Izhodišˇca in teoretiˇcna podlaga
3.3 Analize podatkov
Za analizo podatkov, pridobljenih s pomoˇcjo spletne ankete, name-njene analizi slovenskega prostora in slovenskih raziskovalcev, smo uporabiti tako univariatne (t-teste, variance . . .) kakor tudi multiva-riatne statistiˇcne metode (faktorsko analizo, multiplo regresijo).
Pri mednarodnem delu pridobljene podatke smo analizirali in pri-merjali na dva naˇcina. Opisne podatke smo med seboj pripri-merjali in poskušali tvoriti podobnosti oziroma odstopanja posameznih pisarn med seboj, medtem ko smo numeriˇcne podatke deloma statistiˇcno obdelali in poskušali ugotoviti, kakšni so trendi univerzitetnih paten-tnih aktivnosti.
V prvem delu analiziramo predvsem numeriˇcne podatke vseh pi-sarn za prenos tehnologij ter jih primerjamo med seboj, primerjavo pa opravimo tudi z združenimi podatki slovenskih pisarn za prenos teh-nologij. V drugem delu analiziramo ter primerjamo predvsem opisne podatke najboljših pisarn za prenos tehnologij in tvorimo zakljuˇcke, kakšna sta organiziranost in naˇcin delovanja najboljših pisarn za pre-nos tehnologij. V tretjem delu predstavljamo združene podatke za vse slovenske univerzitetne in institucionalne pisarne za prenos tehnolo-gij in jih primerjamo s podatki pisarne za prenos tehnolotehnolo-gij Tehniˇcne univerze v Gradcu. V zadnjem delu raziskave opisno primerjamo po-datke vseh slovenskih univerzitetnih in institucionalnih pisarn za pre-nos tehnologij.
Namene in cilje, podane v uvodu, smo dosegli s primerjavo raz-liˇcnih spremenljivk, predvsem numeriˇcnih, ki jih predstavljamo v sli-kah. S stolpiˇcnimi grafikoni/prikazi smo nazorno orisali razlike v šte-vilu podanih patentnih prijav, podeljenih patentih, prodanih licen-cah, ustanovljenih novih podjetjih itd. med razliˇcnimi univerzitetnimi pisarnami za prenos tehnologije. S tortnimi grafikoni smo pokazali prevladujoˇce trende patentnih aktivnosti oziroma urejenosti pisarn za prenos tehnologij in njihovih znaˇcilnosti v svetu. Iz opisnih podatkov smo povzeli podobnosti in tista dejstva, v katerih so si univerzitetne pisarne za prenos tehnologij, grafiˇcno pa smo ponovno prikazali raz-like medppSlovenije intloGradec.
3.4 Razvoj modela za mednarodno primerjavo urejenosti razvojno raziskovalnega procesa, razmerij in institucionalne urejenosti
V študiji želimo raziskati, kako imajo izbrane svetovne univerze in in-štituti urejena razmerja glede pravic intelektualne lastnine, prenosa znanja in tehnologij v prakso, licenciranje, ustanavljanje univerzite-tnih inkubatorjev in spin-offpodjetij. Za zbiranje in primerjanje
po-3.4 Razvoj modela za mednarodno primerjavo
51 datkov o patentni aktivnosti izbranih svetovnih univerz in inštitutov smo oblikovali raziskovalno ogrodje, ki nam omogoˇca doloˇcanje tren-dov gibanja razliˇcnih patentnih aktivnosti na najboljših svetovnih uni-verzah in inštitutih. Na podlagi raziskovalnega ogrodja bomo primer-jali, katere univerze so uspešnejše in na kakšen naˇcin imajo urejen ce-loten proces odkrivanja in komercializacije ter kateri dejavniki so pri-vedli do njihovega uspeha. Urejenost najboljših svetovnih univerzite-tnih pisarn za prenos tehnologij bomo primerjali tudi z urejenostjo slovenskih univerzitetnih in institucionalnih pisarn za prenos tehno-logij ter poskušali podati implikacije in predloge za izboljšavo sloven-ske univerzitetne aktivnosti.
Pri tvorjenju raziskovalnega okvirja smo upoštevali dejavnike, ki vplivajo na aktivnost patentiranja, le-te smo razdelili tudi po fazah raziskovalno-aplikativnega procesa, pri ˇcimer nam je bil v pomoˇc konceptualni teoretiˇcni model patentne aktivnosti znanstvenikov, ki je prikazan v enem od prejšnjih pogavij (slika2.1).
Za namen zbiranja in primerjave podatkov o aktivnosti pisarn za prenos tehnologij smo izdelali ogrodje v obliki preglednice (pregle-dnica3.2), v katero smo na osx vnesli vse relevantne univerzitetne pisarne za prenos tehnologij (metodologija izbiranja pisarn za prenos tehnologij je opisana v loˇcenem poglavju), za katere smo želeli zbrati podatke, medtem ko smo na os y vnesli najpomembnejše dejavnike (motivatorje, ovire) oziroma spremenljivke, ki bistveno vplivajo na ak-tivnost patentiranja ali pa doloˇcajo akak-tivnost patentiranja (število po-deljenih patentov). Spremenljivkam smo ustrezno doloˇcili položaj v raziskovalno-aplikativnem procesu in jih s tem umestili tudi v ustre-zno raziskovalno fazo.
Kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na aktivnost patentira-nja, smo v okviru naše raziskave izbrali tiste spremenljivke, ki so jih pretekle študije identificirale kot najpomembnejše in ki posredno ali neposredno pripomorejo najveˇc k raziskovalnemu delu, patentiranju, prenosu znanja in povezovanju univerz z industrijo oziroma gospo-darstvom. Dai, Popp in Bretschneider (2005) navajajo, da na patentno aktivnost vplivajo tri skupine dejavnikov, in sicer notranji na nivoju raziskovalca, zunanji na nivoju univerz in širšega okolja ter dejavniki na podroˇcju raziskovanja. Država lahko najveˇc postori z vplivom na zunanje dejavnike, medtem ko lahko na notranje dejavnike vplivamo zgolj posredno. Med pomembnejše zunanje dejavnike spadata pred-vsem naˇcin financiranja raziskovalcev in sredstva za raziskave. Tu gre tako za financiranje univerz in raziskovalnih institucij (laboratoriji, aparature itd.) kot tudi samih raziskovalcev (nagrajevanje, kritje raz-iskovalnih stroškov itd.). Po drugi strani pa k veˇcji patentni aktivnosti
52
Preglednica3.2 Ogrodje za zbiranje podatkov o univerzitetnih pisarnah za prenos tehnologij
(1) (2) (3) (4) (5) (6)
Institucionalizacijapatent.
Pisarna za prenos tehnologij s1
s2
1– odkrivanje znanja s3
2– razširjanje znanja oz. diseminacija znanja 3– komercializacija znanja oz. prenosa znanja
Naslovi stolpcev: (1) faza, (2) pisarna za prenos tehnologij, (3) spremenljivka, (4) pi-sarna za prenos tehnologij1, (5) pisarna za prenos tehnologij2, (6) pisarna za prenos tehnologij3.
Preglednica3.3 Seznam vkljuˇcenih spremenljivk v posamezni fazi raziskovalnega procesa in komercializacije
Odkrivanje znanja Razširjanje znanja Prenos znanja/aplikacija
•cilj in vloga pisarne za pre-nos tehnologijpisarne za prenos tehnologij,
•promocija oziroma samo-promocija pisarne za prenos tehnologij,
• ˇcas ko se pisarna vkljuˇci v proces patentiranja,
•organiziranost pisarne za prenos tehnologijpisarne za prenos tehnologij,
•sredstva za raziskave,
•prihodki pisarne za prenos tehnologijpisarne za prenos tehnologij iz licenˇcnin in pa-tentnih pravic,
•odnos med znanstveni-kom/pisarno/gospodarstvom,
•število razkritih izumov ter
•število vloženih patentnih novoustanovlje-nih podjetij (spin-off, start-up),
• naˇcin trženja in komer-cializacije,
• delitev stroškov patenti-ranja in
• delitev patentnih zasluž-kov
pripomore predvsem pisarna za prenos tehnologij, njena organizira-nost, njen naˇcin delovanja, število zaposlenih in že omenjena sredstva za delovanje (Czarnitzki, Glanzel in Hussinger2009; Morgan, Kruytbo-sch in Kannankutty2001).
Na podlagi pregleda izsledkov raziskovalcev smo doloˇcili 23
rele-3.4 Razvoj modela za mednarodno primerjavo
53 vantnih spremenljivk, ki smo jih umestili v faze raziskovanja, oprede-ljene v modelu v poglavju2.1. Prvi fazi, fazi odkrivanja znanja, smo do-loˇcili10spremenljivk. Drugi fazi, fazi razširjanja znanja, smo doloˇcili3 spremenljivke, in v tretji fazi, fazi komercializacije, smo doloˇcili8 spre-menljivk. Dveh spremenljivk nismo uvrstili v nobeno od znanstveno-raziskovalnih faz, temveˇc smo jima doloˇcili zgolj status instituciona-lizacijskih oznak pisarne za prenos tehnologij, kakršnega imajo sicer tudi vse ostale spremenljivke. V preglednici 3.3 je prikazan seznam spremenljivk v posamezni fazi raziskovalnega procesa. Pri vseh pisar-nah smo ugotavljali še leto ustanovitve in število zaposlenih.