Pouk angleščine v slovenskih osnovnih šolah skozi prizmo Evropske raziskave o jezikovnih

V šolskem letu 2010/2011 je potekala Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah (ang.

European Survey on Language Competences – ESLC), katere glavni cilj je bil v državah, ki so pri raziskavi sodelovale, raziskati stopnjo znanja učencev v tujih jezikih ob koncu njihovega obveznega šolanja. S pomočjo pridobljenih rezultatov je Evropska komisija oblikovala Evropski indikator jezikovnih kompetenc, ki bo omogočal spremljanje napredka v znanju. Podatki raziskave, pridobljeni z anketiranjem ravnateljev, učiteljic in učencev osnovnih šol, dajejo dober vpogled v (tudi slovensko) šolsko okolje poučevanja angleščine.

Med njihovimi odgovori se nam zdijo posebno zanimivi nekateri pogledi učiteljic in učencev.

Pogled na učenje angleščine s perspektive slovenskih učiteljic

Pri omenjeni raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 174 učiteljic angleščine, od tega 163 žensk in 11 moških, katerih skoraj polovica (44 %) je bilo starih med 25 in 34 let, ostali pa so bili starejši. Analize njihovih anketnih vprašalnikov so podale naslednje, za nas zanimive, ugotovitve (Rutar Leban idr., 2013: 40–76):

O pouku angleščine

- Učiteljice na splošno menijo, da je za učence dokaj ali zelo težko naučiti se pisati v angleščini in naučiti se angleške slovnice, dokaj lahko pa je za učence razumeti, ko drugi govorijo angleško (slušno razumevanje).

- Pomembno se jim zdi, da se učenci pri pouku angleščine naučijo angleškega govorjenja in slušnega razumevanja. Kot komaj pomembno pa se jim zdi učenje o angleški kulturi in literaturi.

- Posledično pri pouku angleščine največ časa posvečajo učenju govorjenja v angleščini, učenju besedišča, pogosto učijo še pisanje, slušno razumevanje, učenje slovnice, branje angleških besedil in pravilno angleško izgovorjavo, najmanj pa posvečajo pozornost učenju angleške kulture in literature.

- Učiteljice navajajo, da na splošno pri pouku angleščine skoraj vedno ali vedno govorijo v angleščini.

- Med poukom več kot polovica učiteljic skoraj vedno ali vedno pusti učencem, da delajo individualno ali da posamezen učenec govori pred celim razredom, na drugi strani pa precejšen odstotek učiteljic (28 %) skoraj nikoli ali nikoli ne pusti učencev, da bi delali po skupinah, kjer so učenci z enakimi sposobnostmi.

57 - Večina učiteljic ocenjuje, da bi morali učenci vsak teden za učenje in domače naloge pri angleščini porabiti približno eno do dve uri časa, nekaj manj pa jih ocenjuje, da bi za to morali učenci porabiti od dve do tri ure časa.

- Ob zaključevanju ocen pri angleščini se učiteljicam zdi precej ali zelo pomembno znanje vseh kompetenc (govor, slušno razumevanje, branje, pisanje, poznavanje slovnice, poznavanje besedišča in pravilna izgovorjava). Kot najpomembnejše se jim zdi, da učenec dobro govori angleško, da dobro razume (slušno razumevanje) v angleščini ter da dobro pozna angleško besedišče. Med rezultati zopet izstopa poznavanje angleške kulture in/ali literature, za katero polovica učiteljic meni, da je komaj ali sploh ni pomembno, polovica učiteljic pa to znanje ocenjuje kot precej ali zelo pomembno.

O razpoložljivih sredstvih pri urah angleščine

- Od različnih naprav učiteljice za poučevanje angleščine v učilnici uporabljajo predvsem osebni računalnik in projektor. Večina učiteljic na šolah, kjer poučujejo, nima na razpolago interaktivne table, multimedijskega jezikovnega laboratorija ali virtualnega učnega okolja.

- Pri pouku angleščine učiteljice skoraj vsako uro uporabljajo učbenik angleščine ter angleška avdio gradiva. Več kot polovica učiteljic nekajkrat na mesec uporablja tudi video posnetke, internet in učno gradivo, ki ga pripravijo sami.

O stalnem strokovnem izpopolnjevanju učiteljic

- Med odgovori na vprašanje, kaj učiteljicam predstavlja sodelovanje pri stalnem strokovnem izpopolnjevanju – njihovo pravico, obveznost, možnost ali potrebo za napredovanje – je večina učiteljic izbrala prvo, torej da je to njihova pravica.

- V obdobju petih let pred izvedbo raziskave so se učiteljice v povprečju približno 10-krat udeležile stalnega strokovnega izpopolnjevanja na šoli, kjer učijo, 8-10-krat pa na drugih institucijah v Sloveniji.

- V obdobju petih let pred izvedbo raziskave se je največ slovenskih učiteljic angleščine udeležilo stalnega strokovnega izpopolnjevanja na področju poučevanja angleščine kot tujega jezika, veliko število (88 %) se jih je udeležilo tudi strokovnih izpopolnjevanj na področju didaktike učenja angleškega jezika, na področju aktivnosti v razredu za učenje jezikov in na področju uporabe IKT pri poučevanju jezikov.

- V obdobju petih let pred izvedbo raziskave se je največ (68 %) učiteljic, vključenih v raziskavo, udeležilo stalnega strokovnega izpopolnjevanja iz področja ukvarjanja z razredom učencev z različnimi sposobnostmi. Nekaj manj se jih je udeležilo tudi stalnega strokovnega izpopolnjevanja na področju testiranja in ocenjevanja učencev, obvladovanja vedenja in šolske discipline ter izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.

58

Pogled na učenje angleščine s perspektive slovenskih učencev

V raziskavi so sodelovali tudi devetošolci, ki so se pred testiranjem vsaj eno celo šolsko leto učili angleščine. V raziskavo je bilo vključenih 1.581 učencev, od tega 788 deklet in 793 fantov. Ugotovitve na podlagi njihovih odgovorov, ki se nam zdijo zanimive, so (Rutar Leban idr., 2013: 77–107):

Srečanje z angleščino izven šolskega okoliša

- Učenci, zajeti v vzorec, navajajo, da v prostem času pridejo v stik z angleščino predvsem preko dopisovanja po elektronski pošti, med igranjem spletnih iger, pa tudi na počitnicah preko angleško govorečih ljudi.

- Mediji, preko katerih učenci prihajajo v stik z angleščino, so predvsem angleške pesmi, filmi, televizijki programi brez podnapisov, spletne strani in računalniške igre, manj pa angleške knjige in revije.

- Izven šole učenci uporabljajo angleščino za komunikacijo z ljudmi na internetu, pri dopisovanju s prijatelji ter pri pogovoru s prijatelji.

- Učencem se angleščina zdi uporabna za potovanja, stik s tujci, uporabo računalnika, zabavo, nadaljnje izobraževanje in pridobitev dobre službe. Manj pa se jim zdi uporabna za osebno življenje, za osebno zadovoljstvo ter za branje knjig, revij ipd.

- Približno polovica učencev meni, da je znanje angleščine njihovih očetov dobro ali zelo dobro, še nekoliko več pa kot dobro ali zelo dobro ocenjujejo znanje angleščine njihovih mater.

O šolskih predmetih

- Glede priljubljenosti med šolskimi predmeti učenci angleščino uvrščajo na drugo mesto, takoj za športom.

- Večina učencev angleščino ocenjuje tudi kot najbolj uporaben šolski predmet.

- Za učenje in domačo nalogo pri angleščini učenci porabijo kar nekaj časa, približno toliko kot za matematiko in slovenščino.

O pouku angleščine

- Učencem, zajetim v vzorcu, se zdi najtežji del učenja angleščine usvajanje angleške slovnice, učenje pravilne angleške izgovorjave in pisanje v angleščini.

- Glede na odgovore učiteljic, ki pravijo, da pri pouku angleščine skoraj vedno govorijo angleško, je zanimiv podatek učencev, ki navajajo, da okoli 30 % učiteljic le včasih ali skoraj nikoli pri pouku angleščine ne govori angleško. Po podatkih, pridobljenih s strani učencev, učiteljice pogosteje uporabljajo angleščino, ko naslavljajo cel razred, redkeje pa, ko naslavljajo posameznega učenca ali nekaj učencev.

- Učenci menijo, da pri pouku angleščine najpogosteje govorijo angleško, ko govorijo pred celotnim razredom, redkeje, ko govorijo učiteljici in najredkeje, kadar delajo v skupinah.

59 - Med poukom angleščine se, po podatkih učencev, najpogosteje učijo govorjenja v

angleščini, angleških besed, pravilne angleške izgovorjave ter angleške slovnice.

- Za dobro zaključno oceno pri angleščini se učencem zdijo pomembne vse kompetence (govor, slušno razumevanje, branje, pisanje, poznavanje slovnice, poznavanje besedišča in pravilna izgovorjava), kot najpomembnejše pa se jim zdi poznavanje velikega števila angleških besed.

- Učenci navajajo, da učiteljica skoraj ves čas govori celotnemu razredu, okoli 60 % pa jih navaja, da po navadi oz. skoraj ves čas učenci delajo individualno.

- Pri pouku angleščine naj bi redno, skoraj vsako uro, od različnih virov uporabljali le učbenike. Okoli 43 % učencev navaja, da učiteljice same pripravljajo učni material za skoraj vsako uro, 28 % pa jih poroča, da učiteljice skoraj vsako uro uporabljajo avdio gradiva. Videoposnetkov, knjig, časopisev, revij, interneta, računalniških programov ipd. po navedbah učencev učiteljice ne uporabljajo oz. uporabljajo redko.

- Šolske ure angleščine so učenci v večini označili kot v redu, prijetne in zanimive, hkrati pa so jih v precej visokih odstotkih označili tudi za lahke, dolgočasne in kot izgubo njihovega časa.

- Večina učencev svojo učiteljico angleščine vidi kot dobro učiteljico, ki se trudi, da naredi zanimive ure, rada pomaga in se z njimi dobro razume. Slaba polovica ob tem ocenjuje, da je njihova učiteljica angleščine stroga.

Glede na opisane ugotovitve lahko sklepamo, da v razredih tretjega triletja osnovne šole pouk angleščine večinoma poteka v obliki frontalnega dela, veliko je tudi individualnega dela. Pri posredovanju učne snovi učiteljice uporabljajo učbenike, avdio gradiva, nekatere didaktični material pripravljajo tudi same. Vizualna podporna gradiva se pri urah angleščine uporabljajo redko. Čeprav učiteljice poročajo drugače, po oceni učencev te pri urah angleščine neredko govorijo tudi slovensko. Učencem se zdi učni predmet angleščina zanimiv, uporaben, po drugi strani pa se pri njem pogosto tudi dolgočasijo. Z angleščino se ne srečujejo le pri učnih urah, ampak tudi doma, v prostem času, preko različnih pesmi, filmov, nadaljevank, spletnih iger, spletnih strani pa tudi v času počitnic, kadar s starši obiščejo kakšno drugo državo.

Ali poteka pouk angleščine na enak način tudi, kadar so v razredu učenci priseljenci? Ti so namreč pri urah angleščine izpostavljeni kar dvema drugima jezikoma – angleščini in slovenščini, kar je lahko precej utrudljivo in lahko precej zmanjša njihovo pozornost (Knaflič, 1996: 79). Menimo, da bi prav zaradi tega ure angleščine morale vsebovati različna podporna gradiva, ne le učbenike in avdio gradiva. Glede na to, da naj bi bili ti učenci pri individualnem delu manj vztrajni¹⁵, da se pogosto zanašajo na sošolce, bi po našem mnenju morale biti učiteljice posebej pozorne tudi na delo v parih in delo v skupinah. Ob podatkih srečevanja z angleščino v prostem času se sprašujemo, v kolikšni meri se učenci priseljenci srečujejo z angleščino izven šolskega okolja? Glede na to, da ti učenci večinoma prihajajo iz slabše situiranih družin (glej poglavje 1.5 Značilnosti učencev priseljencev prve

15 Glej poglavje 1.5 Značilnosti učencev priseljencev prve generacije.

60

generacije), morda nimajo na voljo vse opreme (računalnik, dostop do spleta, videoigrice ipd.) in s starši morda tudi ne hodijo na potovanja v druge države, kjer bi lahko uporabljali angleščino. Nastajajo med učenci priseljenci in nepriseljenimi učenci zaradi takšnih okoliščin pomembne razlike za poučevanje angleščine? Znajo učiteljice te razlike premostiti?