Cilj in pomembnost indikatorja

Indikator kaže razvoj incidenčne stopnje smrtnih poškodb pri delu v primerjavi z letom 1998 (=100). Stopnja incidence je enaka številu smrtnih poškodb pri delu, ki se zgodijo v letu, deljeno s številom zaposlenih oseb v istem letu in pomnoženo s 100 000.

Evropski svet je v Stockholmu leta 2001 zapisal, da ponovno vzpostavljanje polne

zaposlenosti ne pomeni samo ussmerjanje na več služb, ampak tudi boljše službe. Povečati je potrebno prizadevanja za promocijo dobrega delovnega okolja za vse, vključno z enakimi možnostmi za invalide, enakopravnost spolov, dobro in fleksibilno organizacijo dela, dovoliti večjo usklajenost delovnega in zasebnega življenja, vseživljenjsko učenje, zdravje in varnost pri delu, vključenost zaposlenih in pestrost delovnega življenja.

Omejitve pomembnosti indikatorja in druge značilnosti, ki lahko omejujejo uporabo indikatorja v Letnem poročilu o razvoju (Annual Progress Report).

Indikator izključuje poškodbe na poti na delo in iz dela, dogodke, ki so nastali samo iz zdravstvenih vzrokov in poklicne bolezni. Indikator izključuje tudi smrtne prometne nezgode na cesti in druge transportne nezgode v toku dela.

Indikator je indeks, ki opisuje razvoj incidenčne stopnje od leta 1998. Ta metodološka izbira je bila narejena zato, da bi se izključil vpliv različnih nacionalnih sistemov zbiranja podatkov, torej indeks primerljivo meri trende v vsaki državi. Slaba stran je, da ni mogoče primerjati absolutne incidenčne stopnje med državami v številu umrlih na 100 000 zaposlenih.

2a. Razpoložljivost podatkov- pregled

V splošnem ni možno pričakovati, da bi bili podatki za nove članice in kandidatke dosegljivi za obdobje pred 1995.

2b. Razpoložljivost podatkov- podrobno

t1: prvo referenčno leto, t2 zadnje referenčno leto dosegljivo v januarju 2006

Države članice Kandidatke in

pridružene

ZDA in Japonska

EEA-EFTA¹ t1 1994 – BE, CZ, DK, DE, GR, ES,

FR, IE, IT, HU, MT, AT, PT, SI, FI, SE, UK

1995 – EE, LT, LU, SK 1996 – NL

1997 – PL 1998-LV

1999-24 MS (ni podatkov za Irsko)

1994 – BG 1996 – TR 1997 - RO

1994

1998-NO

t2 2003-23 MS (ni podatkov za Irsko in Portugalsko)

2003 – BG, RO, TR

2003 2003-

NO

3. Celotna ocena natančnosti in primerljivosti

A B C Indikator je potrebno razviti Kratek povzetek obrazložitve: Specifikacije zbiranja podatkov so zelo harmonizirane.

Podatki se zbirajo po istih statističnih definicijah in klasifikacijah v vseh državah. Viri podatkov so prav tako

zanesljivi. Primerljivost med državami je kljub temu rahlo omejena, ker obstajata dva osnovna sistema poročanja:

zavarovalniški podatki in poročanje inšpektoratu za delo. V drugem sistemu ni ekonomske motivacije za poročanje poškodb pri delu, toda za smrtne poškodbe pri delu velja, da je nivo poročanja zelo blizu 100% v obeh tipih poročevalskih sistemov.

4. Celotna natančnost

Visoka Podatki so administrativni podatki zbrani z ESAW (Evropska statistika poškodb pri delu) metodologijo. ESAW statistika temelji na harmonizirani

metodologiji, ki je bila od leta 1990 razvita z državami članicami. Nacionalni viri za ESAW so prijave poškodb pri delu na zavarovalnice za poškodbe pri delu (BE, DE, EL, ES, FR, IT, LU, AT, PT, in FI) ali drugim ustreznim nacionalnim institucijam (običajno Inšpektorat za delo) v državah članicah, ki imajo » splošen socialno varstveni sistem« (DK, IE, NL, SE, UK in NO). Viri podatkov v novih članicah in kandidatkah so administrativni registri (v glavnem Inšpektorat za delo in Zavodi za socialno varnost). Pred polno uporabo zbiranja podatkov ESAW po primerih, nove članice in kandidatke zagotavljajo agregirane podatke v tabelah za izračun indikatorja.

V dveh državah (UK in IE) poškodbe pri delu, ki se zgodijo v cestnem prometu (med delom – na službeni poti), niso pokrite s poročevalskim sistemom. Takšne poškodbe pri delu dosežejo približno polovico vseh smrtnih poškodb pri delu. Zato je potrebno za primerljive številke o smrtnih primerih te poškodbe izključiti tudi iz podatkov drugih držav članic. To zmanjšuje izčrpnost podatkov za smrtne primere.

Podatki o številu zaposlenih oseb so pridobljeni iz Ankete o delovni sili (LFS), raziskavi v gospodinjstvih, ki temelji na evropski zakonodaji. Celotna natančnost je ocenjena kot visoka.

Ker so rezultati pridobljeni na vzorcu, so podvrženi običajnim tipom napak povezanimi z tehnikami vzorčenja in intervjuja. Vzorčne napake, ne vzorčne napake, napake merjenja, procesne napake in neodziv so izračunane za vsako državo in dokumentirane v Poročilu o kakovosti Ankete o delovni sili Evropske unije.

V procesu presejanja kakovosti s strani Evrostata številke o zaposlenosti izpolnjujejo zahteve Evrostata glede zanesljivosti.

Omejitve (viri, napake, metodologija, itd)

5. Primerljivost med državami

Visoka Za zagotovitev primerljivosti so bile razvite skupne definicije in klasifikacije za ESAW podatke. Dodatno so incidenčne stopnje, ki se uporabljajo za izračun indeksa standardizirane (po gospodarski dejavnosti), da se odpravijo razlike zaradi različne

distribucije nacionalne delovne sile v panoge z nizkim in visokim tveganjem. Nadalje so v izračun vključene samo tiste gospodarske dejavnosti, za katere lahko vse države zagotovijo popolne podatke.

Vir neprimerljivosti, ki ostaja je zanašanje na dva različna osnovna tipa sistemov zbiranja podatkov: zavarovalniški sistem in poročevalski sistem inšpektorata za delo. Za zmanjšanje teh problemov primerljivosti je zato uporabljena baza za izračun indeksa v letu 1998 za vsako državo posebej namesto absolutne incidenčne stopnje.

Primerljivost podatkov med državami o številu zaposlenih oseb je dosežena v Anketi o delovni sili z različnimi pravili, ki zagotavljajo harmonizacijo konceptov, definicij in metodologij za vse države članice, EFTA in kandidatke (razen Španije in Turčije).

Podatki za Španijo so pridobljeni iz datotek Sistema socialne varnosti in za Turčijo iz Nacionalne ankete o delu.

Omejitve

6. Časovna primerljivost

Visoka Zaradi strukture indikatorja (indeks z bazo leta 1998) je časovna primerljivost na splošno dobra. Kljub temu je prišlo do prekinitve serije za Finsko v letu 2001 in za Bolgarijo in Turčijo v letu 2000 zaradi manjših metodoloških sprememb na nacionalnem nivoju. To vključuje razširitev pokritja poročevalskega sistema na nekatere skupine

delavcev.Za Irsko so podatki med leti 1999-2002 naknadno razglašeni za neprimerljive med leti zaradi razlik pri vključevanju poškodb med samozaposlenimi delavci.

Za najmanjše države (Ciper, Luksemburg, Malta) so letne številke smrtnih poškodb pri delu okrog 10 ali manj in so zato letne vrednosti indikatorja za smrtne primere za te države predmet statistične netočnosti zaradi majhnih števil in naključja.

Podatki o številu zaposlenih oseb temeljijo na letnih povprečjih primerljivih četrtletnih podatkov.Prehod iz spomladanske ankete na trajno anketo, ki daje četrtletne podatke se je začel leta 1998.

V letu 2003 je bila četrtletna trajna Anketa o delovni sili vpeljana v Franciji, Luksemburgu, Madžarski, Islandiji in Bolgariji. Avstrija, Italija in Ciper so uvedli četrtletno trajno anketo v letu 2004, Nemčija pa jo bo 2005. V drugih primerih se manjkajoče četrtine ocenijo na Evrostatu , kjer se kot oznaka relativne velikosti uporabijo harmonizirani podatki Ankete o delovni sili, ki so na razpolago na Evrostatu . Nemčija posreduje nacionalne ocene do leta 2004.

Izvajajo se prilagoditve, da bi se zmanjšali učinki prekinitev serij zaradi prehoda na trajno anketo.

Omejitve

7. Razvojne možnosti za izboljšanje kakovosti tega indikatorja (kolikor je možno tudi pokazatelje bremena držav članic in drugih).

10 novih članic, Bolgarija in Romunija so postavile nacionalne plane za uvedbo polne ESAW metodologije zbiranja podatkov za referenčno leto 2004-06, odvisno od države. Velika

Britanija in Irska delata na zbiranju podatkov o smrtnih poškodbah pri delu, ki se zgodijo v cestnem prometu. Ko bodo izpolnjeni ti načrti, lahko predvidevamo, da bo indikator z absolutnimi incidenčnimi stopnjami izvedljiv in primerljiv.

8. Prispevek k kakovosti nabora za skupno analizo politike

ESAW metodologija zbiranja podatkov je harmonizirana metodologija, ki zbira statistične podatke o pojavu, izidu, vzrokih in okoliščinah poškodb pri delu. Nacionalne pooblaščene inštitucije so zavezane tej metodologiji in so izpeljale različne aktivnosti za prilagoditev nacionalnih postopkov zbiranja podatkov zahtevam ESAW. ESAW podatki prispevajo k usmerjanju evropske politike preventive na področju varnosti pri delu.

Evropska zakonodaja:

Framework Directive 89/391/EEC on the introduction of measures to encourage improvements in the safety and health of workers at work.

Commission Communication COM (2002) 118 Final and Council resolution 2002/C 161/01 on a new Community strategy for safety and health at work 2002-2006.

Decision No 2367/2002/EC of the European Parliament and of the Council of 16/12/2002 on the Community statistical programme 2003 to 2007.

9. Zagotavljanje podatkov za Slovenijo

Podatke na Evrostat posreduje pooblaščena inštitucija IVZ, ki jih pridobiva v osnovi iz prijave poškodbe pri delu, ki se za ta namen dopolnjuje s podatki Inšpektorata za delo. Prav smrtne poškodbe pogosto niso prijavljene preko zdravstvene službe, saj je zaradi same narave dogodka ustaljena pot prekinjena. Pošiljanje podatkov v zapisih ESAW bo možno, ko bo izpeljana prilagoditev sistema, ki poteka.

Do sedaj je Slovenija pošiljala podatke v skladu s svojo definicijo, ki je vključevala smrti na poti na delo, iz dela in na službeni poti v prometu. Za izpolnitev metodoloških pravil je vse te potrebno izločiti. To lahko naredimo za referenčno leto 2004 in bazno leto 1998, po dogovoru z Evrostatom pa tudi za ostala vmesna leta. To pa pomeni, da se približujemo majhnosti številk, kjer so velike razlike med posameznimi leti stvar naključja in nimajo velike napovedne vrednosti.