ORALNO ZDRAVJE
Ad 1. Zobe čistimo:
• z ustrezno zobno ščetko
Glede na otrokovo starost in gibalno oviranost uporabljamo ščetko primerne velikosti, oblike, trdnosti ščetin. Uporabljamo ročne, električne ter triglave zobne ščetke. Prednost triglavih ščetk omogoča čiščenje notranjih, zunanjih in griznih površin zob naenkrat. Isto zobno ščetko ne uporabljamo več kot tri mesece, zaradi higienske vprašljivosti in obrabljenosti ščetin. Težave na katere naletimo so, da nekateri starši ne zagotovijo osnovne zobne ščetke.
• z zobno nitko ali medzobno ščetkoŽZobno nitko uporabljamo, ko so zobje tesno postavljeni in dlesen popolnoma zapolnjuje prostor med sosednjima zoboma.
• z ustrezno zobno pasto (otroci lahko izbirajo)
• z mlačno vodo.
Pomoč negovalke pri umivanju zob Tehnika čiščenja
Izvajamo tehniko čiščenja po navodilih in priporočilih (Kisner, Rozman, Klasinc,.
Pernat, 2000), ki svetujejo, da grizno ploskev čistimo od zadaj naprej z manjšimi gibi, najprej zgornje zobe, nato še spodnje, da, zunanjo površino zob čistimo tako, da začnemo umivati zgornje zobe od zadaj proti spodnjim zobem, ščetkamo pa od dlesni proti vrhu in da notranjo površino zob čistimo od zadaj proti sredini po opisanem postopku. Pri tem upoštevamo posebnosti otroka.
Ad.2. Ustrezna prehrana
V centru upoštevamo priporočila uravnotežene prehrane in ustrezne diete. Obroki so razporejeni pet krat na dan. Nudimo živila bogata s kalcijem (špinača, mleko, sir, jogurt, ribe, žita, semena sezama) ter hrano, ki jo je treba žvečiti, ker s tem okrepimo zobe in dlesni. Poslužujemo se sadja in surove zelenjave ter otroke spodbujamo k pitju vode.
PosledIceodsotnostIPreventIveInslAbegAorAlnegAzdrAvjA
odsotnost čiščenja zob ima kot posledico nastanek zobnih oblog in zobnega kamna, množično zobno gnilobo in kronična vnetja ustne sluznice in obzobnih tkiv. Prezgodnje izgube mlečnikov in prvih stalnih kočnikov imajo za posledico ortodontske nepravilnosti griznega sistema. Kariozni in nezdravljeni zobje povzročajo zobobole in vnetja ustne sluznice. Zobobol je travma že za odraslega človeka, za otroka pa še toliko bolj. Zobobol, ki ga včasih spremlja še oteklina, zahteva boleč poseg odprtja pulpne votline v zobu ali vrez otekline, ki omogoča odtok gnojne mase. Psihične posledice bolečega posega se zasidrajo
Celostna in varna obravnava otroka in mladostnika z gibalno oviranostjo v CIRIUS Kamnik
44
v otrokovo podzavest in tak zastrašen otrok se bo kasneje vse življenje bal zobozdravnika (Zdravstveni do Ljubljana, 2009). Otroci z gibalno oviranostjo so ob bolečinah prestrašeni in prizadeti. Pomemben je prvi stik z zobozdravstveno službo in izkušnje, ki jih otroci ob tem pridobijo.
Zdrav nasmeh je uspeh rAzPrAvA
zobozdravstveno varstvo gibalno oviranih otrok in mladostnikov zahteva specifičen pristop dela, pri izvajanju osnovne higiene ustne votline pomoč druge osebe, prilagojeno okolje in pripomočke ter več časa za izvajanje zobozdravstvenih posegov in aktivnosti zdravstvene nege. Rant (1991) navaja da sta ponovno vzpostavljeno oralno zdravje z normalno žvekalno funkcijo in izboljšan estetski videz bistvenega pomena za otrokov nadaljnji razvoj. S pravočasno sanacijo mlečnih in stalnih karioznih zob in z izvajanjem vseh preventivnih dejavnosti ohranjamo zdravje ustne votline in normalno žvekalno funkcijo.
Z ohranjanjem mlečnih zob preprečujemo nepravilnosti v izrasti stalnih zob in ortodontske okvare. Vzpostavljeno in ohranjeno oralno zdravje zagotavlja tudi pogoje za pravilen razvoj govora in zadostno prežvečenje hrane, kar je potrebno za otrokovo rast. Izboljšan estetski izgled poveča otrokovo samozavest in pripomore k njegovi psihični stabilnosti.
Oralno zdravje otrok z motnjami v razvoju je eden od temeljev njihove rehabilitacije.
Vse to velja za otroke z motnjami v razvoju kot tudi za gibalno ovirane otroke in mladostnike. Njim velja posvetiti vso skrb, zato morajo pri tem sodelovati zobozdravnik,
starši in specializirane ustanove, kjer se otroci in mladostniki izobražujejo. Temelji dela na področju oralnega zdravja so bili postavljeni že v preteklosti, toda brez spremljanja in nadgradnje zastanejo. S skupnim dolgoletnim prizadevanjem, strokovnim, rednim in usklajenim delovanjem obeh timov, se je izboljšala kakovost dela na področju oralnega zdravja tudi pri gibalno oviranih otrocih/mladostnikih v centru. Manj je konzervirajočih posegov, več je preventivnega dela, izboljšala se je organizacija dela, otroci/mladostniki imajo zagotovljeno spremstvo, sodelujejo tudi starši. Pred obiskom je manj stresnih situacij, izboljšala se je osveščenost otrok/mladostnikov, staršev in zaposlenih o pomenu oralne higiene. Obravnave pri zobozdravniku so enkrat tedensko, predhodno so bile na štirinajst dni. Izboljšalo se je stanje ustne higiene, dlesni in obrobnih tkiv. Zgoraj našteto so prednosti, ki pripomorejo k izboljšanju psihofizične kondicije gibalno oviranih otrok/
mladostnikov (Keršič Ramšak, 2003).
Za uspehe na področju skrbi za oralno zdravje gibalno oviranih otrok in mladostnikov sta skupina medicinskih sester centra in zobozdravstveni tim ZD Kamnik dobila leta 2003 priznanje Društva za oralno zdravje Slovenije.
skleP
gibalno ovirani otroci in mladostniki so zaradi svojih značilnosti obravnavani pri mnogih strokovnjakih zdravstvene stroke in v izobraževalnem sistemu v specializirani ustanovi zahtevajo na področju oralnega zdravja posebno obravnavo. S strokovnim, holističnim pristopom, empatijo in sodelovanjem multidisciplinarnega tima lahko pomembno pripomoremo k zboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov.
lIterAturAInvIrI:
1. Čampa B. Gašperič A. Karčnik M, Polanc T, Žižek A. Vloga zobozdravnika pri promociji oralnega zdravja. Univerza v Ljubljani. Medicinska fakulteta, Inštitut za socialno medicino. Ljubljana, 2000; 2. Dosegljivo na: http://animus.mf.uni-lj.
si/~socmed/SS5.doc, 17. 4. 2009.
2. Kisner N., Rozman M., Klasinc M., Pernat S. Zdravstvena nega. Založba Obzorja, 2000: 86.
3. Keršič Ramšak I. Predlog za priznanje za uspehe na področju zobozdravstvene preventive. Razpis za priznanja. Društvo za oralno zdravje Slovenije, 2003.
4. Keršič Ramšak I., Kešpert A. Navodila za starše. ZD Kamnik in CIRIUS Kamnik, 2008.
5. Rant I. (1991) Zobozdravstveno varstvo. Zdravstveni dom Ljubljana. Dostopno na naslovu URL http://www.zd-lj.si/zdlj/content/view/269/347/, 14. 4. 2009.
6. Zdravstveni dom Ljubljana - zobozdravstveno varstvo otrok. (2009). Dosegljivo na naslovu URL http://www.zd-lj.si/zdlj/content/view/269/347/ , 10. 4. 2009.