Športna vzgoja kot u č ni predmet

»Šolska športna vzgoja je nenehen proces bogatenja znanja, razvijanja sposobnosti in lastnosti ter pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. Z redno in kakovostno športno vadbo prispevamo k skladnemu biopsihosocialnemu razvoju mladega človeka, sprostitvi, nevtralizaciji negativnih učinkov večurnega sedenja in drugih nezdravih navad. Ob sprotni skrbi za zdrav razvoj ga vzgajamo in učimo, kako bo v vseh obdobjih življenja bogatil svoj prosti čas s športnimi vsebinami. Z zdravim življenjskim slogom bo tako lahko skrbel za dobro počutje, zdravje, vitalnost in življenjski optimizem (Kovač et al., 2011, str. 4)«.

Program športne vzgoje se izvaja v vseh razredih osnovne šole. Namenjenih mu je 834 ur rednega pouka in pet športnih dni v vsakem šolskem letu. Od prvega do šestega razreda imajo učenci 105 ur športne vzgoje na leto. Program je zaradi razvojnih značilnosti učencev vsebinsko, organizacijsko in metodično zaokrožen v tri šolska obdobja:

- 4 -

• 1. obdobje: od 1. do 3. razreda,

• 2. obdobje: od 4. do 6. razreda,

• 3. obdobje: od 7. do 9. razreda.

V vseh treh obdobjih je za vse učence in učenke obvezen redni pouk. V vsakem od teh pa šola ponuja še tri vrste dejavnosti:

a) Dejavnosti, obvezne za vse učence ŠPORTNI DNEVI

Obveznih je pet praviloma pet ur dolgih športnih dni v vsakem razredu. Športni dnevi morajo biti smiselno razporejeni skozi celo leto. Pomembno je, da so vsebinsko in doživljajsko bogati ter povezani z ostalimi predmetnimi področji. Na vsakem športnem dnevu je možno ponuditi več različnih dejavnosti glede na sposobnosti učencev, okolje in vremenske razmere. Športni dan mora biti prijetno doživetje, na katerem so aktivni vsi učenci. Zato je pomembno, da učitelj premišljeno načrtuje pripravo in poskrbi za odlično izvedbo (Kovač et al., 2011).

V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju sta dva športna dneva namenjena pohodništvu. En športni dan poteka v zimskem času, to je npr. smučanje, deskanje, sankanje, drsanje, igre na snegu, zimski pohod ipd. Na enem se učenci seznanijo z aerobnimi dejavnostmi v naravi (orientacija, kolesarjenje, kajakaštvo, veslanje, nordijska hoja …) ali spoznavajo nove športe (ples, jahanje, lokostrelstvo, hokej na travi, tenis, skvoš, borilni športi …). Športni dan v pomladnem času je namenjen medrazrednim tekmovanjem v različnih športnih igrah ali atletskemu mnogoboju. Pravila tekmovanja morajo biti prilagojena učenčevim sposobnostim, da lahko sodelujejo prav vsi učenci. Poudarek tekmovanja pa je na dosežku skupin, ne posameznika (Kovač et al., 2011).

DVAJSETURNI TEČAJ PLAVANJA

Plavalni tečaj je drugem ali tretjem razredu obvezni del športno vzgojnega programa. Cilj tečaja je naučiti učence tehnike plavanja, tako da ob koncu prvega triletja v izbrani tehniki preplavajo 25 metrov. Poučevanje plavanja je omejeno na 20 ur, zato mora učitelj čim bolj izkoristit čas, ki

- 5 -

ga ima na voljo. To včasih predstavlja težavo zaradi različnih razvojnih značilnosti učencev in različnega predznanja. Zato je pri načrtovanju pomembna postopnost vključevanja metodičnih enot in nadgrajevanje znanja plavanja. Učenci morajo biti razporejeni do največ 8 neplavalcev na učitelja, vendar se lahko med poukom združujejo ali razdružujejo (t. i. fleksibilna notranja diferenciacija), glede na napredovanje v znanju plavanja. Program plavalnega tečaja mora vključevati skupinske naloge v obliki iger, poligonov, štafet in dela z dopolnilnimi nalogami.

Vsaka naloga naj ima svoj določen cilj. Priporočljiva je tudi uporaba didaktičnih pripomočkov, kot so: plavalne deske, plavalne žoge, plovci, blazine, tobogani, obroči, plavajoče palice, podvodni predori, plavajoče boje, koši itd. (Kovač, Jurak, 2010).

b) Dejavnosti, ki jih ponudi šola (vključevanje učencev je prostovoljno) ŠOLA V NARAVI

Šola v naravi navadno poteka izven kraja stalnega bivanja. Program zajema vsebine športa, naravoslovja, družboslovja, glasbenega in likovnega izražanja, ki se med seboj prepletajo. Poleg naštetih vsebin zajema spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov, saj šola v naravi nudi možnost poglobljenega spoznavanja in drugačnega skupnega sodelovanja učiteljev ter učencev izven šolskega okoliša. Učni načrt priporoča šolo v naravi s plavalnimi vsebinami (4. razred) in šolo v naravi z zimskimi dejavnostmi (5. ali 6. razred). Šole pa lahko ponudijo tudi šolo v naravi z vsebinami pohodništva ali šolo naravi v povezavi z različnimi športi v naravi ali ekološkimi vprašanji itd. (Kovač et al., 2011).

ŠPORTNE INTERESNE DEJAVNOSTI

Športne interesne dejavnosti obogatijo redno športno vzgojo z možnostjo vsakodnevnega športnega udejstvovanja. Šola naj bi ponujala različne dejavnosti v vsakem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ki potekajo celo šolsko leto in so namenjene vsem učencem (Kovač et al. 2011, str. 52). Cilja športnih interesnih dejavnosti sta:

• zagotavljanje vsakodnevne športne aktivnosti, ki je vedno bolj nujna za celostni razvoj učencev,

• spodbujanje različnih interesov učencev in hkrati spoznavanje različnih športnih dejavnosti, s katerimi si bodo kasneje v življenju bogatili svoj prosti čas.

- 6 -

Šolske športne interese dejavnosti morajo voditi izobraženi strokovnjaki, saj le tako lahko zagotovimo kakovostno vadbo (Kovač, Jurak, 2010).

DOPOLNILNI POUK

Če učenec poleg rednih ur športne vzgoje potrebuje dodatno gibalno spodbudo in individualni pristop, se lahko vključi v dopolnilni pouk. V okviru tega šola poskrbi za tiste, ki imajo gibalne, učne in vedenjske težave, prav tako pa vanj lahko vključi učence s posebnimi potrebami. Gibanje pri dopolnilnem pouku lahko tudi služi rehabilitaciji po poškodbi ali za lajšanje kroničnih in akutnih zdravstvenih težav (Kovač et al., 2011).

c) Dodatne dejavnosti, ki jih lahko ponudi šola (vključevanje učencev je prostovoljno) NASTOPI, PRIREDITVE IN ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA

Nastopi, prireditve in šolska športna tekmovanja so dodatne dejavnosti, s katerimi šola obogati redni program športne vzgoje. Na nastopih učenci prikažejo svoje športno znanje za starše in druge člane družine. Poleg nastopov šola lahko organizira prireditve, kot so: skupen pohod s starši, športno popoldne, zabavni konec tedna itd. (Kovač et al., 2011).

Šolska športna tekmovanja temeljijo na sodelovanju in medsebojnem druženjem ter primerjanju znanj. Z ustrezno organiziranim tekmovanjem lahko dosežemo pomembne vzgojne cilje.

Primerna borbenost, medsebojno sodelovanje, zdrava tekmovalnost, upoštevanje fair playa, strpnost, sprejemanje drugačnosti so cilji, s katerimi oblikujemo pozitivne vedenjske vzorce.

Udeležba na tekmovanjih vpliva tudi na samospoštovanje, zavedanje pomena vloženega truda in ustreznejše pojmovanje lastnih zmožnosti. Učenci naj se udeležujejo tekmovanj, kjer so enakovredni drugim skupinam, drugače je tak nastop predvsem negativna izkušnja (Kovač, Jurak, 2010). Za tekmovanje se morajo načrtno pripravljati in biti strokovno vodeni. Učitelj mora upoštevati fiziološka, socialna in pedagoška načela in ne le v ospredje postavljati cilje. Osnova je razredni in šolski tekmovalni sitem, v katerega naj bo vključenih čim več učencev. Poleg tega naj bodo vključeni tudi pri organizaciji tekmovanja. Odločitev za tekmovanje je odvisna od šole, športnega pedagoga in učencev samih (Kovač et al., 2011).

- 7 - TEČAJ

Poleg obveznega plavalnega tečaja šola lahko ponudi tudi druge tečaje, ki se jih učenci prostovoljno udeležijo. V zimskem času lahko organizirajo npr. tečaj drsanja, v poletnem pa tečaj rolanja.

IZBIRNA PREDMETA ŠPORT IN PLESNE DEJAVNOSTI

Šola v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju lahko ponudi izbirna predmeta šport (šport za zdravje, izbrani šport, šport za sprostitev) in plesne dejavnosti (ples, starinski in družabni plesi, ljudski plesi) (Kovač et al., 2011).

MINUTA ZA ZDRAVJE

Minuta za zdravje je minuta, ki jo učitelj izvede med rednim poukom katerega koli predmeta. V tem času prezrači učilnico in sprosti učence s kratko gibalno dejavnostjo ali igro (Kovač et al., 2011).

REKREATIVNI ODMOR

Rekreativni odmor je namenjen gibanju in športnim dejavnostim. Je daljši odmor, ki poteka izven učilnice, npr. v telovadnici ali ob primernem vremenu v okolici šole, kjer je možnost različnih gibalnih iger (plezanje po plezalih, igra na igralih) in športnih dejavnosti (metanje na koš, badminton, nogomet) (Kovač et al,. 2011).

DODATNI ŠPORTNI PROGRAM

Dodatni športni programi so: športni program Zlati sonček (za učence prvega triletja), Krpan (za učence drugega triletja), Ciciban planinec in Mladi planinec. Namen športnih programov je čim več mladih navdušiti za ukvarjanje s športom. Programa Zlati sonček in Krpan sta ilustrativno privlačna za mlade in zajemata različne vsebine različnih športnih zvrsti, ki se izvajajo na različne načine. Programi so povezani tudi z načrtnim učenjem plavanja in kolesarskim izpitom (Kovač et al., 2011).

- 8 - ODDELKI Z DODATNO ŠPORTNO PONUDBO

Namen oddelkov z dodatno športno ponudbo je uskladiti športno in izobraževalno pot mladih športnikov, ne pa usmerjati v vrhunski šport. Oddelki ponujajo večje število ur športne vzgoje za otroke, za katere starši želijo, da so v šoli deležni sistematične vsakodnevne strokovno vodene vadbe (Kovač, Jurak, 2010). Osnovna značilnost je vsakodnevna športna vzgoja, obogatena s tečaji in šolami v naravi. Pri izpeljavi programa v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju sodelujeta učitelj razrednega pouka in učitelj športne vzgoje, v drugem in tretjem pa dva učitelja športne vzgoje (Kovač et al., 2011).