veliko tistih, ki se nanašajo na poravnavanje starih, zapadlih obveznosti in davčnih instrumentov.
Različni instrumenti pomoči se po dejavnostih razporejajo različno. Z vidika prejemnika pomoči so najugodnejši instrumenti dotacije, neposredne subvencije obresti, temeljno raziskovanje in razvoj in kapitalske naložbe. Največ dotacij (43.1%) je v dejavnosti kmetijstvo, sledita pa ji predelovalna industrija (16.3%) in promet (10.1%). Vse ostale dejavnosti so prejemniki 30.5% dotacij. Neposrednih subvencij obresti niso deležne vse dejavnosti, največ jih je v predelovalni industriji (35.2%), slede pa ji trgovina, kmetijstvo in promet. Kar 87% instrumenta temeljne raziskave in razvoj se nahaja v treh dejavnostih: poslovne storitve, zdravstvo in socialno varstvo in izobraževanje. Kapitalskih naložb so bile deležne le predelovalna industrija, promet in poslovne storitve. Poslovne storitve so prejele več kot 70% naložb, predelovalna industrija dobro četrtino, naložbe v promet pa so bile zgolj simbolične.
Med davčnimi instrumenti so bile znižanja prispevkov za socialno varnost deležne vse dejavnosti, davčnih kreditov (zamikov pri odplačevanju davkov) in davčnih olajšav pa le nekatere. Največ davčnih oprostitev in olajšav (77.8%) je bila deležna predelovalna industrija, sledi pa ji promet (17.5%); največ davčnih kreditov je prejelo kmetijstvo (40.1%), slede pa mu gradbeništvo (22.8%), predelovalna industrija (20.4%) in trgovina (10.2%). Pri znižanju prispevkov za socialno varnost je bilo največ pomoči dodeljenih kmetijstvu (26.8%), slede pa mu predelovalna industrija (19.9%), trgovina (17.8%) in poslovne storitve.
Loèevanje med novimi pomoè-mi in pomoèpomoè-mi za “reševanje dolgov”
neuspešnih podjetij
Dotacije, subvencije, temeljne raziskave, kapitalske naložbe
Davèni
instrumenti
55
Delovni zvezek 8/2002 UMAR
Industrijska politika v Sloveniji, merjena z državnimi pomočmi in javnofinančnimi odhodki Analiza industrijske politike Slovenije, merjene z državnimi pomočmi
:71alebaT)%v(1002utelvhitsonvajedopičomophinvažrd)ičomopevon(itnemurtsnI itsonvajeDejicatoD -ersopeN end ejicnevbus itserbo
injlemeT D/R irpikimaZ -alpdo ujnaveč vokvad enčvaD ,evtitsupod niemejzi evašjalo ejnažinZ vokvepsirp az onlaicos tsonrav
ekslatipaK ebžolan )ipukan(
andogU zialijosop nihinvaj hintavirp voriv alijosoP mejtejdop havažetv ejicnaraG az -laicremok ekiziren
*JAPUKS .AovtsjitemK3.094.08.01.08.07.42.20.04.99 .BovtšibiR2.529.26.011.160.001 .CovtsraduR5.270.25.520.001 .D.jedenlavolederP5.642.12.00.08.228.44.20.36.23.00.48 .Eodovnimonilp,okirtkelezabrksO2.318.710.960.001 .FovtšinebdarG8.927.46.18.550.82.00.001 .Gebaropekoriš.dzinilizov.rotom.rpop,anivogrT3.664.34.01.03.04.523.31.03.99 .HovtsnitsoG2.620.49.516.92.30.09.85 .Iezevzniejnečšidalks,temorP2.972.11.410.31.01.10.07.89 .J.dersopončnaniF6.681.12.210.001 .K.rots.lsopnimejan,.merpenz.lsoP5.612.08.60.00.06.32.83.09.18.15.93 .LevarpuenvajtsonvajeD9.891.02.02.99 .MejnavežarbozI4.072.723.20.00.001 .NovtsravonlaicosniovtsvardZ9.770.00.915.04.22.00.00.001 .O.rotsenbesoni.puks,envajegurD7.495.03.00.06.07.32.00.001 )O-A(JAPUKS3.468.06.20.06.64.50.29.10.14.00.58 voktadopriV.2002,ecnanifazavtsrtsiniMvoktadophinčitilanaigaldopanecirotvainučarerP: abmopO.001ejhitsonvajedop)voglodziojajahziik,hitsitnihivon(ičomopkevetšeS*:
56 UMAR Delovni zvezek 8/2002 Industrijska politika v Sloveniji, merjena z državnimi pomočmi in javnofinančnimi odhodki Analiza industrijske politike Slovenije, merjene z državnimi pomočmi
:81alebaT)%v(1002utelvhitsonvajedopičomophinvažrd)voglodziojajahziik,ičomop(itnemurtsnI itsonvajeDalijosopsipdO )jačets(alijosopsipdO anlisirp( )avanvarop alijosopsipdO enlisirpzerb( ilaevanvasop )ajačets ajizrevnoK intsalvaglod želedikš anlisirp( )avanvarop ajizrevnoK intsalvaglod zerb(želedikš enlisirp )evanvarop
igurdisV itnemurtsnihildapazaličalP jicnarag*JAPUKS .AovtsjitemK0.03.00.02.06.0 .BovtšibiR .CovtsraduR .D.jedenlavolederP2.19.03.16.50.70.61 .Eodovnimonilp,okirtkelezabrksO .FovtšinebdarG .Gebaropekoriš.dzinilizov.rotom.rpop,anivogrT0.06.07.0 .HovtsnitsoG0.140.01.14 .Iezevzniejnečšidalks,temorP1.12.03.1 .J.dersopončnaniF .K.rots.lsopnimejan,.merpenz.lsoP2.07.45.22.258.05.06 .LevarpuenvajtsonvajeD8.08.0 .MejnavežarbozI .NovtsravonlaicosniovtsvardZ .O.rotsenbesoni.puks,envajegurD0.0 )O-A(JAPUKS3.08.03.07.00.110.08.10.51 voktadopriV.2002,ecnanifazavtsrtsiniMvoktadophinčitilanaigaldopanecirotvainučarerP: abmopO.001ejhitsonvajedop)voglodziojajahziik,hitsitnihivon(ičomopkevetšeS*:
57
Delovni zvezek 8/2002 UMAR
Industrijska politika v Sloveniji, merjena z državnimi pomočmi in javnofinančnimi odhodki Analiza industrijske politike Slovenije, merjene z državnimi pomočmi
:91alebaT)%v(1002utelvičomophinvažrditnemurtsnI itsonvajeD ičomopevoNvoglodziojajahziik,ičomoP JAPUKS-atoD ejic
-opeN enders -bus ejicnev itserbo -jlemeT D/Rin
ikimaZ irp -alpdo ujnaveč vokvad
enčvaD -supod ,evtit emejzi -jaloni evaš
inZ ejnaž -epsirp azvokv .laicos tsonrav
-latipaK eks ebžolan -ukan( )ip
andogU alijosop zi hinvaj ni .tavirp voriv
alijosoP -tejdop vmej -et havaž
-cnaraG azeji -remok enlaic ekizir alijosopsipdOaglodajizrevnoK želed.tsalv isV igurd -urtsni itnem
aličalP -dapaz hil jicnaragjačetsanlisirp -varop avan
zerb enlisirp -varop ilaevan ajačets anlisirp -nvarop ava
zerb enlisirp -nvarop eva .AovtsjitemK1.347.418.91.048.38.622.637.41.09.01.750.36.03 .BovtšibiR0.00.00.04.00.0 .CovtsraduR0.00.00.00.0 .DitsonvajedenlavolederP3.612.530.24.028.779.917.722.530.066.812.785.266.044.117.685.22 .Eodov,.nilp,.tkelezabrksO0.01.01.10.0 .FovtšinebdarG4.06.48.220.82.33.08.0 .G.rotom.rpop,anivogrT .aropekoriš.dzinilizov9.31.616.02.011.08.717.67.01.03.18.3 .HovtsnitsoG7.06.80.56.88.52.03.69.247.1 .Iezevz&.šidalks,temorP1.016.215.715.46.08.42.06.520.12.8 .JovtšindersopončnaniF3.03.05.02.0 .Knimejan,.merpenz.lsoP .rots.lsop4.46.41.448.40.05.117.175.22.431.576.210.0014.954.189.72.71 .LevarpuenvajtsonvajeD7.70.02.09.110.5 .MejnavežarbozI9.11.817.00.08.1 .Novtsrav.cosniovtsvardZ2.42.08.422.05.10.02.04.3 .O.rots.so&.puks,envaj.rD1.70.35.06.14.03.36.00.08.4 )O-A(JAPUKS0.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.001 voktadopriV.2002,ecnanifazavtsrtsiniMvoktadophinčitilanaigaldopanecirotvainučarerP:
58 UMAR Delovni zvezek 8/2002 Industrijska politika v Sloveniji, merjena z državnimi pomočmi in javnofinančnimi odhodki Analiza industrijske politike Slovenije, merjene z državnimi pomočmi
Ugodna posojila iz javnih in privatnih virov je prejela večina dejavnosti, najvišja pa so bila v kmetijstvu (36%), sledijo mu predelovalne dejavnosti (35%). Posojila podjetjem v težavah so prejele le tri dejavnosti. Največ teh posojil je bilo dodeljenih predelovalnim dejavnostim (60%) in poslovnim storitvam (34%), tretja dejavnost, ki je bila deležna državnih pomoči s tem instrumentom, pa je bilo gostinstvo (6%).
Med instrumenti, ki izhajajo iz reševanja starih dolgov slabo poslujočim podjetjem, so bile pomoči deležne le posamezne dejavnosti. Pri odpisu posojila zaradi stečaja je bilo večina pomoči usmerjenih na predelovalno industrijo (87%) in poslovne storitve; pri odpisu posojila zaradi prisilne poravnave na poslovne storitve in pri odpisu posojila brez prisilne poravnave pa je bilo 62% pomoči usmerjenih v predelovalno industrijo, 25% v promet in preostalih 12% k poslovnim storitvam.
Konverzija dolga v lastniški delež s prisilno poravnavo je bila v predelovalnih dejavnostih in poslovnih storitvah v razmerju 40:60, konverzije dolga v lastniški delež brez prisilne poravnave pa so bile deležne štiri dejavnosti: poslovne storitve, predelovalna industrija, gostinstvo in kmetijstvo; pomoči pa so bile z 81% največje v dejavnosti poslovnih storitev. Vsi drugi instrumenti so bili zanemarljivo majhni, nahajali pa so se v kmetijstvu in v gostinstvu. Plačila zapadlih garancij je bilo deležnih več različnih dejavnosti, z 87% pa so bila največja v predelovalnih dejavnostih.
Analiza instrumentov državnih pomoči še dodatno potrjuje poprej ugotovljeno premajhno razvojno usmerjenost državnih pomoči. Že tako podpovprečno nizke državne pomoči predelovalni industriji, ki po konkurenčnosti najbolj zaostaja za evropskimi povprečji, se z izločitvijo pomoči, podeljenih z instrumenti, ki poravnavajo stare, zapadle dolgove slabih podjetij, še zmanjšujejo. Pomoči predelovalni industriji v obliki dotacij se postopoma izrinjajo iz javnofinančnih odhodkov, kar nazorno prikazujejo tudi odhodki javnih financ po funkcionalni klasifikaciji (Poročilo o razvoju, 2003), nadomeščajo pa jih drugi instrumenti pomoči, ki so za prejemnike manj ugodni (predvsem posojila).