Trendi izbranih prijavljivih nalezljivih bolezni v 2011
Tabela 3 Trendi in incidence izbranih prijavljivih nalezljivih bolezni 2011
DIAGNOZA Trend Incidenca (na 100.000)
RESPIRATORNE BOLEZNI
BOLEZNI POVEZANE Z HRANO IN VODO IN ZOONOZE
Bruceloza ↔ 0,05
Vročica Q ↔ 0,00 BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO ČLENONOŽCI IN HEMORAŠKE MRZLICE
Hemoragična mrzlica z renalnim
sindromom ↔ 0,73
Klopni meningoencefalitis ↑ 12,03
Lymska borelioza ↑ 273,81
Malarija ↔ 0,34
BOLEZNI, KI JIH PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM Invazivne okužbe, povzročene z
bakterijo Haemophilus influenzae ↔ 1,07
Invazivne okužbe, povzročene z
bakterijo Neisseria meningitidis ↔ 0,63
Invazivne pnevmokokne okužbe ↔ 12,42
Mumps ↔ 0,19
V letu 2011 je bilo na območju Slovenije med prijavljenimi izbruhi največ izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz (82%). Najpogostejši način prenosa je bil kontaktno-aerogeni. Črevesne nalezljive bolezni so se pojavljale skozi vse leto, razen v mesecu juliju.
Med vsemi izbruhi omenjenega leta so bili najpogostejši povzročitelji norovirusi. Največ izbruhov se je zgodilo v domovih za starejše občane. V vseh izbruhih v letu 2011 je zbolelo 2628 oseb, 64 oseb se je zdravilo v bolnišnici.
Zaradi posledic izbruhov nalezljivih bolezni je v letu 2011 umrlo pet oseb. Število izbruhov na 100.000 prebivalcev je bilo največje v koprski zdravstveni regiji in najmanjše na Ravnah na Koroškem. V tem letu smo zabeležili prvi izbruh zaradi okužbe s Clostridium difficile, ribotip 027 v eni izmed slovenskih bolnišnic. Gre za nevaren, nov sev bakterije, ki je odporen na antibiotike in je smrtonosen.
Povprečen čas od začetka izbruha do prijave izbruha na Inštitut za varovanje zdravja je bil 7 dni.
Umrli zaradi prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2011
V letu 2011 je bilo v pasivni sistem prijavljanja nalezljivih bolezni – SURVIVAL, prijavljenih 165 smrti zaradi nalezljivih bolezni, za tretjino več kot v letu 2010. Pri 30 umrlih je bila nalezljiva bolezen osnovni vzrok smrti, pri 87 neposredni vzrok smrti, ostali niso bili razvrščeni.
V število prijavljenih primerov niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen hepatitisov), tuberkuloza ter pljučnice (MKB-10:J12, J14-J18).
Tabela 4 Število umrlih zaradi nalezljivih bolezni, Slovenija, 2007 – 2011
LETO 2007 2008 2009 2010 2011 5-letno povprečje
Št. prijav 160 135 81 115 165 130
mt./100.000 8,0 6,7 3,9 5,6 8,03 6,4
Po pregledu zbirke podatkov Zdravniško poročilo o umrli osebi smo ugotovili, da je nalezljiva bolezen kot osnovni vzrok smrti navedena pri 74 bolnikih oziroma 56 ( brez primerov tuberkuloze, HIV, kandidiaznega endokarditisa in invazivne aspergiloze). Od 56 primerov jih je v nacionalno zbirko nalezljivih bolezni (Survival) prijavljenih 11 kot osnovni vzrok.
Umrli po diagnozah in regijah so predstavljeni na strani 108.
2 Epidemiologija prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji, 2011
V tem poročilu so predstavljene naslednje skupine nalezljivih bolezni:
2.1. Respiratorne nalezljive bolezni
Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2011/2012; Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa; Legioneloza; Tuberkuloza; Škrlatinka
2.2. Spolno prenesene bolezni in okužba s HIV
Spolno prenesene okužbe; Spolno prenesena klamidijska okužba; Gonoreja; Sifilis; Genitalne bradavice;
Hepatitis B; Hepatitis C; Okužba s HIV;
2.5. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze
Gastroenterokolitisi neznane etiologije; Salmonela; Tifus; Kampilobakter; Rotavirus; Norovirus; E. coli; Šigela;
Akutni hepatitis A; Akutni hepatitis E; Ostale črevesne okužbe; Dermatofitoze; Leptospiroza; Listerioza;
Ehinokokoza; Tularemija; Bruceloza; Botulizem; Lamblioza; Toksoplazma; Trakuljavost; Trihineloza; Vročica Q 2.4. Bolezni, ki jih prenašajo členonožci in hemoraške mrzlice
Klopni meningoencefalitis; Lymska borelioza; Denga; Malarija; Hemoragična mrzlica z realnim sindromom 2.5. Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem
Rdečke; Ošpice; Mumps; Otroška paraliza; Oslovski kašelj; Tetanus; Norice; Pasavec (herpes zoster); Invazivne pnevmokokne okužbe; Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae; Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis; Pasavec (Zoster)
2.6. Vnesene bolezni 2.7. Drugo
Creutzfeldt – Jakobova bolezen 2.8. Izbruhi
Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah; Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni glede na mesto pojava;
Prijavljeni število izbruhov in obolelih po regijah
Abecedno kazalo prijavljenih nalezljivih bolezni:
Dermatofitoze (mikrosporija, trihofitija in druge) 42
Escherichia coli 43
Ehinokokoza 44
Gastroenterokolitisi neznane etiologije 45
Genitalne bradavice 29
Gonoreja 27
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom 56
Hepatitis B 31
Hepatitis C 31
Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae 71
Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis 71
Invazivne pnevmokokne okužbe 70
Pandemska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2011/2012 18
Pasavec 69
Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah 76
Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava 80
Prijavljeno število izbruhov in obolelih po regijah 80
Primoizolacija salmonel pri ljudeh 53
Rdečke 63
Rezultati poizvedovanja pri zbolelih za KME v letu 2011 59
Rotavirus in norovirus 50
Vneseni primeri salmonelnih, kampilobakterskih okužb in okužb z E.coli v letu 2011 55
Vročica Q 55
2.1. Respiratorne nalezljive bolezni
Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2011/2012, Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa, legioneloza, tuberkuloza in škrlatinka
Maja SOČAN, Andreja PETREVČIČ, Katarina PROSENC TRILAR , Nataša BERGINC, Vesna ŠUBELJ
Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2011/2012
Spremljanje gripe in drugih akutnih okužb dihal temelji na kazalnikih, pridobljenih na vzorcu, ki izhaja iz ambulant osnovnega zdravstvenega varstva. Ambulante (družinske medicine, splošne medicine, pediatrične in šolske ambulante) so približno enakomerno porazdeljene po Sloveniji in oskrbujejo 4 % prebivalstva vseh starostnih skupin. Vsaka ambulanta tedensko posreduje dva podatka: število obiskov zaradi gripi podobne bolezni, GPB (kodirane po MKB-10 z J10 ali J11) in število obiskov zaradi akutnih okužb dihal, AOD (širok nabor kod, ki zajame praktično vse akutne okužbe dihal, razen izjemno redkih okužb dihal). Podatki o obiskih so porazdeljeni v več starostnih skupin: predšolski otroci (0-7), šolarji in srednješolci (8-14,15-19), odrasli (20-64) in starejši (nad 65 let).
Število opredeljenih bolnikov na ambulanto omogoča izračunavanje tedenskih incidenčnih stopenj GPB in AOD, ki sta bila v sezoni 2011/2012 ključna indikatorja pojava in širjenja gripe. Sprotnih podatkov o hospitalizacijah zaradi gripe nismo zbirali.
Podatke, ki smo jih zbrali na nacionalnem nivoju, smo sproti poročali v Evropski center za nadzor bolezni (ECDC, European Centre for Disease Control). Podatki o gripi se na evropskem nivoju združujejo v »European Surveillance System (TESSy) database«. Pojavljanje gripe smo ocenjevali še s semikvantitativnimi kazalniki kot so intenziteta, geografska razširjenost in trend. Podatki so dostopni na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja in ECDC-ja.
Slika 2 Incidenčne stopnje GPB, število pozitivnih in negativnih vzorcev testiranih na influenco A H1v v