v
drugi casovnl toCki (1994/1995) so se kat signifikantne pakazale vse tri neodvisne spremenljivke: status (sig F-O.OOO; pojasnjena varianca celotnega pras-tora je 35 %), drzava (sig F-O.OOO; pojasnjena varianca celotnega prostora je 26%) in narodna pripadnos/ (sig F-O.OOO; pojasnjena varianca celatnega prostora je 37 %). Temu primerno je bi! tudi delez pojasnjene variance vecji, priblizno 19 %.
Tokrat so razlike v staliscih med drzavama bolj opazne, tako glede percepcij vecine -manjsine, kat tudi glede percepcij anketirancev razlicne narodne pripad-nosti. Medtem ko med stalisCi manjsine v Sloveniji in nJ Madzarskem prakticno ni razlik, obstaja vetja razlib v stalisCih med veCino v abeh driavah. Tako je veCins-ka populacija na Madzarskem v primerjavi s stalisCi veCine v Sloveniji bolj kritic-na do obstojecega polozaja in moznosti, ki jih ima manjsina za svoj obstaj in razvoj. Podobna situacija je nastala tudi, ko obravnavamo stalisca anketiranih glede na njihovo narodno pripadnost. StalisCa Siovencev (vecina) v Sioveniji in Siovencev (manjsina) na Madzarskem se razlikujejo. Prvi bistveno bolj pozitivno
.Bazprgve in aradiyo Ljubljana 1999 st. 35 119
ocenjujejo poloiaj manjsine. Na drugi slrani se slalisca Madzarov (manjsina) v Sloveniji in Madzarov (veeina) na Madzarskem praktieno pokrivajo oz. enako kri-ticno gledajo na polozaj manjsine.
V tretji casovnl toCki (1996/1997) 50 se ravno tako kot pomembne pokazala vse tri spremenljivke, in sicer slalus (sig F~O.OOO; delei pojasnjene variance je 40
%), narod (sig F-O.OOO; delei pojasnjene variance je 26 %) in drZava (sig F-0.010;
delei pojasnjene variance je 17 %).
V tretjem casovnem rezu so rezllitati nekoliko blizji nasim prieakovanjem glede rezultatov analize, Razlike v stalisCih anketirancev 0 poloiaju manjsine tako med vecino in manjsino kot med obema drzavama so se poveeale. Vecina v
Sioveniji in na Madzarskem se vedno bolj pozitivno obravnava polozaj manjsine
kot manjsina v obeh ddavah. In hkrati so na Madzarskem oboji, veCina in man-jsina, bolj kriticni glede poloiaja manjsine kot v Sioveniji.
V hipotezi smo izrazili prieakovanje, da razliena druibena realnost vpliva na razlicno percipiranje etnicnih skupnosti 0 polozaju manjsine. Rezultati analize prostorske primerjave stalise 0 polozaju manjsine, prikazani v grafih 3-5, Jepo nakazujejo rohel trend locevanja stalisc, skozi cas, v posameznih okoljih. V prvi casovni IOcki (graf 3) je razvidno, da vecjih razlik v percepcijah anketiranih 0
polozaju manjsine med ddavama pravzaprav ni. V drugem easovnem rezu (graf 4) manjsini v obeh driavah ohranjata podobnost v stalisCih, razlib pa se pojavi pri percepcijah veeine. Veeji razkorak med obema drzavama se pokaze v tretji casovni tocki (graf 5), ko se razlike v percepcijah med driavama (tako pri vecini kot pri manjsini) povecajo in so tako, po nasih predvidevanjih, nekoliko bolj v skladu z objektivnimi dejavniki in druzbeno stvarnostje. To pemeni, da take veCina kot manjsina na Madiarskem poloiaj manjsine percipirata bolj kriticno kot veCina in manjsina v Sioveniji.
Torej postavljeno hipotezo Iahko potrdimo. Moramo pa biti previdni pri inter-pretaciji vzrokov in razlogov, saj so razlike v staliseih gJede polozaja manjsin dokaj majhne,
Druibeni dejavniki, kot 50 demografske razmere, razpad homogene ruralne skupnosti, industrializacija in urbanizacija, driavna centralizacija, nizek jezikovni, ekonomski in socialni status manjsine, izobrazbena in zaposlitvena strllktllr;J. ter razvej mnozienih medijev zlasti po drugi svetovni vojni, kljub nekaterim pozi-tivnim spremembam v devetdesetih letih v Porabjll se vedno pospeslljejo opuscanje etnicnih elementov manjsine. Taksna druzbena klima vpliva nn obliko-vanje vrednostnega sistema pripadnikov manjsinske skupnosti in na njihova strategijo v medetnicnih odnosih, ki ni v prid ohranjanjll etnicnih elementov skupnosti.
V Sioveniji je situacija drugacna. Siovenski model varovanja narodnih skup-nosti temelji na konceptu pozitivne diskriminacije. Taksna normativna uredite
120 Make Medvesek: Primeriava percepcij slovenske in madiarsKe narodne
madzarski manjsini 01l1ogoca ohranjanje in razvaj etnicnih znacilnosti. Kljub vsemu pa
se
vedno obstajajo nekateri problemi, zaradi katerih maclzarska man~jsina, kljub urejeni institucionaini podpori, se ni v celoti zadovoljna Z obstojecim stanjem in zaW kriticno obravnava razmere, v katerih zivi. Nasprotno pa se iz grofov Iahko razbere, do so pripodniki vecine v Sioveniji mnenja, do je poloZaj manjsine vzorno urejen.
ZAKIJUCEK
Casovna primerjalna analiza je pokazala, da so v vseh treh casovnih tockall razlike med stalisci veCine in manj'sine 0 polozaju manjsine v Prekmurju res ne ko-Iiko vecje kat razlike v staliscih med vecino in manjsino v Porabju. Druga lastnost, ki jo opazimo pa je ta, cia je razlika med percepcijami vecine in manjsine v Prekmurju, v vseh treh casovnih tockah, konstantna. Medtem ko je v Po·rabjll rJ.Z-lika v staliscih med vecino in manjsino, v casovni dimenziji, bolj dinamicna. Torej lahko potrdimo prvo hipotezo v kateri predvidevamo, cia je tJ lreh casotJnih lO(;kah prWo v Prekmurju do veejega razkoraka v stalisCih veCine in man/sine a polozaju manjsine kat v Porabju.
Kljub omejitvam, lahko iz rezlIltatov razberemo splosne tenclence v medet-nicnih odnosih in nekatere konkretne probleme na katere bi bilo potrebno usmeriti pozornost v nadaljnjem raziskovanju. DrllzbenJ. situacija slovenski man-jsini na Madzarskem vrsto let ni bila nJ.klonjena. Splosna nJ.ccla 0 manjsinskem varstvlI so sicer bila zapisana v posameznih madzarskih ustavah ze od druge sve-tovne vojne naprej, vendar se je normativna ureditev polozaja manjsin izboljsala
sele po spremembi drllzbeno-politicnega sistema na Madzarskem, tore; po leru
1990. Posledice vee desetietji trajajoee ignorance s strani madiarske driave ter asimibcijske politike so slabile etnicno vitalnast slovenske manjsine. Zaracli pomanjkljivega organiziranjJ. manjsine v preteklosti, zaradi odsotnosti sir.~ega
sloja inteligence, ki bi opozarjala na njihov depriviligiran poloiaj in utrjevai:J etnicno iclentiteto se zeii, kot cia mecl pripaclniki manjsine obstaja pasivnost oz.
relativna nezainteresiranost do aktivnega izrazanja etnicnih znacilnosri ter posluzevanja moznost, ki so jim formalno-pravno omogocene. Kljub pomembn-im druzbenpomembn-im in politicnpomembn-im premikom in spremenjene objektivne stvarnosti zad-njih nekaj let, bi bilo utopicno pricakovati, cia bi se v tako kratkem casu bistveno spremenil poloiaj Slovencev v Porabjll predvsem pa njihova stalisca in percepci-je. Le na ta nacin lahko pojasnimo relativno majhno kriticnost pripadnikov man-jsine glede njihovego poloiaja.
Na drugi strani so se v Sioveniji od srede petdesetih let postopno oblikovali druibeno-politicni pogoji, ki omogocajo ohranjanje in razvoj narodnostnih skup-nosti in vzajemno sprejemanje in spos[Qvanje pripadnikov veCine in manjsine na narodnostno mesanih obmocjih. V casu od osamosvojitve Siovenije (oz. ze ad
Rgzprgve in grgdjvo Ljubljang 1999 il. 35 121
srede osemdesetih) pa se je v javnih diskurzih daje prednost nacionalni zavesti Sioveocev, kar bi lahka vplivala oa medetoicne adnose z drugimi narodnostnimi skupnostmi (manjsino). Navdusenje nad novo nacionalno drZavo in pOlldarjanje nacionalne zaveste je lahko s seboj prineslo tudi posamicne e1emente etnicne nestrpnosti in etnocentricnega nacionalizma. To bi lahko bi! dejavnik, s katerim bi pojasnili dele;; tistih anketiranec, ki so izrazili stalisce 0 deprivi/igirani vei'ini.
Vendar tega z rezultati nase analize ne moremo potrditi.
V drugi hipotezi smo predpostavili, da glede na razlicni druzbeni stvarnosli
tJ kateri ziuita madzarska oz. slovenska manjSina, pricakujemo razlike med skup-nostmi v Sliku tudi na ravni percepcij in stalist 0 polozaju manjsine.
Analiza je pobzala, da se percepcije etnicnih (narodnih) skupnosti v stikll 0
polozaju manjsine v razlicnih drllzbenih okoljih (v Prekmllrju in Porabju) res nekoliko razliklljejo. Vendar pa percepcije slovenske in madZarske skupnosti, se posebej v Porabju, niso tako vsaksebi, kot bi to narekovali druibeni dejavniki.
V nasih pricakovanjih naj bi bili Porabski Slovenci, glede na druibeno stvarnost v kateri iivijo, v svojih percepcijah bolj kriticni glede svojega poloiaja.
Zanimivo je dejstvo, da je razlika v staliscih med vecino in manjsino na Madzarskem manjsa kot razlika med vecino in manjsino v Sloveniji. Poleg tega vecina oa Madzarskem izraza bolj kriticna stalisca 0 polozaju manjsine kot vecina na Slovenskem. 0 razlogih zabj med stalisi'i slovenske manjsine na Madiarskem in madZarske manjsine v Sloveniji ni vecjih (pricakovanih) razlik, lahko na podia-gi podatkov samo domnevamo. Lahko, da je za Slovence v Porabju manjsinska problematika se vedno politicno obclltljiva tema in se 0 njej, zafadi slabih izkusenj v preteklosti, se niso pripravljeni odkrito pogovarjati. Intenzivnost in glasnost zahtev po manjsinskih pravicah je v veliki meri odvisna od druibeno-politicnih okoliscin v katerih je manjsina zivela v preteklosti oz. v katerih iivi sedaj. Dolgotrajna obdobja asimilacija, neenakopraven poloiaj, vsakodnevna diskriminacija navadno vodijo do tega, da postanejo manjsinska skupnost in njeni pripadniki nezainteresirani za ohranjanje svoje ernicne identitete. Strah, ki je plod narodnostnega nasi/ja, pogosto vodi do tega, da pripadniki manjsine ne izraiajo svojih zahtev. In kljub temu, da so druibeni pogoji po letu 1990 bolj naklonjeoi manjsinam in uresnicevaoju njihovih pravic, je verjetno nekaj lema obdobje prekratko, da bi v subjektivnih percepcijah ljudi priSlo do vecjih spre-memb. S tega vidika imajo lahko pripadniki etnicne (narodne) skllpnost 0 svojem polozaju drugacna stalisca in mnenja, kat jih narekuje druibena stvarnost in trenutno stanje medetnicnih odnosov.
122 Mojca Medvesek: PrimerjavQ percepcij s[ovenske in madiarske ncrodne .
PRILOGA
Tabela 1: Strukturiranje "'polozaja manjsine" v faktorskem modelu v prvi cosovni tocki v Lendavi.
faktor 1 faklDr 2 faktor 3 Inltltuclonalne spremenljlvke
V2* • Madiari v Prekmu~u nimaje ustrezne vloge pri
0.54531 oblikovanju lastne :livtjenjske usode.
V16· Na narodnostno me!anem obmotJu je madfarska
0.53109 kulturna ustva~alnost enako prisotna kat slovenska.
V14· Sredstev mnotlcnega obve!canja (easopls, TV In
0.45515 radio) v mad!arskem jeziku je dovol].
V15 • Sedanja organiziranost solstva na narodnostno
0.42823 me!anem obmotju je ustrezna.
VS* - R Siovenlja bolj skrbi za italijansko kat za
0.65810 madbrsko manJ!ino.
V4" -R Siovenija bolj skrbi za Slovence v zamejstvu kat 0.78235 za manjsine na lastnem ozemlju (ftalijane. Madfare).
Statusne spremenljivke
va -Pripadniki rnadfarske manj§ine imajo zunaj
narodnostno me§anega ozemlja enake momost; za 0.42693 zaposlitev kot Siovenei.
V9 -Pripadniki madfarske manj§ine dosegajo enako
0.44786 stopnjo izobrazbe kot Siovenei.
Oemografske spremenljivke
V11 -V mad!arskih drulinah v Prekmurju se rodr vee
0.54785 otrok kot v slovenskih.
V12 -Mad!ari so balj pripravljeni izbrali livljenJskega
0.42113 partnarja mad Siovenei kot Slovene! med Madiarl.
V13" - Iz Prekmurja se odseljuje vef Mad.farov kot
0.48580 Sioveneev.
Rgzprave in gradivo Ljubljana 1999 sf. 35 123
Tabela 2: Struklvrircnje "polozoja mcnjSine" v fcktorskem modelu v prvi ccsovni tocki v MonoStru.
faktor 1 faktor 2 Instltuclonalne spremenljlvke
V2. - Madfari v Prekmurju nimajo ustrezne vloge pri
0.61136 oblikovanju lastne tivljenjske usode.
V16 -Na narodnostno meAanem obmOCju je madfarska 0.61437 kultuma ustvarjalnost enako prisotna kot slovenska.
V14 -Sredstev mnoZi~nega obveA~nja (fasopis, TV in radio) v mad.larskem jeziku je dovolj.
ViS -Sedanja organiziranost Aoistva na narodnostno
0.58804 meAanem obmoqu je ustrezna.
VS· - R Slovenija bolj skrb! za italfJansko kot za
0.60999 madfarsko manjAino.
V4· • R Siovenija bol] skrbi za Siovence v zameJstvu kot 0.56683 za manJAine na lastnem ozemlju (Italijane, Madure).
Statusn. spremenljivke
VB • Pripadniki madfarske manjAine imajo zunaj
narodnostno meAanega ozemlja enake mo.tnosti za 0.75052 zaposlitev kot Siovenci.
V9 -Pripadniki mad.larske manjAine dosegajo enako
0.57103 stopnjo izobrazbe kot Siovenci.
Demografske spremenljlvke
V11 • V mad!arskih drutinah v Prekmurju se rodi ve~
0.61220 otrok kot v slovenskih.
V12 • Mad.tari so bolj pripravljeni izbrat! tivljenjskega
0.75182 partnerja med Siovenei kot Siovenci med Maduri.
Tabela 3: Slrukturircnje "polozcja manjsine" v faktorskem modelu v drugi ccsovni tocki v Lendavi.
faktor 1 fsktor 2 faldor 3 Instltucionalne spremenljivke
V2· • Maduri v Prekmurju nimajo ustrezne vloge pri
0.68431 oblikovanju lastne .tivljenjske usode.
Vi6 • Na narodnostno meAanem obmoeju je madurska
0.58146 kultuma ustvarjalnost enako prisotna kot slovenska.
Vi4 • Sredstev mno!ia,ega obve§~nja (~sopjs, TV in radio) v madiarskem jeziku je dovolj.
ViS -Sedanja organlziranost Aoistva na narodnostno mehnem obmOCju je ustrezna.
VS* -R Siovenija bolj skrbl za italijansko kot za
0.61588 mad!arsko manJAlno.
V4· -R Siovenija bolj skrbi za Siovenee v zamejstvu kot 0.71691 za manj!!iine na lastnem ozemlju (Italijane, Madure).
Statusn. spremenljivke
va - Pripadniki mad!arske manjAine imajo zunaj
narodnostno meAanega ozemlja enake moinosti za 0.50794 zaposlitev kot Siovenei.
V9 -Pripadnlkl madiarske manjsine dosegajo enako
0.59027 stopnjo izobrazbe kot Siovenei.
Demografske spremenljivke
V11 • V madfarskih drunnah v Prekmurju sa rod! vee otrok kot v slovenskih.
Vi2 -Madiari so bolj pripravljeni izbrati tMjenjskega
0.43017 partnerja med Slovenci kot Siovenei mad Maduri.
124 Mojcg Medvesek' Primerjavg percepcij slovenske in modZQoke ncredoe
Tabela 4: Slrukturiranie "polozaja monjsine" v faktorskem modelu v drugi casoyni tocki v Monoslru.
ViS· Na narodnostno me§anem obmoeju js mad!arska kultuma ustvarjalnost snako prisotna kot sklVenska.
Vi4· Sredstev mnoflenega obve§e&nja (easopls. TV in
0.66262 radio) v madtarskem Jezlku je dovoll.
ViS - Sedanja organiziranost §clstvs ns narodnostno
0.71513 me!anem obmOCju je ustrezna.
VS- • Republika Slovenlja bolj skrbl za italijansko kat za
0.50742 madtarsko manjiino.
V4-· Republika Siovenija bolj skrbi za Siovence v
zameJstvu kat za manj!lne na lastnem ozemlju (ItaIiJane, 0.65217 Mad1are),
StatuI". apremenlJlvke
va . Pripadniki madfarske manj§ine Imajo zunaj
narodnostno me!anega ozemlJa enake mofnosti za 0.76884 zaposlitev kot Siovenei.
V9 • Prlpadniki madfarske manj§lne dosegajo enako
0.68838 stopnJo i:zobrazbe kot Slovenei.
Oemografske spremenlJivke
V11 • V madlarskih drutinah v Prekmurju S8 rodl vee
0.6440 otrok kot v slovenskih.
V12· Madlari so bolJ pripravijeni Izbrati tivljenjskega
0.78437 partnerja med Siovenei kot Siovenel mad Madlari .
• Smer petstopenjske lestvice teh spremenljivk smo uskladili z ostalimi tako, da vrednost 1 vedno pomeni izrazito strinjanje s pozitivnim polozajem manjsine, vrednost 5 pa izrazito nestrinjanje S pozitivnim polozajem manjsine. Zato moramo biti pri interpretaciji rezultatov pozorni in upostevati naslednje trditve V2 - Madiari v Prekmurju imajo ustrezno vlogo pri oblikovanju lastne iivljenjske usode; V5 - Republika Slovenija ne skrbi bolj za italijansko kot za madiarsko man-jsino; V4 -Republika Slovenija ne skrbi bolj za Slovence v zamejstvu kot za man-jsine na lastnem ozemlju (ltalijane, Madiare) in V13 - Iz Prekmurja se ne odselju-je vee Madzarov kat Siavencev.
Rgzprave in gradivo. Ljubljang 1999 sl.35 125
LITERATUI{A
Allardt, Erik (1990): .Challenges for Comparative Social Research., Acta Sociologica (33), 3, Norway, Slr. 183-193
Baker, Colin (1992} Alliludes and Language. Multilingual Mallers LTD, Clevedon Driedger, L. in Church, G (1974): "Residential segregation and institutional complele-ness: a comparison of ethnic minorilies" V: Canadian Review of Sociology and Anlfopology, 11 pp.:30-52 povz. po: Giles, Howard (ur.) (I977} Language, Elhnicily and Intergroup Relations, Academic Press, London, New York, San Francisco (stc. 313)
Eriksen, T. H. (1993): Ethnicity and nationalism. Anthropological perspectives, Co.:
Pluto Press London, Boulder
Ferguson, George (1987): Statistical Analysis in Psychology and Education. McGraw-Hill Book Co.
Giles, Howard (ur.) (1977): Language, Ethnicity and Intergroup Relations, Academic Press, London, New York, San Francisco
Gonzalez, M. E., Ogus,). L., Shapiro, G. Teppino, B.). (I975} "Slandards for Discussion and Presentation of Errors in Survey and Census Data". Journal of the AmeriGlJ) Statistical Association, vol. 70, edt 351, 5-23,
Hafner-Fink, Mitja (1993); "Medetnicni odnosi v slovenskem etnicnem prostoru".
Razprave in gradivo,
st.
28, str. 15-27Hafner-Fink, Mit;a (1994): Socioloska razsezja razpada jugosbvije, Znanstvena knjizica Fakultete za druibene vede).
Henerson, Marlene E., Morris Lynn Lyons, Taylor Fitz-Gibbon Carol (1990): How to Measure Attitudes. Sage Publications, Los Angeles
Juznic, Stane (1987): Antropologija. Drz.avna zaloiba Slovenije, Ljubljana
juznic Stane (1989): "Nacija kot identiteta v protisJovjih sodobnega svetall• Teorija in praksa, let. 26, !it. 8-9, Ljubljana
Kladnik, Drago, Repolusk Peler (1992): "Razvoj podeZelja v obcini Lendava in ohran-janje narodnostne identitete Madzarov". V: Geografski vestnik, 64, str. 54·70
Krysan M., Schuman H., Scott L, Beatty P. (1994): Response Rates and Response Content in Mail Versus Face-to-Face Surveys, Public Opinion Quaterly, Volume 58
Necak LOk, Albina, (s sodelavci) (1991): Medetnicni odnosi in narodna identiteta v mestu Monoster/Szentgotthard. Raziskovalni projekt: Medelnicni odnosi v slovenskem etnicnem prostoru : primerjalna analiza elementov narodnostne identitete prebivalstva na sticnih obmocjih obmejnih regij Slovenije, Avstrije, Italije in Madzarske, Ljubljana:
Institut za narodnostna vprasanja,.
126 Mojca Medvesek: PrimerjavQ percepcij slovenske in madzqrske narodne .
Necak Llik, AJbina, (s sodelavci) (1992): Medetnicni odnosi in narodna identitct3 v meSlu Lendava/Lendva : primerjalna anaJiza elementov narodnostne identitctc p rebival-stv::! oa slicnih obmocjih obmejnih regij Siovenije, Avstrije, Italije in Madzarske: [vprasal-nikl : a nemzetisegi identitas elemeinek osszehasonlito elemzese Sz!ovenia, Ausztria, Olaszorszag es Magyarorszag regioinak erintkezesi teruletcin clo lakossag korcben, (Mednarodni projekt: Etniena identitcta im medetnicni odnosi v slovenskem etnicnem prosloru, 81). Ljubljana, INV,. 95 slr.
Necak LOk, Albina, (s sodelavci) (1993c): Medetnicni odnosi in oaredoa identiteta v mestu Monoster/Szentgotthard. Raziskovalni projekt: Medetnicni odnosi v slovenskem etnicnem proSlOru : primerjalna analiza elementov narodnostne identitete prebivalslva na sticnih obmocjih obmejnih regij Slovenije, Avstrije, Iralije in MadZarske, (Raziskovalne naloge, 82). Ljubljana: Institut za narodnostna vprasanja,. 104 str.
Necak LOk, Albina, (5 sodelavci) (1995c): Medetnicni odnosi in narodna identiteta v mestll Monoster/Szentgotthard : pismo 1995 : Raziskovalni projekt: Medetnicni odnosi v slovenskem elnicnem prostoru : primerjalna analiza elementov narodnostne idemitetc prebivalstva na sticnih obmocjih obmejnih regij Slovenije, Avstrije, Italije in Madzarske, (Raziskovalne naloge, 82). Ljubljana: lnstitut za narodnostna vprasanja, 62 str.
Necak LOk, Albina, (s sodelavci) (1996a): Medetnicni odnosi in narodna identiteta v mestu Lendava/Lendva : primerjalna analiza elementov narodnostne identitete prebival-stva na slicnih obmocjih obmejnih regij Slovenije, Avstrije, ltalije in Madzarske: [vprasal-nikl . a nemzetisegi identitas e1emeinek osszehasonlito elemzese Szlovenia, Ausztria, O!aszorszag es Magyarorszag regioinak erintkezesi teruletein elo lakossag kercbcn, (Mednarodni projekt: Etnicna identiteta im medetnicni odnosi v slovenskem etnicnem prostoru, 81). Ljubljana, INV, 32 str.
Necak LOk, Albina, (1996b): ''Jezikevna razmerja na obmocju med MufO in Rabo". V:
Ljudje ob Muri (ur.: Janez Babzic in LszI Vndor), Murska Sobota, Pokrajinski muzej Necak Llik, Albina, (1997a): "Jezikovna identiteta in jezikovno nacrtovanje pri Slovencih" V: Avstrija. Jugoslavija. Siovenija. Siovenska narodna identiteta skozi cas, Lipica, 29. maj -I. junij 1996, st" 117-131
0yen, Else (ur.) (1990): Comparative Methodology. Theory and Practice in International Social Research. Sage Sttudies in International Sociology 40
Rizman, Rudi (1990): "Nacionalna driava kot socioloski problem" V: Druzboslovne razprave, Sl. 9, 1990, str.' 82-91
Supek, Rudi (1974): Ispitivanje javnog mnenja. (ur. Josip Zupanov). Socioiogija, Zagreb
Tajfel, Henri (l978} The Social Psychology of Minorities. Minority Right Group, London
Uhan, Samo (1998): Prava in neprava mnenja. Fakulteta za druzbene vede, Ljubljana
Rgzprave in gradivo Ljubljana 1999 sl. 35 127
SUMMARY
ANAI.YSIS OF SU/3.fIJCI1VE PERCIJP'J10N OF I:THNIC COMMllNfl1E5 IN THE IJORf)FR 7HlRfiURII:"S Of SI.OVENIA ANI) HUNGARY
An integral analysis
0/
interethnic relations requires a systematic study0/
objective Jactors as well as recognition0/
social and psychological dynamics0/
inter-ethnic rela-tions which affect the omitting or preserving o/elements o/ethnic adherence. 11'le present article presents merely the su.bjective perceptions0/
ethnic communi~y members on their own and others' status, aJier 1990, in the bar-der temtories0/
Slovenia and Hungary. We proceed from the assumption lhatlhe perception0/
social reality diJJers between majori-ty and minorimajori-ty. We a'-e interested in the quality o/these subjective perceptions and in the understanding a/minority status by majority and minority, respectively. Since subjective perception (subjective vilality) is a social construction and a complex variable, it is not easy to be measured and is there/ore more difficult to ascertain than objective vitality. We attempted to estimate subjective vitality0/
ethnic communities on the basis o/analysis0/
data gathered by means
0/
the questionnaire, performed in Lendava and Monaster (Szentgotlhard) at three different time points, We made a comparative analysis with regard to time dimension (analysis oj standpoims at three different lime points) and space analysis (standpoints0/
inhabitants, living in ethnically mixed territories, regard-ing minority status are constructions shaped within specific sodal settregard-ings). Along with ascertaining of subjective vi/aliy two hypotheses were verified. TheJ~rst is that at three di/Jerent time points in Prekmurje, a major discrepancy appeared in the standpoints
0/
majority and minority regarding the Porabje minority status. The second hypothesis pre-supposes that, regarding the difjerences in objective faclors and difJerences in social real-ity, lived by the Hungarian or Slovene minon'ty, respectively, differences can also be expected between the two communities at the level of perceptions and standpOints con-cerning their own status,