• Rezultati Niso Bili Najdeni

Četrto raziskovalno vprašanje

In document MATERE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU (Strani 83-141)

Ali se med materami z MDR v načrtovanju nosečnosti, opravljanju materinske vloge in v podpori pojavljajo razlike glede na stopnjo motnje, starost in življenjske okoliščine?

Iz informacij, dobljenih v opravljenih intervjujih, je mogoče povzeti, da med stopnjo motenj pri materah z MDR in tem, ali je njihova nosečnost bila načrtovana ali ne, ni zaslediti nobene povezave. Prav tako ne med načrtovanjem nosečnosti in njihovo starostjo, ko so prvič zanosile, kakor tudi ne med časovnim obdobjem, ko so prvič zanosile. V literaturi je namreč mogoče zaslediti, da naj bi matere z MDR zanosile v povprečju štiri leta prej kot ostale matere, kar je mogoče povezati z neuporabo kontracepcijskih sredstev ter z nestalnim partnerstvom (Höglund idr., 2012a). Povezanost med načrtovanjem nosečnosti in življenjskimi okoliščinami matere je mogoče najti zgolj v povezavi s partnerstvom. Dve materi z MDR, ki sta že pred zanositvijo določen čas živeli skupaj s partnerjem, sta nosečnost načrtovali, druge matere pa so skupno življenje s partnerjem začele šele po novici o zanositvi.

Tudi na uspešnost opravljanja materinske vloge starost v primeru mater z MDR v naši raziskavi nima vpliva. Ne moremo zaključiti, da so matere, ki so otroka rodile v mlajših letih, uspešnejše, kot tiste, ki so jih rodile pozneje in obratno. Z analizo pridobljenih podatkov smo prišli do zaključka, da pri naših materah stopnja MDR ima vpliv na uspešnost opravljanja materinske vloge oziroma na intenziteto podpore, ki jo potrebujejo;

pri tem moramo upoštevati tudi vpliv dodatnih motenj. Matere z zmernimi MDR po mnenju ostalih deležnikov v vzorcu samostojno niso sposobne opravljati te vloge in potrebujejo znatno večjo podporo, kot matere z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, med katerimi bi ena od mater, po mnenju strokovne delavke, to vlogo bila sposobna opravljati

samostojno. V primeru matere z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi, ki prav tako potrebuje zelo veliko podpore pri tej vlogi, moramo upoštevati pridružene govorno-jezikovne težave in gluhoto. Pri povezanosti uspešnosti mater z MDR in življenjskimi okoliščinami je potrebno izpostaviti vpliv večjih zdravstvenih težav mater, kot so na primer psihiatrične težave, epilepsija in gibalne ovire, ki materam opravljanje nalog otežujejo in s tem povečujejo potrebo po podpori. Prav tako so življenjske okoliščine, kot je bivanje pri svojih starših ali samostojno življenje s partnerjem, povezane s številom podpornih vezi, ki je v primeru bivanja s starši višje, podpora pa je po navadi v tem primeru bolj intenzivna. Pod vpliv življenjskih okoliščin bi lahko šteli tudi značilnosti okolja, v katerem so matere odraščale. Iz naših primerov lahko povzamemo, da je način opravljanja materinske vloge povezan s starševskim modelom, ki so ga imele matere v času odraščanja.

Odvisnost intenzitete podpore v povezavi z uspešnostjo matere od stopnje MDR in tudi pridruženih motenj smo opisali v prejšnjem odstavku. Povezavo med podporo, ki so je matere deležne, in med njihovo starostjo lahko vidimo v tem, da sta bili materi, ki sta rodili svoje otroke v zadnjem desetletju 20. stoletja, deležni manj podpore s strani svojih staršev, kot matere, ki so svoje otroke rodile pozneje. Prav tako omenjeni materi z MDR nista obiskovali materinske šole. Med življenjske okoliščine, ki bi imele vpliv na podporo materam z MDR, bi lahko šteli nižji socialno-ekonomski status družine, a o povezanosti med revščino in podporo, katere je mati deležna, ni moč govoriti.

IV ZAKLJUČEK

Informacije o doživljanju materinske vloge, uspešnosti izvajanja materinske vloge, ocenjevanju formalne in neformalne podpore, o vrstah podpore, ki so je matere bile oziroma so je deležne, o področjih, kjer bi potrebovale dodatno formalno in neformalno podporo, o načrtovanju nosečnosti ter o življenjskih okoliščinah, v katerih živijo, smo zbirali z intervjuji s petimi načrtno izbranimi materami z MDR, dvema partnerjema ter enim bivšim partnerjem mater z MDR, z dvema materama, dvema socialnima delavkama in dvema psihologinjama, ki z materami z MDR sodelujejo ali so sodelovale v preteklosti.

Zaključimo lahko, da vse matere materinstvo povezujejo s pozitivnimi čustvi, tri matere iz skupine pa hkrati tudi z odgovornostjo in skrbjo, ki je povezana z zadovoljevanjem življenjskih potreb otrok.

V povprečju so matere z MDR skozi obdobje od zanositve naprej imele 7,6 podpornih formalnih in neformalnih vezi, v rangu od 5 do 11. Vse so s formalno podporo, ki so je bile skozi ta čas deležne, zadovoljne, še posebej pa poudarjajo pomen podpore patronažnih sester. Neformalna podpora je za vse matere z MDR pomembna. S slednjo so vse zadovoljne. Le ena mati z MDR izpostavlja željo po dodatni podpori s strani partnerja in ena s strani matere, kar tri matere pa podporo lastne matere ocenjujejo kot zelo pomembno.

Intervjuvane strokovne delavke in posamezniki iz ožjega družinskega ali prijateljskega kroga menijo, da bi samo ena od mater bila sposobna samostojno opravljati naloge, ki jih ta vloga zahteva. Tri matere po njihovem mnenju tega ne bi bile sposobne, saj so preveč odvisne od intenzivne podpore družinskih članov in podporo potrebujejo tudi pri lasnem funkcioniranju. Eno od mater so opisali kot uspešno, če izvzamemo obdobja prekomernega uživanja alkohola, kar ima na njeno uspešnost zelo negativen vpliv.

Posamezniki iz ožjega družinskega ali prijateljskega kroga so na splošno zadovoljni s podporo, ki je bila materi nudena s strani formalnih virov. Pri neformalni podpori slednji izpostavljajo po en primer pomanjkanja podpore s strani matere ter sosedov oziroma prijateljev, dva primera pomanjkanja podpore s strani partnerja, zgolj en partner pa je neformalno podporo ocenil kot zelo dobro. Strokovne delavke so mnenja, da imata dve materi iz vzorca zelo intenzivno podporo s strani staršev ter dve materi premalo podpore s strani partnerja.

Matere so bile v obdobju od zanositve naprej s strani formalnih virov podpore deležne v obliki izobraževanja v šoli za starše, poučevanja praktičnih veščin v porodnišnici in s strani patronažne sestre ter nasvetov, usmerjanja, iskanja dodatnih virov pomoči in reševanja težav v partnerskem odnosu s strani socialnih delavk in psihologinj. Neformalno podporo jim v največji meri nudijo partnerji, starši, sorojenci in prijateljice s pomočjo pri skrbi ter vzgoji otroka, opravljanju gospodinjskih opravil, prevozu, prav tako pa so jim na voljo za nasvete, usmerjanje, čustveno podporo, poučevanje praktičnih veščin ter komuniciranje z zunanjimi institucijami. Po lastnem mnenju in mnenju strokovnih delavk ter članov iz ožjega družinskega ali prijateljskega kroga bi matere več podpore potrebovale v obliki informacij o poteku nosečnosti ter poroda, izvajanja šole za starše, prilagojene učnim potrebam matere, ter podpore v obliki pomoči otrokom pri šolskih obveznostih.

Med povzetimi analiziranimi podatki je mogoče najti povezavo med načrtovanjem nosečnosti in bivanjem s partnerjem, stopnjo MDR, pridruženih motenj in zdravstvenimi težavami na uspešnost izvajanja materinske vloge pri materah z MDR, med intenziteto podpore in bivanjem s starši ter med časovnim obdobjem, v katerem so matere rodile svoje

otroke, in podporo, prejeto s strani njihovih staršev. Izkazalo se je, da so matere, ki so nosečnost s partnerjem načrtovale, pred zanositvijo s slednjim določen čas bivale v istem gospodinjstvu. Stopnja MDR pri materah in pridružene motnje so se v naši raziskavi izkazale za pomemben dejavnik pri učinkovitosti opravljanja zahtev materinske vloge, saj so matere z zmernimi MDR in mati z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi z govorno-jezikovnimi težavami in gluhoto, ocenili kot matere, ki samostojno te vloge ne bi zmogle in pri tem potrebujejo intenzivno podporo. Na uspešnost opravljanja materinske vloge imajo pomemben vpliv tudi večje zdravstvene težave mater, kot so epilepsija, psihiatrične težave ter gibalne ovire. Izkazalo se je tudi, da imajo matere z MDR, ki živijo v istem gospodinjstvu kot njihovi starši, več podpornih vezi in načeloma tudi boljšo podporo bližnjih. Povezati je mogoče tudi način opravljanja materinske vloge in starševski model, ki so ga imele matere v otroštvu. Materi iz vzorca, ki sta svoje otroke rodile v zadnjem zdravstvenih storitev. Ugotavljamo, da bi storitve, kot je na primer šola za starše, morale biti bolj prilagojene individualnim potrebam mater vključenih v vzorec in njihovim primanjkljajem, učnim potrebam.

Zaradi kvalitativnega pristopa raziskovanja z majhnim vzorcem, na katerem je bila izvedena raziskava, posploševanje točnih zaključkov ni mogoče, zato predlagamo nadaljnja kvalitativna in kvantitativna raziskovanja stanja v Sloveniji na številčnejšem vzorcu. Za namen načrtovanja in izvajanja konkretnih programov pomoči za starše z MDR in njihove družine predlagamo zbiranje podatkov o številu mater z MDR na ravni države, oblikovanje baz podatkov, raziskovanje njihovega zdravstvenega stanja, želj in potreb po formalni in neformalni podpori, raziskovanje izidov otrok, rojenim materam z MDR, povezanosti učnega uspeha otrok mater z MDR z nudenjem kognitivnih spodbud s strani mater, raziskovanje socialne vključenosti mater z MDR v primerjavi z materami brez MDR, raziskovanje pogostosti in vzrokov obravnave mater z MDR v sodnih postopkih, vezanih na skrbništvo nad otroki ter raziskovanje stališč strokovnih delavcev, ki sodelujejo z materami z MDR, družinskih članov in širše družbe do materinstva žensk z MDR.

Zaključki, pridobljeni v predlaganih raziskavah, bi predstavljali pomembno vodilo za načrtovanje dela, kvalitetno celostno obravnavo in pomoč materam z MDR ter njihovim družinam.

Kot program pomoči za starše z MDR v Sloveniji predlagamo šolo za starše z MDR, ki bi se izvajala v manjših skupinah ali individualno in bi bila prilagojena učnim potrebam teh staršev. Načrtovali in izvajali bi jo strokovni timi, ki bi vključevali strokovne delavce, kot so zdravstveni delavci, specialni in rehabilitacijski pedagogi, psihologi. Kljub temu da gre za manj številno populacijo žensk z MDR, predlagamo, da bi centri za socialno delo s pomočjo koriščenja dodatnih finančnih sredstev priložnostno organizirali pogovorne skupine ali individualna srečanja za starše z MDR, kjer bi jim nudili informacije o možnih

virih podpore, jih usmerjali pri reševanju težav, ki se pojavljajo v družini, večali razpon njihovega znanja ter krepili njihovo samozavest in občutek samospoštovanja. Po zgledu organizacij iz tujine bi tudi v Sloveniji lahko oblikovali knjige, publikacije, zloženke in videoposnetke, s katerimi bi staršem z MDR na primeren način predstavili različne teme s področja nosečnosti, poroda, skrbi za otroka ipd., in s tem staršem z MDR izboljšali možnosti za samostojno učenje. Za podporo staršem z MDR pri zagotavljanju primernih kognitivnih spodbud svojim otrokom bi lahko na ravni države organizirali mrežo študentov specialne in rehabilitacijske pedagogike, ki bi otrokom staršev z MDR nudili kontinuirano dodatno strokovno in učno pomoč. Pozitiven vpliv na možnost uresničevanja pravice do partnerstva in starševstva bi imeli interdisciplinarni mobilni timi, ki bi vključevali strokovne delavce različnih strok, kot so zdravstveni delavci, socialni delavci, psihologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter drugi. Ti bi z različnimi strokovnimi znanji staršem z MDR nudili celovito podporo, ki bi vključevala organizacijo predavanj in praktičnega poučevanja starševskih veščin, poučevanje na domu, vodenje pogovornih skupin za starše z MDR, kjer bi si starši izmenjevali mnenja in izkušnje ter organizirali dogodke, aktivnosti, s katerimi bi krepili socialno vključenost teh staršev v skupnost.

Primer dobre prakse delovanja timov v takšni obliki je mogoče zaslediti v drugih državah, kot na primer v Avstraliji, kjer so oblikovali model izobraževalno-svetovalnega dela

»Living Safer Sexual Lives«, v okviru katerega so osebam z MDR nudili podporo pri zagotavljanju varnosti in zaščite drugih pravic na področju spolnega življenja. V primeru takšne podpore je oseba z MDR postavljena v središče, strokovno delo pa se individualno prilagaja njenim izkušnjam, stališčem, interesom in potrebi po podpori. Ta interdisciplinarna podpora staršem z MDR omogoča zagotavljanje izpopolnjenega, srečnega, kvalitetnega spolnega življenja in s tem osnovnih življenjskih pravic ter vpliva na njihovo razumevanje in njihov pogled na spolnost, ljubezen, medosebne odnose ter starševstvo (Frawley, Johnsons, Hiller in Harrison, 2003, v Bratković, 2011).

Hkrati je potrebno poudariti pomen raziskovanja in dolgoročnega spremljanja primerov starševstva oseb z MDR, kar predstavlja pomemben vir informacij, ki nam služijo kot usmeritve pri načrtovanju in zagotavljanju podpore tem staršem. Strokovnjaki in širša družba so dolžni zagotavljati splošno inkluzivno podporo staršem z MDR v obliki svetovanja, spolne vzgoje in drugih storitev v cilju popolnega uresničevanja njihovih potreb in pravic, v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov, s čimer pripomorejo k ustvarjanju primernega, varnega in spodbudnega ožjega socialnega okolja za odraščanje njihovih otrok.

V VIRI IN LITERATURA

Ajduković, D. (2008). Odgovornost istraživača i valjanost kvalitativne metodologije. V N.

Koller-Trbović in A. Žižak (ur.), Kvalitativni pristup u društvenim znanostima (str.

37–55). Zagreb: Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.

Anderson, L. in Lakin, K. C. (1998). Parents with cognitive limitations: What do we know about providing support? Impact, 11(1), 6–7.

Aunos, M., Feldman, M. in Goupil, G. (2008). Mothering with intellectual disabilities:

relationship between social support, health and well-being, parenting and child behaviour outcomes. Journal of Applied Research in Intellectual Disabilities, 21(4), 320–330.

Aunos, M., Goupil, G. in Feldman, M. (2003). Mothers with Intellectual Disabilities Who Do or Do Not Have Custody of Their Children. Journal on developmental Disabilities, 10(2), 65–79.

Baum, S. (2014). Parents with Intellectual (Learning) Disabilities. Pridobljeno s http://www.intellectualdisability.info/families/parents-with-intellectual-learning-disabilities

Björg Sigurjónsdóttir, H. in Traustadóttir, R. (2000). Motherhood, family and community life. V R. Traustadóttir in K. Johnson (ur.), Women With Intellectual Disabilities Finding a Place in the World (str. 253–270). London: Jessica Kingsley Publishers.

Booth, T. in Booth, W. (1993). Parenting with learning difficulties: Lessons for practitioners. British Journal of Social Work, 23(5), 459–480.

Bratković, D. (2011). Podrška osobama s intelektualnim i drugim razvojnim teškoćama u ostvarivanju partnerskih odnosa, roditeljstva i drugih prava na području spolnosti.

Zagreb: Ministarstvo obitelji, branitelja i međugeneracijske solidarnosti.

Bratković, D. in Bilić, M. (2004). Stavovi prema spolnosti osoba s mentalnom retardacijom V V. Đurek (ur.), Zbornik radova 5. Međunarodnog seminara: Dobra ekacijsko rehabilitacijska praksa za 21. stoljeće (str. 191–202). Trakoščan: Savez defektologa Hrvatske.

Child protection. (2015). Pridobljeno s http://sydney.edu.au/health-sciences/afdsrc/parents/

in_practice/protection.shtml.

Cuskelly, M. in Bryde, R. (2004). Attitudes towards the sexuality of adults with an intellectual diability: parents, support staf and a comunity sample. Journal of Intellectual and Developmental Disability, 29(3), 255–264.

Espe-Sherwindt, M. in Crable, S. (1993). Parents with mental retardation: moving beyond the myths. Topics in Early Childhood Special Education, 13(2), 154–174.

Family support. (2014). Pridobljeno s http://sydney.edu.au/health sciences/afdsrc/parents/

in_practice/support.shtml.

Field, M. A. in Sanchez, V. A. (2001). Equal Treatment for People with Mental Retardation Having and Raising Children. London: Harvard University Press.

Frequently Asked Questions on Intellectual Disability. (2015). Pridobljeno s

http://aaidd.org/intellectual-disability/definition/faqs-on-intellectual-disability#.VXP76M_tmkq.

Gilmore, L. in Chambers, B. (2010). Intellectual disability and sexuality: attitudes of disability support staff and leisure industry employees. Journal of Intellectual and Developmental Disability, 35(1), 1–22.

Glaun, D. in Brown, P. (1999). Motherhood, intellectual disability and child protection:

characteristics of a court sample. Journal of Intellectual and Developmental Disability, 24(1), 95–105.

Hallberg, L. R.-M. (2006). The »core category« of grounded theory: Making constant comparisons. International Journal od Qualitative Studies on Health and Well-being, 1(3), 141–148.

Höglund, B., Lindgren, P. in Larsson, M. (2012a). Pregnancy and birth outcomes of women with intellectualdisability in Sweden: a national register study. Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica, 91(12), 1381–1387.

Höglund, B., Lindgren, P. in Larsson, M. (2012b). Newborns of mothers with intellectual disability have a higher risk of perinatal death and being small for gestational age.

Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica, 91(12), 1409–1414.

Höglund, B., Lindgren, P. in Larsson, M. (2013). Midwives’ knowledge of, attitudes towards and experiences of caring for women with intellectual disability during pregnancy and childbirth: Across-sectional study in Sweden. Midwifery, 29(8), 950–

955.

Jones, L. K., Binger, T. E., McKenzie, C. R., Ramcharan, P. in Nankervis, K. (2010).

Sexuality, pregnancy and midwifery care for women with intellectual disabilities: A pilot study on attitudes of university students. Contemporary Nurse, 35(1), 47–57.

Jurišič, B. (2015). Odraslo obdobje. Pridobljeno s http://www.zveza-sozitje.si/odraslo-obdobje.html.

Keltner, B. R., Wise, L. A. in Taylor, G. (1999). Mothers with intellectual limitations and their two-year-old children’s developmental outcomes. Journal of Intellectual and Developmental Disability, 24(1), 45–57.

Klinc, M. (2011). Usporedba stavova prema spolnosti roditelja i osoblja u radu s djecom i mladima s intelektualnim teškoćama (Diplomsko delo). Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb.

Koller-Trbović, N. in Žižak, A. (2008). Iskustva s kvalitativnom metodologijom na području socijalnopedagoškog istraživanja. V N. Koller-Trbović in A. Žižak (ur.), Kvalitativni pristup u društvenim znanostima (str. 177–195). Zagreb: Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet Sveučilišta u Zagrebu.

Konvencija o pravicah invalidov (2006). Pridobljeno s http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/

mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/konvencija_o_pravicah_invalidov.pdf.

Kotar, A., Mencej, M. in Pavčič, M. (1979). Fantje in dekleta med seboj. Ljubljana: Zveza društev za pomoč duševno prizadetim za Slovenijo.

Lačen, M. (1985). Duševno prizadete osebe in spolnost. Naš zbornik, 18(15), 14–22.

Lačen, M. (2001). Odraslost osebe z motnjo v duševnem razvoju. Ljubljana: Zveza Sožitje.

Lindblad, I., Billstedt, E., Gillberg, C. in Fernell, E. (2013). An interview study of young adults born to mothers with mild intellectual disability. Journal of Intellectual Disabilities, 17(4) 329–338.

Llewellyn G., McConnell, D. in Ferronato, L. (2003). Prevalence and outcomes for parents with disabilities and their children in an Australian court sample. Child Abuse and Neglect, 27(3), 235–251.

Llewellyn, G. (1998). Strenthening Families of Older Children. Impact, 11(1), 17–18.

Llewellyn, G., McConnell, D. in Bye, R. (1998). Perception of service needs by parents with intellectual disability, their significant others and their service workers. Research in Developmental Disabilities, 19(3), 245–260.

Llewellyn, G., McConnell, D., Cant, R. in Westbrook, M. (1999). Support network of mothers with an intellectual disability: an exploratory study. Journal of Intellectual and Developmental Disability, 24(1), 7–26.

Llewellyn, G., McConnell, D., Honey, A., Mayes, R. in Russo, D. (2003). Promoting health and home safety for children of parents with intellectual disability: a randomized controlled trial. Research in Developmental Disabilities, 24(6), 405–431.

MacLean, K. in Aunos, M. (2010). Addressing the Needs of Parents with Intellectual Disabilities: Exploring a Parenting Pilot Project. Journal on Developmental Disabilities, 16(1), 18–33.

May, D. in Simpson, M. K. (2000). Marriage and Parenting. V D. May (ur.), Transition and Change in the Lives of People with Intellectual Disabilities (str. 117–134).

London: Jessica Kingsley Publishers.

Mayes, R., Llewellyn, G. in McConnell, D. (2008). Mothers with Intellectual Disabilities Creating Their Social Support Networks. Journal of Applied Research in Intellectual Disabilities, 21(4), 341–350.

McCarthy, M. (2009). Contraception and women with intellectual disabilities. Journal of Applied Research in Intellectual Disabilities, 22(4), 363–369.

McConnell, D. in Llewellyn, G. (1998). Parental Disability and the Threat of Child Removal. Family Matters, 51(Spring/Summer), 33–36.

McConnell, D. in Llewellyn, G. (2002). Stereotypes, parents with intellectual disability and child protection. Journal of Social Welfare and Family Law, 24(3), 297–317.

McConnell, D., Llewellyn, G. in Bye, R. (1997). Providing services for parents with intellectual disability: parent needs and service constraints. Journal of Intellectual and Developmental Disability, 22(1), 5–17.

McGaw, S. (2000). What Works for Parents with Learning Disabilities? – Summary.

Pridobljeno s http://www.barnardos.org.uk/wwparwld.pdf.

McGaw, S., Scully, T. in Pritchard, C. (2010). Predicting the unpredictable? Identifying high-risk versus low-risk parents with intellectual disabilities. Child Abuse and Neglect, 34(9), 699–710.

Mešl, N. (2010). Korištenje teorija djelovanja u praksi socijalnog rada s obiteljima:

sustvaranje znanja u praksi. Ljetopis socialnog rada, 17(1), 5–25.

Morgan, P. in Goff, A. (2004). Learning Curves: The Assessment of Parents with a Learning Disability. Pridobljeno s http://www.nscb.norfolk.gov.uk/documents/

learningCurves.pdf.

Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (1998).

Uradni list RS, št. 19 (19. 3. 1998). Pridobljeno s http://www.uradni-list.si/_pdf/1998 /Ur/u1998019.pdf#!/u1998019-pdf.

Parent education programs. (2015). Pridobljeno s http://sydney.edu.au/health-sciences/

afdsrc/parents/completed/education.shtml.

Parents with Intellectual Diasabilities. (2011). Pridobljeno s http://www.thearc.org/page.

aspx?pid=3195.

Parents with learning disabilities. (2014). Pridobljeno s http://www.bestbeginnings.org.

uk/parents-with-learning-disabilities.

Perkins, T. S., Holburn, S., Deaux, K., Flory, M. J. in Vietze, P. M. (2002). Children of Mothers with Intellectual Disability: Stigma, Mother–Child Relationship and Self-esteem. Journal of Applied Research in Intellectual Disabilities, 15(4), 297–313.

Petek, S. (1998). Spolnost in spolna edukacija pri odraslih duševno prizadetih osebah. Naš zbornik 31(6), 21–22.

Pixa-Kettner, U. (1999). Follow-up study on parenting with intellectual disability in Germany. Journal of Intellectual and Developmental Disability, 24(1), 75–93.

Pixa-Kettner, U. (2008). Parenting with Intellectual Disability in Germany: Results of a

Pixa-Kettner, U. (2008). Parenting with Intellectual Disability in Germany: Results of a

In document MATERE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU (Strani 83-141)