CILJI CILJI CILJI CILJI
Naglušno deklico želiva voditi, jo usmerjati skozi posamezne naloge, katerih cilj je usvajanje struktur jezika, širjenje besedišča, razvijanje sposobnosti komunikacije.
Področja, na katerih ima težave, ji želiva približati v drugačni, zanimivejši obliki – v obliki zabave in nezaved-nega učenja.
S projektom dopolnjujočega pouka naglušne učenke s pomočjo elektronskih medijev na daljavo želiva tudi premagati razdaljo, saj je delo pogostejše, bolj kontinuirano, sprotno.
173 173 173 173 173
5 Zaključek 5 Zaključek 5 Zaključek 5 Zaključek 5 Zaključek
Gluhi in naglušni učenci, ki imajo v procesu odraščanja, izobraževanja in socialne integracije določene težave, pa tudi polnočutni otroci ob posredovanju znanja, katerega uporabnost naj bi bila zagotovljena že sama po sebi, temu načinu sicer sledijo, ni pa spodbujena njihova tako potrebna notranja aktivnost.
Zato ostane takšno znanje togo in nepovezano, učenci ga navadno uporabljajo le pri reševanju naučenih problemov v okviru istega predmeta. Najhuje pa je, da počasi, vendar uspešno zatiramo njihovo radovednost [4].
Prav zato se pri gluhih in naglušnih učencih tako zelo trudimo določiti strategijo uspešnih metodičnih postop-kov (dejavnosti) za doseganje zastavljenih ciljev.
In prav zato sva v okviru najinega prvega leta uresničevanja projekta dopolnjujočega pouka gluhih in nagluš-nih učencev s pomočjo elektronskih medijev na daljavo tako veseli, ko nama najina naglušna deklica – prej že kar upornica – nestrpno sporoča: Kdaj bom dobila novo nalogo??
Lit Lit Lit
Lit Liter er er er eratur atur atur atur atura a a a a
[1] KUBALE, V.: Pomen razvoja specialne didaktike v sodobni šoli. Maribor, 1996.
[2] SEMINAR Slušno moteni otrok v vrtcu in osnovni šoli. Portorož 1994.
[3] SLUH: naglušnost in gluhost. Ljubljana, 1999.
[4] WECHTERSBACH, R.: Informacijska tehnologija pri pouku – da ali ne in zakaj. SIMPOZIJ Modeli pouče-vanja in učenja. Portorož, 1999 (str. 128-133).
[5] http://www-lt.fe.uni-lj.si/ITI/login_osnovna_sola.html
Avtorici Avtorici Avtorici Avtorici Avtorici
Tjaša Burja, profesorica slovenščine je diplomirala na Filozofski fakulteti – Oddelek za slovenistiko, Univerza v Ljubljani. Podiplomsko se je izobraževala v Univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer je opravila bibliotekarski strokovni izpit. Zaposlena je na Centru za sluh in govor v Mariboru kot učiteljica slovenščine in vodja šolske knjižnice. Sodelovala je v več projektih s področja dela z gluhimi in naglušnimi učenci ter učenci z motnjami v govorno-jezikovni komunikaciji.
knjige.csgmb@guest.arnes.si
Diana Ropert, profesorica defektologije je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani - Oddelek za defek-tologijo - smer surdo-logo, Univerza v Ljubljani. Zaposlena je na Centru za sluh in govor v Mariboru kot individualna terapevtka gluhih in naglušnih otrok ter otrok z motnjami v govorno-jezikovni komunikaciji. Je tudi članica diagnostično-rehabilitacijskega tima za polžev vsadek.
diana.ropert@guest.arnes.si
174 174 174 174 174 Authors Authors Authors Authors Authors
Tjaša Burja, a teacher of Slovene Language, graduated at the Faculty of Arts, Departement of Slovene Lan-guage, University of Ljubljana. She attended some postgraduate courses at the National University Library in Ljubljana where she has obtained a biblioteque certificate. Currently she is employed at the Centre for Hear-ing and Speech Maribor, as a teacher of Slovene Language and Head of School Library. She has worked in some projects in the field of working with deaf and partially deaf children and children with speech and language impairment.
knjige.csgmb@guest.arnes.si
Diana Ropert, a teacher of Defectology, graduated at the Pedagogical Faculty, Departement for Defectology, line Surdo-Logo, University of Ljubljana. She is employed at the Centre for Hearing and Speech Maribor, as the individual therapeutist for deaf and partially deaf children and children with speech and language im-pairments. She is an active member of the diagnostic team for the cochlear implant and a member of the team for the rehabilitation procedure after cochlear implantation.
diana.ropert@guest.arnes.si
175 175 175 175 175
Vkl Vkl Vkl
Vkl Vključ juč juč jučeeeeevvvvvan juč an an an anje inf je inf je inf je infor je inf or or ormaci or maci maci macijs maci js js js jskkkkke in k e in k e in k e in komunik e in k omunik omunik omunik omunikaci aci aci acijs aci js js js jskkkkkeeeee tttttehnologi ehnologi ehnologi ehnologije v iz ehnologi je v iz je v iz je v iz je v izobr obr obr obr obraž až až až ažeeeeevvvvvan an an anje gluhih in naglušnih an je gluhih in naglušnih je gluhih in naglušnih je gluhih in naglušnih je gluhih in naglušnih Inclusion of inf
Inclusion of inf Inclusion of inf
Inclusion of inf Inclusion of infor or or or ormation and communication mation and communication mation and communication mation and communication mation and communication
technology in deaf and hard of hearing education technology in deaf and hard of hearing education technology in deaf and hard of hearing education technology in deaf and hard of hearing education technology in deaf and hard of hearing education
Dr Dr Dr
Dr Dr. Matjaž Debe . Matjaž Debe . Matjaž Debe . Matjaž Debe . Matjaž Debev vv v vc, mag. Bogdan Dugonik c, mag. Bogdan Dugonik c, mag. Bogdan Dugonik c, mag. Bogdan Dugonik c, mag. Bogdan Dugonik, Živ , Živ , Živ , Živ , Živa P a P a P a Pel a P el el eljhan el jhan jhan jhan jhan
Povzetek Povzetek Povzetek Povzetek Povzetek
Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) se vse bolj uveljavlja tako v svetu kot v Sloveniji. Kot pomemben element IKT se na področju izobraževanja gluhih in naglušnih uveljavlja videoposnetek s pod-napisi in interaktivnimi elementi, ki predstavljajo večjo izrazno vrednost kot običajna statična slika in besedi-lo iz knjige.
Članek predstavlja problematiko posredovanja učnega gradiva gluhim in naglušnim in potrebe po uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije v izobraževalnem procesu. Na podlagi navodil za izvedbo izobraževalnega procesa s pomočjo rezultatov drugih projektov članek podaja predlog uporabniškega vmes-nika in interakcije za izvedbo učinkovite multimedijske predstavitve določene učne snovi za potrebe gluhih in naglušnih.
URL: http://www.invatech.uni-mb.si/
Abs Abs Abs Abs Abstr tr tr tr tract act act act act
Information and communication technology (ICT) has put forward in the world as well as in Slovenia. Video with sub-titles and interactive elements, bringing larger expression power than usual static picture and texts from the books, is important element of ICT for education of deaf and hard of hearing people. This paper represents the problem of distribution of studying material to deaf and hard of hearing people and the needs for use of information and communication technology in education. On the basis of instructions for realiza-tion of educarealiza-tional process and results from the other projects, this paper gives a proposal of user interface and interaction for realization of effective multimedia presentation of specific studying material for the needs of deaf and hard of hearing people.
URL: http://www.invatech.uni-mb.si/
Ključne besede Ključne besede Ključne besede Ključne besede Ključne besede
izobraževanje na daljavo, video na zahtevo, pretočni video, telekomunikacije, internet, svetovni splet, gluhi in naglušni, slovenski znakovni jezik
Keywords Keywords Keywords Keywords Keywords
distance education, distance learning, video on demand, streaming video, telecommunication, Internet, world wide web, deaf and hard of hearing, Slovene sign language
Uv Uv Uv Uv Uvod od od od od
Izobraževanje s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) predstavlja sodobnejšo obliko izvajanja šolskega procesa, ki je s pomočjo te tehnologije udobnejši in se lažje prilagaja. Izobraževanje v tem primeru, za razliko od klasičnega procesa izobraževanja, omogoča, da so študenti in predavatelji lahko tudi
176 176 176 176 176
fizično ločeni. Učno gradivo torej posredujemo s pomočjo različnih elektronskih medijev. Zato je izobraževanje na daljavo predvsem oblika indirektnega izobraževanja, ki omogoča, da študenti lahko študirajo v domačem okolju [1]. Z izjemno hitrim razvojem računalništva in informatike ter z večanjem hitrosti prenosa podatkov po omrežju, se učno gradivo vse bolj posreduje tudi v avdio- ali videoobliki [2]. Videoposnetek z zvokom je izjemno pomemben dodatek klasičnemu pisnemu gradivu, saj ima živa videoslika bistveno večjo izrazno vrednost kot statično besedilo in slika. Mimika in geste, ki jih vidimo na videoposnetku, nam lahko povedo mnogo več kot besede, ki jih preberemo.
Vendar pa mimika in geste ne zadostujejo za učenje gluhih in naglušnih. V zadnjem času v Sloveniji uporablja-mo tudi učenje v slovenskem znakovnem jeziku (bodisi da ga obvlada učitelj sam bodisi da je pri pouku navzoč tolmač). Učitelj se pri izobraževanju gluhih in naglušnih srečuje z nizko pismenostjo in slabim ra-zumevanjem pisanih besedil. V razredu sicer lahko učno snov razloži v slovenskem znakovnem jeziku, doma pa so dijaki večinoma prepuščeni zapiskom v zvezkih in učbenikih. Pogosto napisanega ne razumejo, zato se učno snov pogosto učijo na pamet. Rešitev tega problema bi lahko predstavljalo učno gradivo na CD-ROM-u oziroma na svetovnem spletu, ki bi pomagalo učencem pri ponavljanju in izobraževanju v domačem okolju, saj lahko v jeziku, ki jim je najbližji (slovenski znakovni jezik) večkrat pregledajo snov. Gradivo pa bi bilo opremljeno tudi z vajami za utrjevanje snovi. Pomembno je, da bi bilo celotno gradivo (tudi razlaga besed, vaje za ponavljanje …) razloženo tudi v slovenskem znakovnem jeziku.
Žal se pri izobraževanju gluhih in naglušnih v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana srečujemo s slabim znanjem obeh jezikov, tako znakovnega kot slovenskega, česar se moramo zavedati tudi pri pripravljanju gradiva za dijake. Večina gluhih in naglušnih v Sloveniji ne zna angleškega jezika (angleški jezik ni vključen v posebne izobraževalne programe za gluhe in naglušne), kar jim otežuje dostop do informacij na svetovnem spletu in še povečuje razliko med slišečimi in gluhimi.
Preden se lotimo izdelave gradiva za gluhe in naglušne, moramo poznati njihove potrebe. Poznati moramo stopnjo jezikovnega znanja in razgledanost dijakov, ugotoviti moramo tudi, kako gluhe in naglušne osebe sprejemajo informacije, ki jim jih posredujemo v multimedijski obliki.
Glede na rezultate izvedenih analiz in glede na navodila v evropskem okolju [6] je treba za elektronska učna gradiva uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, ki nam jih nudi multimedija. To so predvsem video, slike, ani-macije, besedilo in šele na zadnjem mestu zvok. Predvsem je pri gluhih in naglušnih največji poudarek na vizualni predstavitvi, še posebej z videoposnetkom, ki predstavlja najpomembnejši element za razumevanje.
Pr Pr Pr Pr
Preds eds eds edsttttta eds aa aavit vit vit vite vit e e e ev dosedan v dosedan v dosedan v dosedan v dosedanjih pr jih pr jih pr jih pr jih pro o o o ojekt jekt jekt jekt jekto o o ov o v v v v
S problematiko izvedbe posredovanja elektronskega učnega gradiva so se v zadnjem času že ukvarjali tudi v ameriškem in evropskem raziskovalnem prostoru [3]. Eden od uspešnejših projektov v Evropi je na primer projekt SMILE [4]. Učinkovite primere interaktivnosti in posredovanja znanja na daljavo s pomočjo videoteh-nologije na svetovnem spletu so med prvimi začeli razvijati na Stanford University v ZDA, kjer so razvili bazo videoposnetkov predavanj, ki je študentom vedno na voljo [9]. Druge, komercialne primere posredovanja učnih gradiv na daljavo s pomočjo uporabe videotehnologij, lahko najdemo pri Tegrity [7] in HorizonLive [8].
Žal je za vse te izvedenke značilno, da so osredotočeni samo na posredovanje videoposnetka, zvoka in ele-ktronskih prosojnic. Tako za gluhe in naglušne ti primeri niso posebej primerni, saj nimajo na primer podnap-isov ali celo videotolmača znakovnega jezika. Omenimo še ameriški projekt AIM, ki se je že med leti 1991 in 1993 ukvarjal s prilagoditvami, ki bi multimedijska gradiva približali in jih naredili razumljivejša gluhim [5].
Raziskovali so trenutno uporabo multimedijskega gradiva pri gluhih in naglušnih, ugotavljali, kakšna so že izdelana gradiva in kateri elementi za gluhe in naglušne niso primerni. Te so pozneje prilagodili ter izdelali priročnik, s pomočjo katerega lahko razvijamo multimedijska gradiva.
Iz vseh teh projektov lahko ugotovimo, da dosedanji projekti opozarjajo, da se moramo pri izdelavi z videom podprtih multimedijskih predavanj opreti tudi na prilagoditve za potrebe gluhih in naglušnih oseb.
177 177 177 177 177
Primer upor Primer upor Primer upor Primer upor
Primer uporabniš abniš abniš abniš abnišk k k k kega vmesnik ega vmesnik ega vmesnik ega vmesnik ega vmesnika aa aa
Na Univerzi v Mariboru, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko smo si v okviru evropske-ga SOCRATES GRUNDTVIG projekta BITEMA [10] in nacionalneevropske-ga projekta INVATECH [11] zadali cilj, da bomo izdelali tudi prototip predavanja na daljavo, ki bo ustrezal gluhim in naglušnim. Osnovni cilj tega podprojekta je, da v elektronsko gradivo vključimo:
- vse multimedijske in hipermedijske elemente,vse multimedijske in hipermedijske elemente,vse multimedijske in hipermedijske elemente,vse multimedijske in hipermedijske elemente,vse multimedijske in hipermedijske elemente, - video na zahtevo,video na zahtevo,video na zahtevo,video na zahtevo,video na zahtevo,
- aaaaavtvtvtvtvtomatsomatsomatsomatsomatskkkkko prilagodlo prilagodlo prilagodlo prilagodljivo prilagodljivjivjivjivososososost st st st st stttttopnopnopnopnopnji znanji znanji znanji znanji znanja uporja uporja uporja uporja uporabnikabnikabnikabnika.abnika.a.a.a.
Glede na analizo potreb gluhih in naglušnih in glede na nasvete iz projekta AIM smo oblikovali predlog za izvedbo prilagodljivega uporabniškega vmesnika, primernega za gluhe in naglušne (slika 1).
Slika 1: Predlog izvedbe uporabniškega vmesnika za gluhe in naglušne.
Osno Osno Osno Osno
Osnovni elementi uporvni elementi uporvni elementi uporvni elementi uporabnišvni elementi uporabnišabnišabnišabniškkkkkega vmesnikega vmesnikega vmesnikega vmesnikega vmesnikaaaaa, ki je prikazan na sliki 1, so tako naslednji:
- video video video video video – video je namenjen tolmačenju v znakovni jezik v gradivu;
- podnapisi podnapisi podnapisi podnapisi podnapisi – podnapisi so namenjeni besedilnemu izpisu vsega izgovorjenega gradiva in so namenjeni zahtevnejšim in izkušenim bralcem;
- kkkkkazalo azalo azalo azalo azalo – s pomočjo kazala se lahko uporabnik premakne v poljuben del predavanja. S tem mu tudi ni treba opazovati predavanja od začetka do konca, ampak lahko skoči v določen del predavanja ali pa si ponovno ogleda določen del predavanja;
- nananananavigacivigacivigacivigacivigacijsjsjsjsjskkkkka vra vra vra vra vrssssstica tica tica tica tica – z navigacijsko vrstico dobi uporabnik v vsakem trenutku informacijo, kje se nahaja in predstavlja tudi dodatni del, ki mu omogoča izbiro predavanj ali povezav;
- elektronske prosojnice elektronske prosojnice elektronske prosojnice elektronske prosojnice elektronske prosojnice – najobsežnejši del uporabniškega vmesnika zajema del z elektronskimi prosojni-cami. Za gluhe in naglušne je predvsem pomembno, da je ta del čim bolj podprt s slikami ali animacijami in predstavljajo samo povzetek govorjenega ali izpisanega besedila;
- videoslovar videoslovar videoslovar videoslovar videoslovar – besede, ki so posebej označene v besedilu ali besede, ki so težje razumljive, se pojavijo v tem delu. Uporabnik lahko ustavi predavanje in si izbere besedo iz slovarja. V tem primeru se mu pojavi dodatno videookno s tolmačem znakovnega jezika in s podnapisi;
- dodatno besedilo dodatno besedilo dodatno besedilo dodatno besedilo dodatno besedilo – v primeru da elektronske prosojnice in podnapisi še vedno ne bi predstavili dovolj ustrezno določeno informacijo, se lahko doda okno z dodatnim besedilom, ki podaja dodatne informacije o gradivu. Ta del bi se lahko uporabil tudi v primeru, ko gre za višji nivo znanja uporabnika. Pomemben del tega besedila je predvsem v tem, da se posebej označujejo stavki, ki se tolmačijo v video delu;
- nivo znanja uporabnika nivo znanja uporabnika nivo znanja uporabnika nivo znanja uporabnika nivo znanja uporabnika – dober uporabniški vmesnik, ki omogoča posredovanje učnega gradiva je tak-šen, ki se zna prilagajati uporabniku glede na njegov nivo znanja in zajemanja informacij. V tem delu uporabnik določi svoj nivo znanja (začetnik, manj izkušen, zelo izkušen).
178 178 178 178 178
Višji nivo uporabniškega vmesnika in ustreznega podajanja znanja bi bila zagotovo uporaba adaptivnegaadaptivnegaadaptivnegaadaptivnegaadaptivnega uporabniškega vmesnika
uporabniškega vmesnikauporabniškega vmesnika uporabniškega vmesnika
uporabniškega vmesnika, ki bi samostojno prilagajal videz uporabniškega vmesnika in vsebino učnega gradiva glede na uporabnika in njegovega dosedanjega dela z gradivom. Če na primer program ugotovil, da uporabnik potrebuje več slikovnega gradiva ali določen del gradiva, bi se uporabniški vmesnik avtomatsko prilagodil temu in bi predstavil v večji meri tisti del potrebnega gradiva ali pa bi znižal ali zvišal nivo videza uporabniškega vmesnika.
Zaključek Zaključek Zaključek Zaključek Zaključek
Brez dvoma lahko rečemo, da uporaba IKT predstavlja pomemben del izobraževalnega procesa. Izobraževanje z IKT s svojim računalniško podprtim delom povečuje kakovost izobraževanja in posredno tudi zmanjšuje splošne stroške izobraževalnih procesov. To je tudi razlog vse večje razširitve izobraževanja z IKT v svetu, še posebej v ZDA in v Evropi.
S stopnjevanjem računalniško podprtega skupnega dela, prinaša visokokakovostni video in zvok s seboj vse boljše možnosti kakovostnega izobraževanja, rezultat tega pa je večjo produktivnost in kreativnost. Pri tem je potrebno skrbno načrtovanje uporabniškega vmesnika, ki mora vključevati vse multimedijske in hipermedij-ske elemente ter omogočati določen nivo inteligentnosti in s tem avtomathipermedij-ske prilagodljivosti na znanje upo-rabnika. Naslednji korak v našem projektu bo preveritev uporabniškega vmesnika v realnem okolju, kjer bomo ocenili razlike med klasičnim predavanjem in zajemanjem znanja v elektronski obliki.
Zah Zah Zah Zah
Zahv v v v vala ala ala ala ala
Projekt je bil izveden v okviru evropskega SOCRATES GRUNDTVIG projekta BITEMA in v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Ministrstva za šolstvo, znanost in šport z naslovom “Poučevanje in učenje s sodob-nimi tehnologijami za osebe s posebsodob-nimi potrebami (gluhi in naglušni)”. Zahvaljujemo se za pomoč in nasve-te mag. Bojani Globačnik iz Urada vlade RS za invalide in bolnike nasve-ter dr. Deanu Korošcu iz Fakulnasve-tenasve-te za elektrotehniko, računalništvo in informatiko za pomoč pri izvedbi tega projekta.
Lit Lit Lit
Lit Liter er er er eratur atur atur atur atura a a a a
[1] Bregar, L. (1998). Študij na daljavo na ekonomski fakulteti: izkušnje za prihodnost. Vzgoja in izobraževanje, 29, št. 3, str. 14-20.
[2] Taylor, J. DVD Demystified: The Guidebook of DVD-Video and DVD-ROM. McGraw-Hill. (1997) vir: http://www.dvddemystified.com/
[3] Minoli, D.: Distance Learning Technology and Applications, Artech House Telecommunications Library, (1996).
[4] SMILE: Demonstration of a Congenitively oriented Solution to the Improvement of Written Language Competence of Deaf People, vir: http://www.arcsmed.at/arcsmed/projects/smile/icchp2000.pdf
[5] AIM Guidelines, vir: http://ncam.wgbh.org/projects/aim.html
[6] Special Needs Education, European Agency for Development in Special Needs Education, vir: http://www.european-agency.org/index.html
[7] TEGRITY, vir: http://www.tegrity.com [8] HorizonLive, vir:
[9] Stanford Online, vir: http://stanford-online.stanford.edu/
[10] SOCRATES GRUNDTVIG projekt BITEMA: http://www.bitema.uni-mb.si/
[11] INVATECH projekt: http://www.invatech.uni-mb.si/
179 179 179 179 179 Avtorji
Avtorji Avtorji Avtorji Avtorji
Doc. dr. Matjaž Debevc je doktoriral na področju računalništva in informatike leta 1996 na Fakulteti za ele-ktrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer je tudi zaposlen kot asistent z doktoratom. Od leta 1999 do 2003 je deloval kot predstojnik Centra za razvoj študija na daljavo pri Univerzi v Mariboru. Njegova področja zanimanja in delovanja tako na raziskovalnem kot pedagoškem področju so komunikacija človek -računalnik, razvoj uporabniško prijaznih in avtomatsko prilagodljivih programov, izobraževanje na daljavo, telekomunikacije in uporaba tehnologij za osebe s slušno motnjo. Je dobitnik državnih in občinskih nagrad za mentorstvo mladim raziskovalcem in dobitnik nagrade za najboljši članek za področje adaptivnih uporabni-ških vmesnikov na mednarodni konferenci. Na razvojno-raziskovalnem področju deluje tudi kot vodja evrop-skih in nacionalnih projektov. Je avtor več kot 200 objav.
matjaz.debevc@uni-mb.si
Mag. Bogdan Dugonik je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru leta 1987 na področju časovne logike. Po diplomi se je zaposlil v Laboratoriju za elektroniko, sedaj Inštitut za elektroniko na isti fakulteti. Njegovo začetno raziskovalno delo je segalo na področje časovne logike ter postopkov za testiranje integriranih digitalnih vezij. Leta 1995 je zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Metode testiranja digitalnih integriranih vezij. Od leta 1998 predava in opravlja vaje kot višji predavatelj. Od leta 1999 je sodeloval v 3 evropskih raziskovalnih projektih. Njegovi trenutni raziskovalni interesi zajemajo področje elektronike, načrtovanje logičnih vezij, telekomunikacij, kodiranja, sodobnih metod za videoproduk-cijo ter načrtovanje multimedijskih sistemov.
bogdan.dugonik@uni-mb.si
Živa Peljhan je diplomirana literarna komparativistka ter profesorica sociologije. Uči slovenski jezik in družboslovje na srednji šoli Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana in ima naziv mentor. V Zavodu je zaposle-na četrto leto. V teh letih je sodelovala kot vodja in sodelavka pri različnih projektih, povezanih s socialno integracijo gluhih, raziskovanjem znakovnega jezika ter zgodnjo komunikacijo gluhih otrok. Obvlada sloven-ski znakovni jezik, ki je tudi glavno področje njenega raziskovalnega dela. Je vodja interesnih dejavnosti v Zavodu, opravila pa je tudi usposabljanje za pridobitev defektološke dokvalifikacije. Ima tudi licenco za izvajanje programa dr. Roberta Reasonerja, trenutno pa sodeluje tudi pri EU projektu Socrates Grundvig BITE-MA.
zivapeljhan@yahoo.com
180 180 180 180 180 Authors Authors Authors Authors Authors
Matjaž Debevc received his PhD in technical sciences from the University of Maribor, Slovenia in 1995.
Currently he is an assistant professor of Computer Science at the Faculty of Electrical engineering and computer sciences at the same university. Since 1999 till 2003 he has been the head of the Centre for Distance Education Development at the University of Maribor and often serves as a consultant for educational tech-nologies to other institutions. His professional interests include human-computer interaction, user interface design, adaptive user interfaces, internet applications, cable TV, distance education and technologies for disabled. Dr. Debevc has received a UNESCO award for his work in human-computer interaction, best confer-ence paper award and several awards for his work with young researchers. He has more than 200 biblio-graphic units.
e-mail: matjaz.debevc@uni-mb.si
Bogdan Dugonik received the B.E. degree in Electrical engineering from Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Maribor in the 1987 and M.Sc. degree in Electrical engineering in the 1995. He is now employed in the Institute of Electronic at the same faculty. His research field was temporary logic and digital circuits testing methods. Since 1995 he is active as higher education lecturer in the depart-ment of Microcomputer Systems. From 1999, he is providing a technological support for distance education (video production, multimedia production). His research interests include electronic, logic design, telecom-munications, coding, video editing and multimedia design.
e-mail: bogdan.dugonik@uni-mb.si
Živa Peljhan has studied Comparative literature and Sociology. She is teaching Slovene language and Social studies in Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (school for deaf and hard of hearing students). She has participated in many projects connected with sign language research, early communication of deaf children and social integration of deaf children. She uses Slovene sign language which is also her main research area.
She also organizes afterschool activities for students and has license for Robert Reasoner˘s program. Recent-ly she is working in EU project: Socrates Grundvig - BITEMA.
e-mail: zivapeljhan@yahoo.com