Interpretacija vprašalnika - REZULTATI Z RAZLAGO

III. EMPIRI Č NI DEL

12. REZULTATI Z RAZLAGO

12.5. Interpretacija vprašalnika

Večini nadarjenih učencev, ki so sodelovali v raziskavi, je predmet zanimiv, poučen in se ga radi učijo. Znanje v večini učenci pridobivajo v šoli, iz knjig, od staršev in na potovanjih. Iz tega lahko sklepamo, da jim učiteljice znajo približati snov, prav tako pa se tudi doma pogovarjajo o domači pokrajini, poleg tega si na potovanjih ogledajo zanimivosti Slovenije in uporabljajo zemljevid oziroma navigacijo. Trije učenci so pokazali široko znanje in s tem razgledanost, saj so se pri odgovarjanju na vprašanja naslonili tudi na to, kaj so že videli, prebrali, se pogovarjali. Mnenje nadarjenih učencev o pouku družbe je zelo različen. Pri preizkusu znanja se je pokazalo, da kdor je preizkus znanja rešil hitro, je tudi v vprašalniku odgovarjal skromno in povedal, da mu predmet ni tako všeč. Tudi tisti, ki so preizkus znanja reševali dlje, kot je bil predviden čas, jim predmet ni tako zanimiv. Pojavile so se tudi razlike med nadarjenimi učenci, ki so označili, da znanje pridobivajo le v šoli, in tistimi, ki so poleg tega označili tudi knjige, potovanja itd. Nadarjeni učenci, ki so označili več virov znanja, so naloge v preizkusu znanja tudi bolje reševali, kar pa nas spet pripelje do ugotovitve o širši razgledanosti.

O tem je pisala že Ana Kastelec v svojem magistrskem delu Nadarjeni učenci pri pouku družbe v osnovni šoli, ki je prišla do podobnih ugotovitev kot mi. Tudi v njeni raziskavi je predmet družba učencem zanimiv predmet in tudi pri njej so izpostavili, da imajo raje zgodovinske teme. Učiteljice očitno tudi pri učencih v naši raziskavi zanimivo podajajo snov, saj si učenci največ zapomnijo pri pouku. Podobne podatke smo dobili tudi o učenju predmeta družba. Tako v njeni kot tudi v naši raziskavi se je pokazalo, da se učenci učijo sami, vendar velikokrat za pomoč poprosijo starše, vsaj na koncu pri preverjanju njihovega znanja.

Glede na odgovore se v nekaterih delih naša raziskava in raziskava Ane Kastelec zelo ujemata, saj smo dobili zelo podobne podatke, kar pa nam da že širšo sliko o nadarjenih učencih pri pouku družbe. Potrdili smo, da je večini nadarjenih učencev predmet družba zelo zanimiv, da imajo nadarjeni učenci široko znanje in so razgledani. Prav tako nam raziskavi pokažeta, da so nadarjeni učenci samostojni, kar pomeni, da nimajo težav pri učni samopodobi. Nadarjeni učenci, ki so sodelovali v raziskavi, so zaupali svojemu znanju in svojim sposobnostim.

Razvidno je, da ciljev oziroma standardov znanja učenci niso dosegli v tolikšni meri, kolikor smo pričakovali. Znanje, ki ga pridobijo v 5. razredu, še ni dovolj široko, da bi lahko dosegali standarde znanja iz geografije za 9. razred, dosegajo pa miselne dejavnosti – višje nivoje mišljenja. Nadarjenim učencem bi morali omogočiti dodatno, predvsem pa poglobljeno znanje, jih usmeriti v teme, ki jih zanimajo, jim dati zahtevnejše naloge, probleme. Ker je večini učencev ta predmet zanimiv, menim, da ne bi imeli težav z nadgradnjo svojega znanja preko projektov, terenskega dela, kartiranja, orientacije v prostoru in na prostem. Na ta način bi nadgrajevali svoje znanje tudi na bolj praktičen način. Nadarjenim učencem bi prav tako morali že pri pouku ponujati dodatno literaturo in jih s tem spodbujati k še širšemu znanju

predmeta družba in tako tudi širši splošni razgledanosti. Pouk bi jim lahko tudi prilagodili na način, da bi delo potekalo v skupinskih dejavnostih, da bi si med sabo lahko izmenjavali informacije in se spodbujali. Za nadarjene učence so pomembna in zanimiva tudi tekmovanja.

Lahko bi se jih udeležili kot skupina (projekt) ali kot posamezniki. S tem pa bi pridobili še več novega znanja in nadgradili to, kar že znajo. Pri geografiji se ta tekmovanja že izvajajo, lahko pa bi se vključili tudi mlajši učenci, ki bi tekmovali na svojem področju, pri družbi.

Pomembno pa je tudi, da učitelji nadarjene otroke motivirajo in ne zatirajo z dodatnim delom.

Ravno zaradi tega je potrebno pridobivanje dodatnega znanja spremeniti iz frontalnega dela v zanimivejše praktično delo, kot so npr. tekmovanja, ki v učencih zbudijo tekmovalnost in željo po novem znanju, da bi bili boljši sami in tudi boljši od drugih.

55 13.SKLEP

14.KLJUČNE UGOTOVITVE

V raziskavi, ki smo jo izvedli, je sodelovalo 12 učencev in učenk, ki so bili v postopku identifikacije o nadarjenosti. Učenci in učenke so bili del treh oddelkov 5. razreda na eni šoli.

Izbrani učenci so reševali preizkus znanja, narejenega na podlagi standardov znanja iz geografije za 9. razred. Standardi znanja iz geografije so nadgradnja standardov znanja iz družbe 5. razreda, prav tako pa je veliko standardov znanja dodanih, saj se v 9. razredu poglobijo in dodajo še druge teme o poznavanju Slovenije. Pri rezultatih preizkusa znanja smo lahko videli, katere teme so pri predmetu družba v 5. razredu bolj poglobljene in katere manj. Pri družbi ni ciljev na temo prebivalstva in gospodarskih panog, kar se je odražalo tudi pri znanju učencev.

Nadarjeni otroci se od svojih vrstnikov razlikujejo na kognitivnem področju predvsem v stopnji in ne v vrsti kognitivnih procesov. To pomeni, da hitreje sprejemajo in procesirajo informacije, prej, hitreje in bolje rešujejo probleme, imajo obsežnejši spomin in učinkovitejše pomnjenje, uporabljajo več miselnih strategij, uporabljajo jih pogosteje kot njihovi nenadarjeni vrstniki, so bolj selektivni pri procesiranju informacij in hitreje usvojijo abstraktno raven mišljenja. (Robinson in Clinkenbeard, 2008 v Juriševič, 2012) Prav te kognitivne procese smo želeli pri učencih vzpodbuditi s preizkusom znanja. Učenci so morali pokazati široko znanje, čemur pravimo, da so razgledani, in poglobljeno razmišljanje o posameznih temah. Ker imajo nekateri učenci zelo dobro orientacijo v dejanskem času, jim to omogoča boljše načrtovanje dejavnosti preko dneva, boljše načrtovanje učenja, več prostega časa oziroma več različnih dejavnosti. So pa tudi nadarjeni učenci, ki se popolnoma zatopijo v določeno temo. (Umek, 2012)

Preverjali smo tudi višje razvite bralne spretnosti, ki jih od nadarjenih učencev zahteva branje različnih časovnih trakov, preglednic, shem, miselnih vzorcev, ki so jim lahko tudi v pomoč pri učenju. (Umek, 2012) Večina učencev je na preizkusu znanja uspešno rešila naloge, ki so zahtevale branje dodatnih informacij. Znali so poiskati podatek, ki ga je naloga zahtevala, težave sta jim delali le analiza in sinteza teh podatkov, ker niso imeli ustreznega znanja.

Branje z razumevanjem dodatnih informacij je že analiza le-teh, kar pa je po Bloomovi taksonomiji že na višjem nivoju mišljenja.

S preizkusom znanja smo ugotavljali tudi, ali imajo učenci nadpovprečno prostorsko orientacijo o Sloveniji. Prostorske predstave so pri predmetu družba oziroma geografija ključne, saj se morajo učenci znati orientirati v primarnem (miza, učilnica itd.) in tudi v sekundarnem okolju (prostorske predstave o Sloveniji, svetu itd.). (Umek, 2012) Prav tako smo bili pozorni na poznavanje domače okolice, kjer so se učenci odlično izkazali. Orientacija v sekundarnem okolju, na zemljevidu Slovenije, jim je delala kar nekaj težav, ker terja določeno mero urjenja. V 5. razredu pa se šele uvajajo v branje zemljevidov in tudi zemljevid in prostor Slovenije šele začenjajo spoznavati.

Pri nalogi o demokraciji so nadarjeni učenci poznali pomen pojma demokracija, niso ga še povsem razumeli, vendar je večina pravilno rešila probleme, ki so bili zapisani.

Kot pravi Lilek (2012), učenci logično razmišljajo in s tem vzročno-posledično argumentirajo.

Nadarjeni učenci z logičnim razmišljanjem niso imeli težav, imeli pa so jih pri vzroč no-posledični argumentaciji. Nekateri učenci so zapisali logičen odgovor, vendar za dano nalogo napačen odgovor, ker so sklepali glede na obseg pojava (da je npr. kmetijstvo najbolj razširjena gospodarska panoga, ker je po Sloveniji veliko njiv) in ne na njegov pomen.

Najzahtevnejša naloga je bila naloga o trajnostnem razvoju. Sodelujoči učenci so morali prebrati besedilo, ga analizirati, poiskati rešitve in jih vrednotiti. Učenci so morali biti, kot pravi Lilek (2012), kreativni in izvirni pri razmišljanju, morali so prikazati izvirne rešitve problema. Naloga je pokazala, da učenci s predznanjem družbe 5. razreda še niso sposobni vrednotiti svojih rešitev in da se to področje do 9. razreda še razvija.

Lilek (2012) izpostavi tudi značilnost nadarjenih, da uživajo v uporabi kartografije, zemljevidov, diagramov itd. Pri pisnem delu preizkusa znanja smo z opazovanjem učencev pri reševanju nalog ugotovili, da večini učencev to ni v užitek, saj njihova orientacija na zemljevidu še ni dobro razvita, zato so to nalogo občutili kot zelo težek izziv. Pri ustnem delu preizkusa znanja pa je bil nekaterim učencem zemljevid v veliko pomoč, ne le pri prikazovanju naravnogeografskih pokrajin, temveč tudi pri nalogah, pri katerih so iskali značilnosti pokrajin ter vzroke za gostejšo in redkejšo poselitev. Nekatere učence pa je zemljevid zmedel že pri naštevanju naravnogeografskih pokrajin, saj so se bolj osredotočali na pravilen prikaz kot pa pravilno poimenovanje. Tudi pri branju grafikonov so imeli sodelujoči učenci nekaj težav, ker so se s tovrstnimi grafikoni srečali prvič ali pa se pri pouku niso toliko poglabljali v branje le-teh. Večina učencev je spregledala skalo pri starostni in spolni piramidi, medtem ko so tortni diagram učenci znali prebrati in izpisati podatek, ki ga je zahtevala naloga.

Večini sodelujočih učencev se predmet družba zdi zanimiv in poučen, vendar menim, da predmet vidijo bolj kot učenje velike količine informacij in ne kot povezovanje s samo naravo in splošno razgledanostjo. Nekateri učenci ne znajo povezati »šolskega« znanja s tem, kar so spoznali na izletih, sprehodih, v poročilih itd. Zelo veliko jih je omenjalo učenje iz knjig, učbenikov, le nekateri pa so omenili pogovore s starši, starimi starši, sorojenci, vrstniki. Tudi tako lahko na področju družbe pridobimo veliko znanja. Že če poslušamo nekoga, ki nam razlaga o svojem potovanju, lahko izvemo veliko novega o samih krajih, pokrajini itd.

Presenetilo nas je, da mnogim učencem pri učenju pomagajo starši, saj je za nadarjene učence značilno, da so samostojni. Za nadarjene je značilna tudi uporaba miselnih vzorcev. (Umek, 2012) Tudi v naši raziskavi so nekateri učenci omenili uporabo miselnih vzorcev pri učenju in uporabo vprašanj, ki jih dobijo pri pouku.

15.OMEJITVE PRI RAZISKAVI

Pri raziskavi smo bili omejeni, saj je bil naš vzorec majhen (12 učencev), zato podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Najti šolo za raziskavo ni bilo težko, vendar pa vse šole, na katere smo poslali prošnjo za sodelovanje, še niso imele identificiranih nadarjenih učencev, zato smo v raziskavo vključili učence, ki so bili vsaj v postopku identifikacije. Za lažje komuniciranje in sodelovanje je nalogo vodje prevzela ena učiteljica oddelkov 5.

razreda, tako da je tudi komunikacija lahko potekala nemoteno.

16.IDEJE ZA NADALJNJE DELO

Med pisanjem magistrskega dela smo dobili še nekaj idej, ki bi jih lahko vključili v raziskavo.

Na ta način bi pridobili še večji vpogled v širino znanja nadarjenih učencev pri predmetu družba. Morda bi ugotovili, kako bi se lahko učenci še bolj približali standardom znanja 9.

razreda.

Nekateri so omenili, da so jim ljubše zgodovinske teme, zato bi jih bilo dobro preveriti tudi na tem področju. Kot nam pove že teorija, niso vsi učenci nadarjeni na vseh področjih, zato bi nam raziskava zgodovinskih tem dala vpogled še v drugo dimenzijo nadarjenosti.

V raziskavo bi lahko vključili tudi terensko delo, oblikovanje referatov, predstavitev. Na ta način bi dali učencem možnost, da prikažejo svoje obsežno znanje o predmetu družba ter kreativno in izvirno razmišljanje. Prav tako bi lahko pokazali svojo samostojnost pri delu, spodbudili pa bi tudi njihovo kreativnost.

Med samim raziskovanjem smo ugotovili, da učenci velikokrat omenjajo potovanja.

Naslednja raziskava bi lahko iskala odgovor na vprašanji, kako potovanja vplivajo na znanje vseh učencev oziroma le nadarjenih učencev in v kolikšni meri pripomorejo k boljšemu poznavanju Slovenije.

Med pedagoško prakso in pri raziskavi smo ugotovili, da pouk družbe ni kaj dosti prilagojen nadarjenim, saj je predstavljeno in od učencev zahtevano le temeljno znanje, ki ga določajo učni cilji na osnovni ravni. Predmet družba pa je veliko več kot samo učenje dejstev in podatkov. Potrebno jih je tudi povezati z znanjem, ki ga pridobimo v vsakdanjem življenju, in nove veščine, npr. delo z zemljevidi, čim pogosteje uporabljati zunaj šole. Za vse to pa je pomembna tudi iznajdljivost učiteljev. Ti morajo nadarjene učence zaznati in pouk diferencirati, da lahko učenci napredujejo in razvijajo svojo nadarjenost.

58 17.VIRI IN LITERATURA

Anderson L. W. in Krathohl D. R. (2001). Taksonomija za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja: revidirana Bloomova taksonomija izobraževalnih ciljev (prevedla Sonja Sentočnik, 2016). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Berce, D. (2006). Geografija ob koncu devetletke: zbirka nalog za geografijo v 9. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: Ataja.

Baloh, E. in Lenart, B. (2016) Geografija 9: Samostojni delovni zvezek za geografijo v devetem razredu. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Bernot, F. (1998). Geografija Slovenije. Ljubljana: Slovenska matica.

Bezić,T. (2012). Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Bezić, T. (1998). Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Budnar, M., Kerin, M., Raztresen, M., Mirt, G. (2011) Učni načrt: Družba. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo.

Pridobljeno: 5. 11. 2017 s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/pre novljeni_UN/UN_druzba_OS.pdf

Ferbežer, I., Korez, I. in Težak, S. (2008) Nadarjeni otroci. Radovljica: Didakta.

George, D. (1997). Nadarjeni otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Juriševič, M. idr. (2014). Spodbudno učno okolje: ideje za delo z nadarjenimi v osnovni šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Juriševič, M. (2012). Nadarjeni učenci v slovenski šoli (analiza ključnih dejavnikov kakovosti znanja v vzgojno-izobraževalnem sistemu). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Justin, J. (2008). »Bloomova« taksonomija pol stoletja pozneje: zabloda, ki še traja.

Šolsko polje. Letnik: 19, str. 5–32.

Kastelec, A. (2016). Nadarjeni učenci pri pouku družbe v osnovni šoli.(Magistrsko delo).

Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Koncept: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (1999).

Pridobljeno: 1. 2. 2018 s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/dev etletka/program_drugo/Odkrivanje_in_delo_z_nadarjenimi_ucenci.pdf Kolnik, K., Otič, M., Cunder, K., Oršič, T., Lilek, D. (2011). Učni načrt: Geografija.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo.

Pridobljeno: 5. 11. 2017 s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/pre novljeni_UN/UN_geografija.pdf

Lilek, D. (2012). Teoretične podlage organizacijskih pristopov za delo z nadarjenimi na področju geografije in zgodovine. V Bezić, T. (et al.), Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 236–243.

Nagel, W. (1987). Odkrivanje in spodbujanje nadarjenih otrok: svetovalec za starše in učitelje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Napotki za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli Pridobljeno: 5. 6. 2018 s

https://www.ric.si/mma/napotki%20za%20pripravo%20preizkusov%20zna nja%20v%20o%C5%A1/2006070611534321/, povzeto po: Žagar, D.

(2002). Napotki za pripravo pisnih preizkusov znanja v devetletni osnovni šoli, Vzgoja in izobraževanje, 23, 18–21.

Strokovni posvet za vzgojitelje predšolskih otrok in učitelje razredne stopnje (2013).

Spodbudno učno okolje za nadarjene otroke v predšolskem in zgodnješolskem obdobju.

Pridobljeno 8. 12. 2017 s:

http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/Posvet2013/jesen_posveti/Zbornik_nadarje ni_VPO-RP.pdf

Senegačnik, J. (2007). Živim v Sloveniji: geografija za 9. razred osnovne šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.

Umek, M., Raztresen, M. (2014). Izzivi za nadarjene pri družboslovju – jaz in drugi. V Juriševič, M. (ur.) Spodbudno učno okolje: ideje za delo z nadarjenimi v osnovni šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 155–174.

Žagar, D., Artač, J., Bezič, T., Nagy, M., in Purgaj, S. (1999). Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

61 18.PRILOGE

PRILOGA 1: PREIZKUS ZNANJA

PREVERJANJE ZNANJA NA TEMO

SLOVENIJA

Ime in priimek: ________________________________

Razred: ______

Datum: ___________________________

1. Državna meja ločuje Slovenijo od štirih sosednjih držav.

a) Na zemljevidu z rdečo barvico označi državno mejo z Italijo, z modro barvico pa državno mejo s Hrvaško.

b) Razvrsti sosednje države glede na dolžino državne meje, ki jo ima Slovenija s posamezno državo. Prični s tisto, s katero imamo najdaljšo državno mejo.

_____________________________________________________________________

62 2. Zemljevid Slovenije.

a) Na zemljevidu označi naslednje kraje in reke:

MESTA: REKE:

• Postojna • Sava

• Celje • Mura

• Koper • Drava

• Novo mesto • Krka

• Maribor

63 3. Prebivalstvo.

1971

64 2017

a) Koliko dečkov je bilo rojenih leta 1971 in koliko v letu 2017?

_________________________________________________________________________

b) Kakšno obliko ima starostna piramida danes? Kaj to pomeni?

___________________________________________________________________________

c) Zakaj je pri prvi piramidi pri okoli 50 let zareza? Kje se pojavi ta zareza na drugi piramidi?

_________________________________________________________________________

d) Primerjaj število mladega in število starega prebivalstva na obeh piramidah. Kaj ugotoviš? Kateri problemi se pojavljajo in kako se mora država temu prilagajati?

___________________________________________________________________________

4. Na spreminjanje števila prebivalcev vplivajo tudi selitve (migracije). Preberi besedilo in odgovori na spodnja vprašanja. Odgovore zapiši na črte.

Moje ime je Katy Kuntz. Doma sem v Clevelandu, čeprav sem bila rojena v majhnem kraju nekje ob Savi. Svojega rojstnega kraja se ne spominjam več dobro. Zame je tako zelo daleč in tako tuj. Pozabila sem ga. Včasih nas mati spomni, kako je bilo pri nas doma lepo. Ker pa je naša družina živela v revščini in pomanjkanju, se je oče odločil, da gre čez morje v svet. Kmalu smo lepšemu življenju naproti odšli tudi ostali. Tega je zdaj že mnogo let.

f) Kateri pojav slovenskega naroda je predstavljen v besedilu?

_________________________________________________________________________

g) Zakaj se je družina deklice, predstavljena v besedilu, preselila iz domačega kraja?

__________________________________________________________________________

h) Za koliko časa se je družina preselila na tuje?

__________________________________________________________________________

i) Kaj v besedilu nakazuje, da mlajši rod izseljencev že opušča svojo izvirno kulturo?

___________________________________________________________________________

j) Ali se danes Slovenci še izseljujejo v druge države? Zakaj?

___________________________________________________________________________

5. Spodaj so navedene različne gospodarske panoge. Obkroži črki pred skupinama gospodarskih panog, v katerih je zaposlenih največ ljudi v Sloveniji.

e) Industrija: kovinska, avtomobilska, kemična … f) Trgovina, prevozništvo, turizem

g) Kmetijstvo in gozdarstvo

h) Rudarstvo, premogovništvo, kamnolomi, glinokopi, soline Utemelji svoj odgovor.

___________________________________________________________________________

6. V 1. členu ustave piše, da je Slovenija _____________________ republika.

Podčrtaj trditve, kaj je v demokraciji dopustno in kaj ni!

Policist hoče nekoga, ki je nepravilno parkiral, kaznovati. Ta mu pove, da ima zelo nizko plačo. Policist se odloči, da ga ne bo kaznoval. Kaznoval bo le tiste, ki imajo dovolj veliko plačo.

a) To je v demokraciji dopustno.

b) To v demokraciji ni dopustno.

Učenci kritizirajo svoje učitelje, čeprav se učitelji trudijo, da bi svoje delo opravljali dobro in pravično.

a) To je v demokraciji dopustno.

b) To v demokraciji ni dopustno.

Znani politik se je poškodoval. Odpeljali so ga na oddelek nujne pomoči v bolnišnico. Tam ni hotel čakati, da pride na vrsto, ampak je zahteval, da ga zdravniki sprejmejo takoj.

a) To je v demokraciji dopustno.

66 b) To v demokraciji ni dopustno.

Utemelji svoje odgovore.

___________________________________________________________________________

7. Transport.

c) V katere države Slovenija izvozi največ blaga?

__________________________________________________________________

d) Zakaj ravno v te države?

___________________________________________________________________________

8. Ustrezna oskrba s kakovostno pitno vodo predstavlja temelj vsake moderne družbe in je nujna za nemoteno življenje in napredek. Z naraščanjem mestnega prebivalstva in spreminjanjem njenih življenjskih in prehranjevalnih navad, ki povečujejo porabo pitne vode tako v gospodinjstvu kot tudi v industriji in kmetijstvu, so mesta danes pod velikim izzivom nudenja zadostne količine kakovostne pitne vode svojim prebivalcem. (Trajnostni razvoj mest, 2016)

Kako bi se lotili reševanja opisanega problema? Navedi nekaj rešitev za opisani problem.

___________________________________________________________________________

Svojo rešitev vrednoti z vidika okolja in z vidika gospodarnosti.

___________________________________________________________________________

68 PRILOGA 2: VPRAŠALNIK

VPRAŠALNIK 1. Kakšen se ti zdi pouk družbe? Zakaj se ti zdi tako?

___________________________________________________________________________

2. Katero področje ti je pri geografiji Slovenije najzanimivejše?

___________________________________________________________________________

3. Kje si pridobil svoje znanje iz geografije Slovenije?

In document NADARJENI U Č ENCI PRI POUKU DRUŽBE V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE (Strani 67-0)