Analiza po-testa

V naslednjem poglavju bomo analizirali rezultate po-testa. Analizirali bomo uspešnost reševanja posameznih nalog. Rezultate bomo nato analizirali še glede na to, ali so učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju obiskovali neobvezni izbirni predmet računalništvo in glede na to, če so se učenci predhodno že srečali s programiranjem v Scratchu oz. so že uporabljali LEGO ali Fischer robote. Vsaka naloga po-testa je ovrednotena z dvema točkama, če jo učenec reši pravilno in z nič točkami, če jo učenec reši nepravilno.

Graf 6: Prikaz uspešnosti reševanja nalog po-testa

Na Grafu 6 je prikazana uspešnost reševanja posameznih nalog po-testa. Vidimo, da so učenci najbolj uspešno reševali prvo nalogo, ki so jo rešili v 90 % pravilno, posledično je bilo pri tej nalogi tudi v povprečju doseženo največje število točk (Graf 7). Povprečno so učenci na po-testu zbrali 4,8 točke od skupno 6 možnih.

90,00%

1. naloga 2. naloga 3. naloga

50

Graf 7: Povprečno število točk pri posameznih nalogah po-testa

6.2.2.1 Uspešnost reševanja nalog po-testa glede na to, ali so učenci predhodno obiskovali računalništvo pomembnosti. Med sodelujočimi učenci, ki so ali niso predhodno obiskovali računalništva, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v reševanju prve naloge po-testa.

1. naloga 2. naloga 3. naloga pred-test skupaj

51

Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 0,084, g = 1, α = 0,772) ne kaže statistične pomembnosti. Med sodelujočimi učenci, ki so ali niso predhodno obiskovali računalništva, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v reševanju druge naloge po-testa.

Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 2,228, g = 1, α = 0,136) ne kaže statistične pomembnosti. Med sodelujočimi učenci, ki so ali niso predhodno obiskovali računalništva, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v reševanju tretje naloge po-testa.

Graf 8: Prikaz uspešnosti reševanja nalog po-testa glede na to, ali so učenci predhodno obiskovali računalništvo

1. naloga 2. naloga 3. naloga

Da Ne

52

6.2.2.2 Uspešnost reševanja nalog po-testa glede na to, ali so se učenci predhodno že srečali s programiranjem v Scratchu

Tabela 29: Uspešnost reševanja 1. naloge po-testa glede na to, ali so se učenci predhodno srečali s

Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 1,693, g = 1, α = 0,193) ne kaže statistične pomembnosti. Med sodelujočimi učenci, ki so se ali se niso predhodno srečali s programiranjem v Scratchu, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v reševanju prve naloge po-testa.

Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 1,149, g = 1, α = 0,284) ne kaže statistične pomembnosti. Med sodelujočimi učenci, ki so se ali se niso predhodno srečali s programiranjem v Scratchu, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v reševanju druge naloge po-testa.

53

Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 5,224, g = 1, α = 0,022) je statistično pomembna. Med sodelujočimi učenci, ki so se ali se niso predhodno srečali s programiranjem v Scratchu, se pojavljajo statistično pomembne razlike v reševanju tretje naloge po-testa.

Graf 9: Prikaz uspešnosti reševanja nalog po-testa glede na to, ali so se učenci predhodno srečali s programiranjem v Scratchu

6.2.2.3 Uspešnost reševanja nalog po-testa glede na to, ali so učenci predhodno uporabljali LEGO ali Fischer robote

Tabela 32: Uspešnost reševanja 1. naloge po-testa glede na to, ali so učenci predhodno uporabljali LEGO ali Fischer robote

Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 2,597, g = 1, α = 0,107) ne kaže statistične pomembnosti. Med sodelujočimi učenci, ki so se ali se niso predhodno srečali z LEGO ali Fischer roboti, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v reševanju prve

1. naloga 2. naloga 3. naloga

Da Ne

54

Tabela 33: Uspešnost reševanja 2. naloge po-testa glede na to, ali so učenci predhodno uporabljali LEGO ali Fischer robote

2. naloga

Skupaj Pravilno Nepravilno

LEGO ali Fischer roboti

Da f 6 4 10

f % 60,0 % 40,0 % 100,0 %

Ne f 16 4 20

f % 80,0 % 20,0 % 100,0 %

Skupaj f 22 8 30

f % 73,3 % 26,7 % 100,0 %

Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 1,319, g = 1, α = 0,251) ne kaže statistične pomembnosti. Med sodelujočimi učenci, ki so se ali se niso predhodno srečali z LEGO ali Fischer roboti, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v reševanju druge naloge po-testa.

Tabela 34: Uspešnost reševanja 3. naloge po-testa glede na to, ali so učenci predhodno uporabljali LEGO ali Fischer robote

3. naloga

Skupaj Pravilno Nepravilno

LEGO ali Fischer roboti

Da f 8 2 10

f % 80,0 % 20,0 % 100,0 %

Ne f 15 5 20

f % 75,0 % 25,0 % 100,0 %

Skupaj f 23 7 30

f % 76,7 % 23,3 % 100,0 %

Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa (2Î = 0,095, g = 1, α = 0,758) ne kaže statistične pomembnosti. Med sodelujočimi učenci, ki so se ali se niso predhodno srečali z LEGO ali Fischer roboti, se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v reševanju tretje naloge po-testa.

55

Graf 10: Prikaz uspešnosti reševanja nalog po-testa glede na to, ali so učenci predhodno uporabljali LEGO ali Fischer robote

6.2.2.4 Doseženo število točk na po-testu

Tabela 35: Doseženo število točk na po-testu glede na spol

Spol Število

Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U = 47,50, α = 0,760). Med učenci in učenkami se niso pojavile statistično pomembne razlike v številu doseženih točk na po-testu. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci (𝑅̅ = 15,67) dosegli večje število točk kot učenke (𝑅̅ = 14,38).

Tabela 36: Doseženo število točk na po-testu glede na to, ali so učenci predhodno obiskovali neobvezni izbirni predmet računalništvo

Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U = 79,00, α = 0,305). Med učenci, ki so predhodno obiskovali neobvezni izbirni predmet računalništvo, in tistimi, ki ga niso, se niso pojavile statistično pomembne razlike v številu doseženih točk na po-testu. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci, ki so predhodno obiskovali neobvezni izbirni predmet računalništvo (𝑅̅ = 16,55), v povprečju dosegli večje število točk na po-testu kot učenci, ki ga niso (𝑅̅ = 13,40).

1. naloga 2. naloga 3. naloga

Da Ne

56

Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U = 50,50, α = 0,102). Med učenci, ki so predhodno programirali v Scratchu, in tistimi, ki niso, se niso pojavile statistično pomembne razlike v številu doseženih točk na po-testu. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci, ki so predhodno že programirali v Scratchu (𝑅̅ = 16,80), v povprečju dosegli večje število točk na po-testu kot učenci, ki v Scratchu niso programirali (𝑅̅ = 11,21).

Tabela 38: Doseženo število točk na po-testu glede na to, ali so učenci predhodno uporabljali LEGO ali Fischer robote

Vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (U = 94,00, α = 0,769). Med učenci, ki so že uporabljali LEGO ali Fischer robote, in tistimi, ki jih niso, se niso pojavile statistično pomembne razlike v številu doseženih točk na pred-testu. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci, ki še niso uporabljali LEGO ali Fischer robote (𝑅̅ = 15,80), na pred-testu dosegli večje število točk kot tisti učenci, ki so jih uporabljali (𝑅̅ = 14,90).