Petra Torbarina, dipl. m. s.
Andreja Vrtovec, dipl. m. s., spec. patron. zdr. nege Staša Rojten, dipl. m. s.
TEORETIČNA IZHODIŠČA
Z zdravili in njihovo aplikacijo se dipl. m. s. v PV srečujejo vsak dan, zato je zelo pomembno, da na tem področju nenehno sledijo novostim in se vseživljenjsko izpopolnjujejo. Poznati morajo delovanje, stranske učinke in način dajanja zdravil, zato morajo spremljati odziv pacienta na zdravilo in ga usmerjati pri jemanju le tega.
Zdravila so proizvodi, za katere je po znanstveni poti in točno določenem predpisu dokazano, da se lahko v določenih količinah in na določen način uporabljajo za ljudi in živali, da bi odkrile, preprečile, zatrle in zdravile bolezni (Humski, 2007).
Zdravilo je vsaka substanca, ki pomaga zdravljenju, profilaksi ali diagnostiki, hkrati pa lahko večina zdravil tudi sama povzroči stranske učinke (Kladnik-Jenuš, 2006).
Zakonodaja (Ul RS, št. 17/2014) pravi, da je zdravilo vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih. Za zdravilo se šteje tudi vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja pri ljudeh ali živalih, ali se daje ljudem ali živalim z namenom, da bi se ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja, ali da bi se določila diagnoza bolezni.
NAMEN
Zdravila so kemične substance z namenskim delovanjem (zdravljenjem), ki jih vnašamo v telo na različne načine.
Načini vnašanja / dajanja zdravil:
• oralno, pod jezik, na ustno sluznico,
• na kožo – površinsko dajanje (različni obliži, mazila, kopeli, obkladki),
• pod kožo (izotonična, nedražeča, neviskozna),
• v mišico,
• v veno (infuzija),
• na sluznico – črevo, vagina, nos, oko, uho,
• inhalacije (Ivanuša, Železnik, 2008).
Najlažji in najbolj fiziološki način dajanja/jemanja zdravil za sistemsko delovanje je (poleg lokalno delujočih zdravil) zaužitje zdravila skozi usta. Parenteralno dajemo zdravila v obliki injekcij – muskularno, subkutano in venozno. Intravensko dajanje zdravil vključuje tudi infuzijsko aplikacijo (Šmitek, 2005).
Poleg do sedaj omenjenih načinov aplikacije zdravil pa se dipl. m. s. v PV lahko pri svojem delu sreča tudi s centralnim venskim katetrom, perifernim venskim katetrom in z epiduralnim katetrom. Dipl.
m. s. v PV pri rokovanju (prebrizgavanje, preveza, aplikacija terapije) z omenjenimi katetri deluje v skladu s standardi zdravstvene nege in po pisnih navodilih oddelka, ki je bolnika odpustil v domačo oskrbo.
CILJI
• preverjanje podatkov in usklajevanje delovnega naloga s pacientom,
• pacient bo seznanjen s posegom, ki bo pri njem izveden (različni načini aplikacij zdravil),
• pacient bo ustno privolil v poseg,
• zdravilo bo strokovno in varno aplicirano,
• pacient se bo dobro počutil v okolju, v katerem živi,
• pacient bo čim prej samostojen v vsakodnevnih aktivnostih v domačem okolju,
• zmanjšane bodo posledice bolezni na zdravje pacienta,
• pacient bo motiviran k čimprejšnji samo aplikaciji potrebne terapije (antikoagulantna in inzulinska terapija),
• pacient bo poučen o pravilni aplikacije potrebne terapije,
• pacient bo dobil vsa potrebna navodila,
• pacient bo seznanjen z možnimi stranskimi učinki apliciranih zdravil,
• izbrani osebni zdravnik bo obveščen o učinkovitosti predpisanih zdravil pri pacientu,
• vsa aplikacija zdravil bo ustrezno dokumentirana.
AKTIVNOSTI Ocena stanja:
• temeljne fiziološke potrebe, psihofizične, psihosocialne in duhovne potrebe,
• indirektno zbiranje informacij pred obiskom,
• direktno zbiranje informacij med obiskom,
• seznanitev pacienta z namenom, vsebino obiska in intervencije,
• pregled obstoječe negovalne in medicinske dokumentacije,
• ocena splošnega stanja pacienta po dnevnih aktivnostih,
• pogovor s pacientom in po potrebi s člani družine in pomembnimi drugimi,
• skupna analiza vseh zbranih informacij in njihov zapis,
• obveščanje zdravnika o učinkovitosti delovanja predpisanih zdravil pri pacientu (protibolečinska, hipertonična, inzulinska terapija, vrednosti krvnega sladkorja, vrednosti krvnega tlaka,…).
INTERVENCIJE
Aplikacija zdravil se izvaja izključno in samo po naročilu zdravnika (na osnovi delovnega naloga).
Sama aplikacija zdravila mora biti izvedena strokovno po standardih oz. po protokolih aktivnosti zdravstvene nege. Preden dipl. m. s. v PV aplicira terapijo, mora vedno preveriti, če ima pred seboj pravega pacienta, skladno z delovnim nalogom zdravnika.
Priprava materiala:
• preverjanje ustreznosti podatkov na delovnem nalogu,
• priprava patronažne torbe s potrebnim materialom za varno in strokovno aplikacijo zdravil na pacientovem domu (vključno s kompletom zdravil za primer anafilaktične reakcije).
Pri aplikaciji zdravil moramo upoštevati pravilo 10P:
• pravo zdravilo,
• prava doza,
• pravi čas,
• pravilen način,
• pravi pacient,
• pravilo informiranja,
• pravilo pristanka,
• pravilo dokumentiranja,
• pravilo opazovanja,
• pravilo vrednotenja (Berman et al, 2008).
Ostale intervencijedipl. m. s. v PV:
• nadzor nad vrednostmi vitalnih funkcij in krvnega sladkorja,
• prepoznavanje in preprečevanje nepričakovanih zapletov pri aplikaciji predpisanega zdravila,
• preverjanje poznavanja in razumevanja uporabe predpisane terapije, drugih zdravil in prehranskih dodatkov,
• preverjanje pravilnega režima prehrane v primeru specifičnega zdravljenja in prehranjenosti nasploh ter uživanja zdrave uravnotežene prehrane,
• ocena bolečine subjektivno po pogovoru in po VAS lestvici,
• zdravstveno vzgojno delo glede na ugotovljene potrebe,
• dokumentiranje,
• po končanem hišnem obisku dipl. m. s. v PV upošteva pravilnik o pravilnem rokovanju z odpadki - pravilno zbiranje, ločevanje, transport in odstranjevanje odpadkov v zdravstvu.
Dipl. m. s. v PV mora pri aplikaciji zdravil poznati in upoštevati tudi:
• farmakodinamiko (kako zdravilo deluje v telesu),
• interakcije (možni učinki drugih zdravil ali hrane na določeno zdravilo),
• stranske učinke zdravil
• alergične reakcije na zdravila
• kontraindikacije (zdravstvena stanja, ki ne podpirajo določenega zdravila),
• toksične učinke (pogosto nastanejo zaradi kopičenja zdravila v telesu ali zaradi spremenjene presnove zdravil),
• toleranco ali neodzivnost na zdravila,
• fiziološke spremenljivke (spol, starost, teža,…),
• vrsto prehrane ter
• načine preračunavanja odmerkov.
Poraba časa obiska:obsežen obisk, pri aplikaciji infuzije na pacientovem domu pa zelo obsežen obisk.
SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE
• obveščanje izbranega osebnega zdravnika,
• povezovanje z drugimi službami in institucijami,
• povezovanje s svojci in pomembnimi drugimi,
• dokumentiranje in zapis,
• pričakovanje in spremljanje povratnih informacij,
• spremljanje novosti na področju aplikacije zdravil in kontinuirano izobraževanje.
Literatura:
Berman, et al., 2008. Fundamentals of nursing: Concepts, process, and practise. 8th Ed. New Jersey: Pearson Education.
Humski, F., 2007. Srednješolski farmacevtski slovar. Maribor: samozal.
Ivanuša, A., Železnik, D., 2008. Standardi aktivnosti zdravstvene nege.Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede.
Kladnik-Jenuš, B., 2006. Farmakologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
Šmitek, J., 2005. Parenteralno dajanje zdravil-intramuskularna injekcija. Obzor Zdr N,39(1): 63–71 Zakon o zdravilih (ZZdr-2), 2014. Uradni list RS, št.17, 5.člen.