cerkvenih gospostev idr.).
Rezultati zamudnega in minucioznega večletnega dela so bili mno- goteri:
• poprava dosedanjih napačnih identifikacij toponimov;
• evidentiranje novih toponimov, ki jih Kosovo delo 1975 še ni zajelo;
• evidentiranje novih virov za slovensko srednjeveško zgodovino in
njihovih nahajališč (arhivov, knjižnic idr.);
• preciziranje omemb toponimov v kodeksih in aktih s točno na- vedbo strani oz. folijev;
• evidentiranje novih publiciranih zbirk zgodovinskih virov (izdanih 1975–2016) in v njih omenjenih toponimov;
• revidiranje oz. aktualiziranje podatkov o nahajališčih zgodovin- skih virov.
Pri zadnjem problemu je potrebno poudariti, da so mnogi viri, zlasti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, spremenili svoje na- hajališče oziroma so bili po mednarodnih pogodbah prestavljeni iz enega v drug arhiv, npr. iz Dunaja v slovenske ali italijanske arhive in podobno. Navedbe originalnih nahajališč, kot jih je še do leta 1975 evidentiral Milko Kos, v mnogih – lahko rečemo večini primerov – ne držijo več. Nova knjižna zbirka Slovenska historična topografija (ISSN: 2536-183X), oziroma kot prva v seriji Historična topografija Kranjske (do leta 1500) , prinaša v tem pogledu revidirano, aktualno stanje, ugotovljeno z arhivskim delom, s pomočjo kolegov iz Arhiva Republike Slovenije, ki so bili sodelavci projekta, in s pomočjo izvr-
stnega spletnega portala srednjeveških listin Monasterium,
16kjer je
16http://monasterium.net/mom/home.
s fotografijami predstavljenih že več kot 605 500 listin iz okrog 160 evropskih arhivov.
Kaj je torej dejansko novega oziroma v čem je pomen Historične topografije Kranjske (do leta 1500) :
• v delu je zajetih 3595 kranjskih toponimov (naselij, gradov, ledin- skih in vodnih imen idr.), za dobro petino več kot v stari topogra- fiji iz 1975;
• celotno število srednjeveških oblik imen (paleonimov), pridoblje- nih iz virov, je 25 166;
• 835 napačno lociranih paleonimov stare topografije je bilo popra- vljenih;
• pri paleonimih so poleg aktualnega nahajališča vira in precizne navedbe omembe (folij, stran) dodani aktualni podatki o vseh objavah vira, publiciranih do 2016;
• celoten korpus podatkov je v obliki e-knjige urejen v jasen in pregleden sistem, obenem pa je vzpostavljena praktična spletna
aplikacija, povezana z zemljevidom;
17 17http://topografija.zrc-sazu.si• seznam neobjavljenih in objavljenih virov predstavlja do sedaj
najtemeljitejši in najpopolnejši nabor virov za slovensko srednje-
veško zgodovino. Evidentirano je bilo 60 zbirk listin iz različnih
arhivov ter 247 kodeksov in spisov iz 57 arhivov (državni, de-
želni, mestni, škofijski, samostanski, privatni idr.) in knjižnic v
Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, v Nemčiji in na Češkem.
Objavljenih zbirk virov in ostale uporabljene literature je 386 bibliografskih enot.
Glede predstavitve historično-topografskih podatkov prinaša nova Slovenska historična topografija novosti, ki bodo dobrodošle tako zgodovinarjem kot drugim raziskovalcem (geografom, arheologom, etnologom, jezikoslovcem idr.). Na prvem mestu je vredno izpostaviti citate iz virov, ki smo jih ovrednotili kot izredno pomembno dodano vrednost. Milko Kos je v svoji topografiji Kranjske najpogosteje na- vedel le historično obliko toponima, ki se je pojavljala v viru, in le občasno tudi citat, ki je prinašal druge relevantne podatke. V novi topografiji je toponim praviloma povezan s predlogom, s katerim se pojavlja ( de , in , zu , bey , von in podobno), kar bo gotovo uporabno za jezikoslovce. Pridevek de (nemško von ) na primer opozarja na to, da gre za neko osebo, praviloma plemiča, ki se je imenoval po dolo- čenem kraju (gradu, dvoru ipd.), kar se neredko pojavlja v zvezi z najzgodnejšimi omembami mnogih toponimov. V citatih pa smo se trudili zajeti tudi podatke o historično pomembnih objektih, ustano- vah ali uradih, npr. omembe gradu, stolpa, dvora, dvorca, mitnice, mostu, cerkve, župnije oz. župnika, gradiščana ali uradnika idr. Zla- sti omembe župnije, v kateri se je nahajal določen kraj, so pogosto merodajen podatek za lociranje oziroma identificiranje določenega toponima. Posebej pomembni so podatki za urbane naselbine, mesta in trge, ki omogočajo vpogled v urbani razvoj in razvoj avtonomije.
Iz citatov so po novem razvidne prve omembe urbanih naselbin ( fo- rum , civitas , Stadt , Markt ), omembe mestnih oz. trških sodnikov, občine, mestnega/trškega sveta, uporabe pečata kot izraza urbane avtonomije, mestnih objektov (obzidja, mestnih vrat, grabna, cer- kva, kapel in samostanov, špitalov in podobno). Navedli smo tudi citate iz virov o povzdigu trga v mesto, ki so pri nekaterih slovenskih krajih ob koncu srednjega veka pomenili kvalitetni preskok v sta- tusu kraja (npr. pri Ložu, Kočevju, Krškem, Višnji Gori, Radovljici).
Nismo pa navajali osebnih imen plemičev, ki so se imenovali po dolo- čeni lokaciji, niti vseh tozadevnih navedb iz virov (npr. iz seznamov prič v neštetih listinah), ker bi doslednost pri takem pristopu zahte- vala stotine citatov, ki glede določenega kraja ne bi prinesli nobene novosti ne pri obliki toponima ne v vsebinskem pogledu (npr. ple- miči iz Svibnega, von Schärfenberg , se pojavljajo več stokrat kot priče v listinah, zato smo izbor omejili). Odločili pa smo se za vklju- čitev vrste primerov, ko je toponim v viru uporabljen pridevniško.
Tudi te podatki so pomembni, še zlasti če gre za zgodnje omembe določenega kraja (npr. abbas Sitticensis ) ali pa omembe župnij (npr.
Morautscher pharre ). Smo pa v takšnih primerih navedli toponim v samostalniški obliki – Sittic , Morautsch ipd.
Pri predstavljanju historičnih podatkov smo naleteli na nekaj težkih sistemskih problemov. Eden glavnih je nastopil v primeru
“dvojnih” krajev, ko obstajata npr. Zgornji in Spodnji (včasih še
Srednji), Mali in Veliki, Stari in Novi ipd. Prvotna topografija Milka
Kosa je problem reševala na način, da so bili podatki zbrani sumarno pod enim geslom, ki je zajemalo oba kraja (npr. Vas, Stara, Nova).
Tak način ni problematičen, če sta lokaciji ena poleg druge. Postane pa metodološko neuporaben, če sta kraja pet ali več kilometrov na- razen, vmes je še vrsta drugih krajev, kar sploh ni redkost. V teh primerih se je izkazalo, da sta kraja neredko imela celo različno po- sestno zgodovino oz. lastnika. Sumarno skupno navajanje podatkov je v takih primerih neprimerno. Problem smo rešili na sledeč način:
pri prvih omembah krajev gre običajno za toponim brez pridevka Veliki, Mali ipd., ki se pojavi šele pozneje, ko je poleg prvotnega nastal nov kraj in so ju ločili s pridevkoma. Ker ne vemo, kateri je obstajal prej, smo zgodnje podatke navedli ločeno pri obeh, npr. pri Veliki Stari vasi in pri Mali Stari vasi. Ko dobita vsak svoje speci- fično ime so seveda podatki dosledno ločeni. Takšna rešitev se nam je zdela historično najbolj upravičena. Drug problem pa je nastal pri značaju samih ohranjenih zgodovinskih virov, v katerih toponimi na- stopajo. Na primer: nek kraj se prvič omenja v listini iz leta 1172, ki pa ni ohranjena v originalu, temveč v prepisu iz 15. stoletja (neredko šele iz poznejših stoletij, npr. listine samostana Stična). Podatek je kljub vsemu primarnega pomena – kraj je obstajal že leta 1172 s tem imenom. Seveda pa ne vemo, če je toponim v prepisu zapisan dosle- dno enako, kot je bil v prvotnem viru, kar pa moramo zanemariti.
Podatek smo v topografiji vnesli pod leto 1172 z dodatkom “prepis 15. stol.” (ali pa z datumom listine, v kateri je vidimus oz. insert prvotnega dokumenta, npr. “vidimus 1473–06–30”). Ta podatek o značaju vira bo gotovo koristen zlasti za zgodovinarje specialiste.
Glede na današnje uradno poimenovanje krajev smo se ravnali po obstoječem aktualnem registru zemljepisnih imen Geodetske
uprave RS (REZI).
18To je prineslo precejšnje dodatno delo pri
18Dostopen tudi kot sloj na interne- tni aplikacijihttp://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4.
revidiranju prvotne Kosove topografije Kranjske. Mnogo krajev ima namreč danes za malenkost drugačen zapis imena kot pred 40 ali več leti. Npr. Zgornji je postal Gornji, Spodnji je Dolnji in podobno.
Aktualen zapis pa je seveda primarnega pomena za umestitev na zemljevid Slovenije.
Pri vseh toponimih smo za lažjo identifikacijo opisno navedli približno lokacijo, npr. “v hribovju SZ od Ljubljane”. Opisno, s pri- bližno lokacijo, smo navedli tudi mnoga imena krajev, ki so v teku stoletij izginila, in lahko o njihovi legi na osnovi virov le sklepamo.
Obravnavali smo tudi vse izginule ali v ruševinah ohranjene nekdanje vasi kočevskih Nemcev (Kosova topografija jih ni zajela), ki so bile opuščene med prvo in drugo ali pa v teku druge svetovne vojne, in je njihova lokacija seveda še poznana – vse so vnešene tudi na zemlje-
vidu internetne verzije.
19Pri danes izginulih objektih, kot so mnogi
19Pri tem smo se ravnali po delu M. Ferenc, G. Zupan,Izgubljene kočevske vasi. Nekoč so z nami živeli kočevski Nemci I–III. Ljubljana 2011–2013.gradovi in cerkve, ki jih s starimi imeni na sodobnih zemljevidih
ni več zaslediti, smo v opombah opisno navedli točno lokacijo. Na-
tančno smo opredelili tudi kategorije toponimov – naselij in zlasti
objektov. Pri obojih je omenjeno, ali gre za nekdanje objekte, ka-
terih sledovi so še občutno opazni (npr. nekdanji dvorec, nekdanji stolp, nekdanja vas), ali za izginule objekte oz. kraje, katerih sledove je v pokrajini skoraj nemogoče opaziti (izginulo naselje, izginuli grad, izginula cerkev). Če nek manjši kraj, npr. zaselek, danes ni več ura- dno samostojno naselje, temveč je sestavni del drugega naselja, je na to opozorjeno. V topografiji so zajeta tudi nekdanja imena pokrajin oz. manjših regij, ki jih danes ne poznamo več pod temi imeni, kar je izrecno navedeno kot “nekdanje ime pokrajine” (oz. hribovja, gozda ipd.).
V predstavljeni historični topografiji obravnavamo Kranjsko v ob- segu, kot ga je imela konec srednjega veka, okrog leta 1500. Izjemo predstavljajo nekdanje obrobne kranjske regije, ki so danes del Hr- vaške (Žumberk in Vivodina) ter Italije (gospostvo Bela Peč/Fusine pri Ratečah oz. Trbižu). Historično so bile del nekdanje Kranjske, vendar v pričujoči knjigi še niso zajete, nameravamo pa jih vključiti v prihodnjo dopolnjeno izdajo. Ozemlje onstran kraških prelazov, ki je šele v začetku novega veka (po letu 1500) uradno postalo del Kranjske (Postojna, Vipava, Senožeče in druga gospostva), v topo- grafiji ni zajeto in bo vključeno v historično topografijo Primorske.
Nekdanji obseg Kranjske kršimo le pri Jezerskem, ki je do leta 1919 uradno sodilo k deželi Koroški. Ta regija geografsko gravitira k ostali Gorenjski, je že skoraj stoletje njen sestavni del in se nam je s tega vidika zdelo utemeljeno, da jo obravnavamo pri topografiji Kranjske.
Druga izjema je Ljubljana. Za razliko od ostalih kranjskih mest, ki so v topografiji vključena z vsemi pomembnejšimi omembami tako naselja kot posameznih objektov znotraj njega, smo začasno izpustili Ljubljano iz dveh razlogov. Število virov in omemb že v srednjem veku največjega in najpomembnejšega kranjskega mesta je skoraj neobvladljivo, po drugi strani pa je bila že leta 1955 izdana temeljita topografska študija Milka Kosa Srednjeveška Ljubljana z natančnimi
navedbami vseh uporabljenih virov.
20V naši topografiji pa so zajeta
20M. Kos,Srednjeveška Ljubljana.Topografski opis mesta in okolice.
Ljubljana 1955.
vsa nekdaj samostojna naselja izven obzidja srednjeveške Ljubljane,
ki so danes že dolgo sestavni del mesta oziroma njegovih predme-
stij. V sklopu prihodnjih dopolnitev Slovenske historične topografije
pa imamo v načrtu tudi vključitev vseh pomembnejših navedb za
Ljubljano do leta 1500.
A
Adergas ( naselje ) na Gorenjskem ⇒ Velesovo
Adlešiči ( naselje ) v Beli krajini
Adlešiči – sv. Nikolaj
1( cerkev ) v Adlešičih v Beli krajini
1Podružnica župnije sv. Martina v Podzemlju, glej [Höfler 2015, str.241]. Današnja župnijska cerkev.
Sanctus Nicolaus [
. . . capella . . . sancti Nicolai in provincia Methlice . . .]
22Methliceje v pomenu Bela krajina.
1334 ( Tkalčič 1874 , str. 93)
Ajbelj ( naselje ) pri Kostelu ob Kolpi
Alben [
. . . zw der Alben . . .] 1494 ( Urb. Kostel , fol. 7) Albenn [
. . . auff der Albenn . . .] 1494 ( Urb. Kostel , fol. 11)
Ajdovec ( naselje ) V od Žužemberka na Dolenjskem ⇒ Dolnji Ajdovec , Gornji Ajdovec
Aklar
1( hist. planina, hist. kmetija ) v Zgornji Kokri na Gorenj-
1Glej [Žontar 1939, str. 32]. V [Atl.Slo.] je ni najti, obstaja pa vrh Akle.
skem
Hakchel [
. . . ein od im Hakchel . . .] 1436 ( FK Cel. I , fol. 70’) Hakchel [
. . . ein od im Hakchel . . .] 1455 ( FK Cel. II , fol. 17)
Häkhel [
. . . ain öd im Häkhel . . .] 1455-09-28 ( List. ARS ZL , št. 648;
CKSL , sub dato)
Hakhel [
. . . ein öd im Hakhel . . .] 1457 ( FK Cel. IV , fol. 25’)
Hakhel [
. . . ain öd im Hakhel . . .] 1464-07-17 ( List. ARS ZL , št. 726;
CKSL , sub dato; RKF XXIX , št. 135)
Hakhel [
. . . ain öd im Hakhel . . .] 1495-08-03 ( List. ARS ZL , št. 922;
CKSL , sub dato)
Alben ( hist. planina ) nad Jesenicami na Gorenjskem
Alben [
. . . eysenartz Assnig in der Alben . . .e]
11498 ( Urb. Bel. Peč , fol.
1Toponim se verjetno ne nanaša na konkretno naselbino, ampak so mišljena različna nahajališča železove rude v planinah nad Jesenicami [Mlinar 2018, str. 72, op. 25]. Assnig je Jesenice.20; Mlinar 2018 , str. 72)
Altbacher [alonim] ( zaselek, nekd. vas ) SV od Kočevja ⇒ Stari Breg
Alter Sch ut
e 11498 ( Urb. Bel. Peč , fol. 37; Mlinar 2018 , str. 81)
1Morda gre za rovte na desnem bregu Pišnice tik pred izlivom v Savo [Mlinar 2018, str. 81, op. 44]. Na [Franc. kat. - Kranjska, L127] je tu toponimNa produ(Alten Schutje stari prod).( hist. rovte ) zdaj del Loga pri Kranjski Gori
Alter Sch ut
e[
. . . inn der Altenn Schut . . .e] 1498 ( Urb. Bel. Peč , fol. 38;
Mlinar 2018 , str. 81)
Alter Sch ut
e[
. . . inn der Alten Schut . . .e] 1498 ( Urb. Bel. Peč , fol. 38;
Mlinar 2018 , str. 81)
Altlagbüchel [alonim] ( izg. zaselek ) SV od Koprivnika na Koče- vskem ⇒ Starološki Grič
Altfriesach [alonim] ( nekd. vas ) pri Koprivniku JV od Kočevja ⇒ Staro Brezje
Ambrož pod Krvavcem ( naselje ) na Gorenjskem
S. Ambrosen Perg [
. . . S. Ambrosen perg bey Stain . . .]
11496 ( Urb.
1Stainje Kamnik.Kranj. vic. I , fol. 117)
St. Ambrosius [
. . . zu St. Ambrosi . . .] 1499-08-21 prepis 18. stol.
( List. NŠAL ZL prepisi , št. 59; Volčjak 2020a , prepisi, št. 59) Sannt Ambrosien Perg [
. . . zu sannt Ambrosien perg . . .] 1535-01-16 prepis 1548 ( FHKA IH P-39 , fol. 7’; Zadravec 2012 , str. 31)
Ambrus ( naselje ) v Suhi krajini na Dolenjskem
Ambros [
. . . kirchtag in dem dorff ze Ambros in der Durrenkrayn gelegen. . . zu Ambros . . . in dem dorff Ambros . . .
]
11433-04-15 ( List. ARS ZL , št.
1Durrenkraynje Suha krajina.4468; CKSL , sub dato)
Ambros [
. . . kirchtag in dem dorf zu Ambros in der Dürren Krayn gelegen . . . zu Ambros . . . in dem dorf Ambros . . .] 1433-04-15 ( List. HHStA AUR , sub dato; CKSL , sub dato)
Ambruschs [
. . . Ambruschs . . .] 1463 ( Urb. Tur. I ) Ambrusch [
. . . Ambrusch . . .] 1464 ( Urb. Tur. II , fol. 24’) Wrwchs [
. . . Wrwchs . . .] 1484 ( Urb. Tur. V , fol. 7) Wruchs [
. . . Wruchs . . .] 1485 ( Urb. Tur. VI , fol. 7)
An der Strassen ( hist. naselje ) nekje pri Dolenjih Laknicah na
Dolenjskem
Strassen [
. . . an der Strassen . . .] 1467-07-22 ( List. KLA GAFA , št.
871-B-389; TKL II , št. 324; Komatar 1910 , št. 488)
An der Strazzen
1( hist. naselje ) Z od Velikih Lašč na Dolenj-
1Eno od današnjih naselij Jakičevo, Hlebče ali Hrustovo. V virih omenjen za Prhajevim in pred Podulako.skem
Strazzen [
. . . an der Strazzen . . .] 1389-01-10 ( List. KLA GAFA , št.
871-B-200; TKL I , št. 248; Komatar 1906 , št. 250)
Strassen [
. . . zu der Strassen . . .] 1422-10-16 ( List. NÖLA StA Urk , št.
2117)
Strassen [
. . . an der Strassen . . .] 1433-05-23 prepis 18. stol. ( List.
KLA GAFA , št. 871-B-297; ÖNB Cod. 7561 , fol. 263’-266; TKL II , št.
162)
Strassen [
. . . an der Strassen . . .] 1464 ( Urb. Tur. II , fol. 5, 6a’) Strassen [
. . . an der Strassen . . .] 1467-07-22 ( List. KLA GAFA , št.
871-B-389; TKL II , št. 324; Komatar 1910 , št. 488) Strassenn [
. . . Strassenn . . .] 1484 ( Urb. Tur. V , fol. 9) Strassnn [
. . . Strassnn . . .] 1485 ( Urb. Tur. VI , fol. 9)
Angerstorf ( hist. naselje ) nekoč naselje pri Krškem na Dolenj- skem
Angerstorf [
. . . Angerstorf . . .] 1358-04-17 ( List. ARS ZL , št. 4161;
CKSL , sub dato)
Apfalter
1( izg. grad ) nad Šmartnim pri Litiji
1Srednjeveški gradApfalterje nedvomno identičen s pozneje Roje imenovanim gradom, ki je stal na hribu Tičnica (ok. 500 m) nad poznejšim dvorcem Grmače [Valvasor II 1689, str. 177;Valvasor XI 1689, str. 225].Novum castrum [
. . . in novo castro . . . in Carniola circa Werdeneke erecto . . .]
21257-04-24 ( List. BayHStA KFU , št. 3; MHDC IV , št. 2650)
2Werdenekeje grad Vernek.
Novum castrum [
. . . apud novum castrum circa Sowam . . .]
31262-08-17
3Sowamje reka Sava.
prepis 18. stol. ( Fidler 1786 , str. 321; UBKr II , št. 301; Grebenc 1973 , št. 52)
Afolter [
. . . castri noui . . . construit facet in loco qui dicitur Afolter . . .] 1265-05-22 ( List. ASV Misc. 5 , št. 186; UBKr II , št. 345; MHDC IV , št. 2863)
Aphalter [
. . . Hainz et Otto de Aphalter . . .] 1268-03-16 prepis 18. stol.
( Fidler 1786 , str. 324; UBKr II , št. 382)
Apfolter [
. . . in Apfolter . . .]
41275-06-06 ( Bianchi 1860a , str. 405;
4V prepisih tudiAprefolter.Bragato 1909 , str. 81)
Appfolter [
. . . Fridericus de Appfolter . . .] 1286-05-06 ( List. ARS ZL , št. 6730; CKSL , sub dato)
Apfalter [
. . . Niclaus vnd Frizel von Apfalter . . .] 1337-04-24 prepis 18.
stol. ( SAS ZKL ; CKSL , sub dato; CKL , št. 166)
Apholter [
. . . Prechtlino de Apholter . . .] 1341-06-07 ( List. ARS ZL , št.
5962; CKSL , sub dato)
Apholter [
. . . Otten von Apholter . . .] 1341-10-18 ( List. ARS ZL , št.
6186; CKSL , sub dato)
Appholter [
. . . Frittzlein von Appholter . . .] 1345-02-10 ( List. ARS ZL , št. 6213; CKSL , sub dato)
Apholter [
. . . Friczel von Apholter . . .] 1345-04-24 ( List. ARS ZL , št.
127; CKSL , sub dato; Volčjak 2021b , št. 127)
Appholter [
. . . Pernharten von Appholter . . .] 1347-07-25 ( List. ARS ZL , št. 5280; CKSL , sub dato)
Apholter [
. . . presbiter . . . presbiter Leupoldus de Apholter . . .]
51358-01-
5Omemba se nanaša na cerkev oz.župnijo v Polšniku, katere ustanovi- telji so bili Apfaltrerji. Glej [Steklasa 1913, str. 38].
15 prepis 19. stol. ( BCU FP Ms. 899 , št. 4085)
Aphelter [
. . . Leupoldi de Aphelter plebani plebis sancti Canciani in Craym-burgha . . .
]
61376-01-19 ( NK Petrus Fosdinovo , fol. 32; Gianni 2006 ,
6Župnik v župniji sv. Kancijana v Kranju.št. 262; Otorepec 1995a , št. 1308)
Affolter [
. . . Leopoldi de Affolter rectoris et plebani parochialis ecclesie sancti Cantiani in Craymburgha . . .] 1376-01-19 ( NK Petrus Fosdinovo , fol.
32’; Gianni 2006 , št. 262; Otorepec 1995a , št. 1308)
Appholter [
. . . Leopoldus de Appholter . . .] 1399-03-12 ( List. GM , št.
L11; Komatar 1913 , št. 11)
Apholter [
. . . Ändenl von Apholter . . .] 1401-01-10 ( List. KLA GAFA , št. 871-B-221; TKL II , št. 1; Komatar 1907 , št. 273)
Apphaltrar [
. . . Apphaltrar . . .] 1414-07-26 ( List. HHStA AUR , sub dato)
Roy [
. . . in dem dorff zu sannd Merten in der Luttey vnnder dem Roy gelegen. . .
]
71478-10-16 ( List. ARS ZL , št. 5836; RKF XXIX , št. 208)
7Sannd Mertenje Šmartno pri Litiji;Lutteyje Litija v pomenu pokrajine.
Roy [
. . . Hannsen Appheltrer zu Roy . . .] 1492-03-23 ( List. ZAL ZL , št.
49; CKSL , sub dato; GZL IV , št. 27; Komatar 1904b , št. 42)
Apno ( naselje ) pri Šenturški gori na Gorenjskem
Calh [
. . . in Calh . . .] 1232 prepis 18. stol. ( List. NŠAL ZL , sub dato;
CKSL , sub dato; Bernhard 2006 , št. P20)
Chalch [
. . . in villis . . . in Chalch . . .]
11300-10-09 ( List. StLA GU ,
1Prepis iz 1750-07-16 v [List. ARS ZL, št. 5024;CKSL].št. 1; CKSL , sub dato; Brunner-Otorepec 1995a , št. 1; Schumi 1884- 1887a , št. 12)
Chalch [
. . . dacz dem Chalch in Czirklacher pharr . . .]
21423-08-26 ( List.
2Župnija Marijinega vnebovzetja v Cerkljah na Gorenjskem.ARS ZL , št. 5382; CKSL , sub dato)
Kalich [
. . . in loco dicto Kalich . . .] 1426-06-24 ( List. ARS ZL , št.
5386; CKSL , sub dato)
Kalich [
. . . in S. Vlreichs pharr zu dem Kalich . . .] 1444 ( FK Dež. knez II , fol. 242’)
Kalch [
. . . an Sannd Vlreichs perg zu dem Kalch . . .] ok. 1449 ( FK Dež.
knez II , fol. 251)
Kalich [
. . . an sannd Vlreichs perg zu dem Kalich . . .]
31449-05-13 ( List.
3Sannd Vlreichs pergje Šenturška Gora.ARS ZL , št. 6856; CKSL , sub dato; RKF XIII , št. 139)
Kalch [
. . . zum Kalch . . .] ok. 1453 ( FK Dež. knez II , fol. 264) Khalch [
. . . an Sannd Vlreichsperg zum Khalch in Zirgklacher pharr . . .] 1472-04-22 ( FK Dež. knez III , fol. 89)
Kalch [
. . . an sand Vlreichs perg zu Kalch . . .] 1478-02-16 ( FK Dež.
knez III , fol. 97’)
Khalch [
. . . zum Khalch . . .] 1493-11-11 ( ARS AS 11/4-74 ; CKSL , sub dato)
Aput Curiam [alonim] ( nekd. dvor, naselje ) pri Kostanjevici na Krki na Dolenjskem ⇒ Ostrog
Arčelca ( naselje ) pri Šumberku na Dolenjskem Ruczebitz [
. . . Ruczebitz . . .] 1463 ( Urb. Šumb. I , fol. 2’) Rudczebicz [
. . . Rudczebicz . . .] 1463 ( Urb. Tur. I )
Rutschewicz [
. . . zu Rutschewicz . . .] 1467-07-22 ( List. KLA GAFA , št.
871-B-389; TKL II , št. 324; Komatar 1910 , št. 488)
Aschboch ( hist. naselje ) nekje v okolici Hmeljnika na Dolenjskem Aschboch [
. . . czu Aschboch . . .] 1433-05-23 prepis 18. stol. ( List.
KLA GAFA , št. 871-B-297; ÖNB Cod. 7561 , fol. 263’-266; TKL II , št.
162)
Avžlah ( nekd. zaselek ) del naselja Zadniki J od Velikih Lašč Aschlach [
. . . Aschlach . . .] 1671 ( Urb. Ort. I , fol. 1’)
Avžlje ( nekd. zaselek ) del naselja Zadniki J od Velikih Lašč ⇒ Avžlah
Ardro pri Raki ( naselje ) na Dolenjskem
Redern [
. . . zu Redern . . .] ok. 1420 ( Urb. Kranjska , fol. 15; Milko- wicz 1889a , str. 22)
Reder [
. . . czu dem Reder . . .] 1433-05-23 prepis 18. stol. ( List. KLA GAFA , št. 871-B-297; ÖNB Cod. 7561 , fol. 263’-266; TKL II , št. 162)
Arenberg ( gorica, zaselek ) del naselja Gradišče pri Trebnjem na Dolenjskem
Irmberg [
. . . in dem Irmberg . . .] 1444 ( FK Dež. knez II , fol. 224’) Armberg [
. . . in dem Armberg . . .] ok. 1457 ( FK Dež. knez II , fol. 266) Arenberg [
. . . pergrecht vnd weinczehenten . . . in Arenberg . . . in Trefner phar. . .
]
11461 ( List. ARS ZL , št. 710; CKSL , sub dato)
1Župnija Marijinega vnebovzetja v Trebnjem.Arnberg [
. . . weinzehend im Arnberg . . .] 1494-10-04 vidimus 1524-01- 29 ( List. KLA GAFA , št. 871-B-437; TKL II , št. 422; Komatar 1910 , št. 540)
Arlast ( hist. gora ) v Bohinju na meji blejskega in radovljiškega gospostva
Arlast [
. . . Arlast . . .] med 1493 in 1501 ( ARS AS 721/22 ; Kaspret
1889 , str. 116)
Arlstein [
. . . Arlstein . . .] med 1493 in 1501 ( ARS AS 721/22 ; Ka- spret 1889 , str. 128)
Orlistein [
. . . Orlistein . . .] med 1493 in 1501 ( ARS AS 721/22 ; Kaspret 1889 , str. 114)
Artiža vas ( naselje ) pri Stični na Dolenjskem
Hartwigisdorf [
. . . praedium . . . nomine Hartwigisdorf . . .] 1190-01-07 ( Bernhard 2006 , št. S12; UBKr I , št. 156; MHDC I , št. 349; GZS IV , št. 767; Grebenc 1973 , št. 12)
Hertwigisdorff [
. . . praedium Hertwigisdorff . . .] 1250-08-13 prepis 17. stol. ( Bernhard 2006 , št. S33; GZS VI , št. 113; UBKr II , št. 170;
Grebenc 1973 , št. 34)
Erwischendorff [
. . . Erwischendorff . . .] 1505 ( Urb. Stič. ; Mlinarič 1995 , str. 295)
Artmanja vas ( naselje ) pri Dobrniču na Dolenjskem
Herttendorf [
. . . Haeînricus de Herttendorf . . .]
1ok. 1250 ( List. StiA-
1Verjetno gre za Artmanjo vas.Rein , sub dato; GZS VI , št. 103; UBSt III , št. 79)
Armansdorf [
. . . villa quod dicitur Armansdorf . . .] 1261-01-04 ( List.
KLA GAFA , št. 871-B-4; UBKr II , št. 276; TKL I , št. 9; Komatar 1905 , št. 7)
Hartmansdorff [
. . . ze Hartmansdorff . . .] 1354-04-15 prepis 15. stol.
( List. KLA GAFA , št. 871-B-79; TKL I , št. 101; Komatar 1905 , št.
102; Mikuž 1946 , str. 60)
Hartmansdorff [
. . . zu Hartmansdorff . . . in Dofferniker pfarr . . .]
21397-
2Župnija sv. Jurija v Dobrniču.10-11 ( List. ARS ZL , št. 320; CKSL , sub dato)
Hartmansdorff [
. . . ze Hartmansdorff . . .] 1423-03-12 ( List. ARS ZL , št. 5565; CKSL , sub dato; Komatar 1901 , št. 43)
Hartmannstorft [
. . . Hartmannstorft . . .] 1447-09-03 ( List. ARS ZL , št. 5605; CKSL , sub dato; Komatar 1901 , št. 78)
Artmansdarff [
. . . zw Artmansdarff . . .] 1463 ( Urb. Šumb. I , fol. 56’) Artmansdorf [
. . . zu Artmansdorf . . .] 1467-07-22 ( List. KLA GAFA , št. 871-B-389; TKL II , št. 324; Komatar 1910 , št. 488)
Hartmannsdorff [
. . . Hartmannsdorff . . .] 1505 ( Urb. Stič. ; Mlinarič 1995 , str. 289)
Hartmansdorff [
. . . Hartmansdorff . . . in plebania Dobernik . . . Hartmansdorff . . .] 1507 ( Urb. Plet. , fol. 76, 79; Mlinarič 1982 , str. 248, 249)
Arto ( naselje ) ob Savi V od Boštanja
Ortt [
. . . czu dem Ortt . . .] 1433-05-23 prepis 18. stol. ( List. KLA GAFA , št. 871-B-297; ÖNB Cod. 7561 , fol. 263’-266; TKL II , št. 162)
Ažman ( kmetija ) na Spodnjem Jezerskem
Hassman [
. . . ain guet darauf Hassman siczet . . .] 1436 ( FK Cel. I , fol.
70’)
Hasman [
. . . ain gut da Hasman siczet . . .] 1455 ( FK Cel. II , fol. 16’) Hassman [
. . . ain gut darauf Hassman siczet . . .] 1455-09-28 ( List. ARS ZL , št. 648; CKSL , sub dato)
Hassman [
. . . ain gut darauf Hassman siczet . . .] 1457 ( FK Cel. IV , fol.
25’)
Hassman [
. . . ain gut darauf Hassman sitzet . . .] 1464-07-17 ( List. ARS ZL , št. 726; CKSL , sub dato; RKF XXIX , št. 135)
Hassman [
. . . ain gut darauf Hassman sitzet . . .] 1495-08-03 ( List. ARS ZL , št. 922; CKSL , sub dato)
Ažman ( kmetija ) v Srednjem Vrhu Z od Polhovega Gradca
Hasman [
. . . Hasman vnd Wuriack . . .]
11498 ( Urb. Polh. Gr. , fol. 33)
1Wuriack je sosednja kmetija Bur-Hasman [
. . . zu Hasman . . .o] 1498 ( Urb. Polh. Gr. , fol. 36)
jak.Hasman [
. . . am Hasman . . .] 1498 ( Urb. Polh. Gr. , fol. 37’, 38)
B
Babin Vrt ( naselje ) pri Preddvoru na Gorenjskem
Babenwort [
. . . in Babenwort . . .] med 1205 in 1208 prepis 16. stol.
( KK Vet. III , št. 164; UBKr II , št. 14; MHDC IV , št. 1573; GZS V , št.
96)
Babendorf [
. . . ze Babendorf . . .] 1309-09-08 ( List. ARS ZL , št. 6070;
CKSL , sub dato; Redik 1976 , št. 113)
Wabinwart [
. . . zu Wabinwart . . .] 1444 ( FK Dež. knez II , fol. 221)
Waben Garten [
. . . zw Waben garten . . . ob Krainburg . . .]
11444-06-04
1Krainburgje Kranj.( List. ARS ZL , št. 580; CKSL , sub dato)
Wabinwart [
. . . zu Wabinwart . . .] 1478-01-15 ( FK Dež. knez III , fol.
96)
Babeygartt [
. . . zu Babeygartt . . .] 1481-10-12 ( FK Dež. knez IV , fol.
11’)
Wabenwurdt [
. . . Wabenwurdt . . .] 1488 ( Urb. Vet. )
Babeygart [
. . . zu Babeygart . . .] 1492-02-05 ( List. NŠAL ZL , št. 483;
Volčjak 2020a , št. 483)
Babna Gora ( naselje ) pri Dvoru pri Polhovem Gradcu
Babenberch [
. . . ouf dem Babenberch pei dem Steyn . . .]
11315-10-16
1Steynje hrib Tabor.( List. ARS ZL , št. 6084; CKSL , sub dato; GZL X , št. 16)
Babenberg [
. . . czw Babenberg . . .] 1405-02-20 ( List. DOZA , št. 2810;
CKSL , sub dato; GZL VII , št. 58; UDOZA II , št. 2810)
Babenberg [
. . . in dem Babenberg . . .] 1427-01-02 ( FK Dež. knez I , fol.
50’; Chmel 1840 , str. 495)
Babina Gora [
. . . Babina Gora . . .] 1490 ( Urb. Nem. vit. reda , fol.
150; GZL XII , št. 1, str. 9)
Babenigory [
. . . Babenigory . . .] 1498 ( Urb. Polh. Gr. , fol. 4’)
Wabinberg [
. . . zu Wabinberg . . .] 1498 ( Urb. Polh. Gr. , fol. 30’)
Wabenberg [
. . . am Wabenberg . . .] 1498 ( Urb. Polh. Gr. , fol. 31’)
Wabnigori [
. . . zou Wabnigori . . .] 1498 ( Urb. Polh. Gr. , fol. 35’, 39’,
40)
Wabnnigori [
. . . zu Wabnnigori . . .o] 1498 ( Urb. Polh. Gr. , fol. 38’) Wabinagori [
. . . zu Wabinagori . . .o] 1498 ( Urb. Polh. Gr. , fol. 39’) Wabinigori [
. . . zu Wabinigori . . .o] 1498 ( Urb. Polh. Gr. , fol. 40’)
Babna gora ( vrh ) pri Jereki v Bohinju (911 m)
Babenberg [
. . . perg genant Babenberg . . .] 1494-08-16 ( List. ARS ZL , št. 918)
Babna Polica ( naselje ) JV od Starega trga pri Ložu
Polz [
. . . in villa que dicitur Polz . . .] 1327-12-10 ( List. ARS ZL , št.
6111; CKSL , sub dato)
P olcz
e[
. . . dorf ze Peolcz . . .] 1355-04-22 ( List. ARS ZL , št. 162; CKSL , sub dato; Volčjak 2021d , št. 162)
Pabenfelder Poltz [
. . . ze Pabenfelder Poltz . . .] 1384-06-26 prepis 16.
stol. ( List. KLA GAFA , št. 871-B-190; TKL I , št. 236; Komatar 1906 , št. 234)
Pôlcz [
. . . dorff Pôlcz . . .] 1392-03-13 ( List. ARS ZL , št. 287; CKSL , sub dato)
Pabenfelder Pölcz [
. . . zu Pabenfelder Pölcz . . . in Loser pharr . . .]
11402-
1Župnija sv. Jurija v Starem trgu pri Ložu.04-20 ( List. ARS ZL , št. 354; CKSL , sub dato)
Polcz [
. . . der pruderschaft dez heiligen hern sand Antoni tze Polcz . . .] 1403-03-11 ( List. NŠAL žST , sub dato; CKSL , sub dato; Komatar 1904a , str. 46; Čipić Rehar 2018 , št. 600)
Pabenfelderpölcz [
. . . zu Pabenfelderpölcz . . . in Loser pfarr . . .] 1425-04- 29 ( List. ARS ZL , št. 483; CKSL , sub dato)
Pabenfelderpölcz [
. . . zu Pabenfelderpölcz . . . in Loser pfarr . . .] 1425-04- 29 ( List. ARS ZL , št. 484; CKSL , sub dato)
Paurnfelder Pollitz [
. . . zu Paurnfelder Pollitz . . .] 1430-01-15 prepis 16. stol. ( List. KLA GAFA , št. 871-B-285; TKL II , št. 136; Komatar 1907 , št. 359)
Babni Dol ( zaselek ) del naselja Golo Brdo pri Stanežičah nad Ljubljano
Vragnaw [
. . . auf den Vragnaw . . .]
11339-04-24 ( List. HHStA AUR ,
1Morda gre za današnji Babni Dol.sub dato; CKSL , sub dato)
Babno Polje ( naselje ) pri Ložu
Pabenuelt [
. . . ze Pabenuelt . . .] 1360-09-05 ( List. ARS ZL , št. 6353;
CKSL , sub dato)
Pabenfeld [
. . . zu Pabenfeld . . . in Loser pharr . . .]
11402-04-20 ( List.
1Župnija sv. Jurija v Starem trgu pri Ložu.ARS ZL , št. 354; CKSL , sub dato)
Pabenfeld [
. . . pey Pabenfeld . . .] 1403-03-11 ( List. NŠAL žST , sub dato; CKSL , sub dato; Komatar 1904a , str. 46; Čipić Rehar 2018 , št.
600)
Pabenfeld [
. . . zu Pabenfeld . . .] 1425-04-29 ( List. ARS ZL , št. 483;
CKSL , sub dato)
Pabenfeld [
. . . zum Pabenfeld . . .] 1444 ( FK Dež. knez II , fol. 245’) Pabenfeld [
. . . zu Pabenfeld . . .] ok. 1448 ( FK Dež. knez II , fol. 248’) Pobenueld [
. . . zu Pobenueld . . .] ok. 1449 ( FK Dež. knez II , fol. 250’) Pokenueld [
. . . zu Pokenueld . . .] ok. 1453 ( FK Dež. knez II , fol. 257)
Bačje ( zaselek ) del naselja Debenec JZ od Mokronoga
Watsch [
. . . in dem Watsch . . .] 1336-03-18 ( List. ARS ZL , št. 5706;
CKSL , sub dato; Volčjak 2021c , št. 5)
Wasch [
. . . dorff zu Wasch . . .] 1440-10-18 ( List. KLA GAFA , št. 871- B-326; TKL II , št. 209; Komatar 1907 , št. 405)
Bačne ( naselje ) JV od Gorenje vasi v Poljanski dolini na Gorenj- skem
Watschinach [
. . . Watschinach . . .] 1500 ( Urb. Šk. Lok. II , fol. 35’)
Bajert
1( hist. rovte ) ob potoku Suhi Z od Bitenj na Sorškem polju
1Lokalizacija [Blaznik 1953b, str.196].
Weyr [
. . . an der Zawhen ob dem Weyr . . .]
21421 ( FK Freis. I , fol. 23;
2Zawhenje potok Suha.Blaznik 1963 , str. 228)
Weyl [
. . . vnder dem Weyl . . .] 1423 ( FK Freis. I , fol. 25’; Blaznik 1963 , str. 232)
Weyr [
. . . an der Zawhen ob dem Weyr . . . vnder dem Weyr . . .] 1423 ( FK Freis. I , fol. 26, 27’; Blaznik 1963 , str. 233, 237)
Weyer [
. . . in der Zauchen oben Weyer . . .] 1423 ( FK Freis. I , fol. 26’;
Blaznik 1963 , str. 234)
Weir [
. . . in der Zauchen ob dem Weir . . .] 1428 ( FK Freis. II , fol. 37;
Blaznik 1963 , str. 238)
Bajnof ( nekd. dvor, zaselek ) na pobočju Trške Gore nad Novim mestom
Wingarten [
. . . villam . . . Wingarten . . .]
11136 prepis 18. stol. ( HHStA
1Za lokalizacijo glej [Mlinarič 1995, str. 58]. Dvor je bil last samostana Stična.R 8/2 , str. 219; Fidler 1786 , str. 313; Pucelj , fol. 9’; Bernhard 2006 , št. S2; UBKr I , št. 79; GZS IV , št. 130; Mlinarič 1995 , str. 955) Weinberg [
. . . Weinberg . . .] 1215-03-21 prepis 17. stol. ( StiARein A lat 9 ; Bernhard 2006 , št. S14; Mlinarič 1995 , str. 957; UBKr II , št. 27;
GZS V , št. 233; Grebenc 1973 , št. 13)
Waimberg [
. . . Stephan der hoffmaister ze Waimberg . . .] 1330-06-11 prepis 18. stol. ( SAS ZKL ; CKSL , sub dato)
Weinberch [
. . . bruder Niclaus hoffmaister ze Weinberch . . .] 1332-05-25 prepis 18. stol. ( SAS ZKL ; CKSL , sub dato)
M unich Hof
o[
. . . für den Munich hof . . .o] 1352-03-19 ( List. HHStA
AUR , sub dato; MHH D 28 , št. 5)
Hofe ze Weinperg [
. . . vorst ob dem hofe ze Weinperg . . .] 1365-02-08 ( List. HHStA AUR , sub dato; Grebenc 1973 , št. 235; Mikuž 1946 , str.
62)
Bane ( naselje ) JZ od Velikih Lašč
Wan [
. . . zu dem Wan . . .] 1425-02-14 ( List. KLA GAFA , št. 871-B- 273; TKL II , št. 92; Komatar 1907 , št. 342)
Wann [
. . . am Wann . . .] 1431-07-21 ( List. KLA GAFA , št. 871-B- 293; TKL II , št. 154; Komatar 1907 , št. 369)
Wann [
. . . am Wann . . .] 1463 ( Urb. Tur. I )
Wann [
. . . am Wann . . .] 1464 ( Urb. Tur. II , fol. 13’)
Wann [
. . . am Wann . . .] 1467-07-22 ( List. KLA GAFA , št. 871-B- 389; TKL II , št. 324; Komatar 1910 , št. 488)
Wann [
. . . am Wann . . .] 1484 ( Urb. Tur. V , fol. 16) Wann [
. . . am Wann . . .] 1485 ( Urb. Tur. VI , fol. 18)
Banja Loka ( naselje ) pri Kostelu ob Kolpi Lakch [
. . . Lakch . . .] 1470 ( ACAU Chiese )
Ywagnalocka [
. . . Ywagnalocka . . .] 1494 ( Urb. Kostel , fol. 5’)
Bantale
1( hist. ledina ) pri Stražišču pri Kranju
1Lokalizacija [Blaznik 1953b, str.195].
Weintal [
. . . im Weintal . . .] 1423 ( FK Freis. I , fol. 24, 25’, 27, 27’;
Blaznik 1963 , str. 229, 232, 235, 236)
Wintal [
. . . im Wintal . . .] 1475-06-25 ( List. ARS ZL , št. 793; CKSL , sub dato; Koblar 1894 , zv. 5)
Weintal [
. . . gerewtt im Weintal . . .] 1499-07-26 ( List. ARS ZL , št.
949; CKSL , sub dato)
Weintall [
. . . gereut im Weintall . . .] 1499-08-10 ( List. ARS ZL , št.
950; CKSL , sub dato)
Barje ( močvirje ) J od Ljubljane ⇒ Ljubljansko barje
Bašelj ( naselje ) pri Preddvoru na Gorenjskem
Uasche [
. . . in cacumen et sumitatem montis de quodam rivulo qui sub Uasche defluit . . . locum collem castro aptum in quo et quondam fuit castellum in locoqui Uasche nuncupatur . . .
]
1med 1154 in 1156 insert v med 1191 in
1Cacumen et summitas montis:gora Storžič in njegova pobočja.
Rivulus qui sub Uasche defluit:
potok Belca, ki izpod Storžiča teče mimo Bašlja. Collis castro aptus in quo et quondam fuit castellum: hrib Gradišče S od Bašlja, kjer so še vidni sledovi nekdanjega utrjenega kraja in kjer so arheologi naleteli na številne zgodnjesrednjeveške najdbe. Glej [Kos 1935, str. 92;Kos 1939, str. 231;
Ložar 1939, str. 184 inŽontar 1939, str. 12]. Na to Gradišče se nanaša navedbaGradischav listinah 1437 in 1454 [List. ARS ZL].
