DEFINICIJA DRUŽINE

Človek je družbeno bitje. Vse od rojstva se razvijamo v interakcijah z drugimi ljudmi.

Prve osebe, ki jih kot otroci spoznamo, so običajno naši starši, sčasoma pa se naše okolje širi, to vključuje spoznavanje novih ljudi. Družina je imela v različnih zgodovinskih obdobjih in v različnih kulturnih okoljih različen pomen.

T. Rener (2006, str. 14) piše, da je definiranje pojma družina pomembno, »ker predstavlja neke vrste "družbeni napotek in diagnozo", ki vpliva na (in je hkrati) odraz moralno-ideoloških predstav in socialno-političnega delovanja. Kar je v določeni družbi večinsko sprejeto kot moralno in torej normativno, je običajno nagrajeno tudi s socialno političnimi ukrepi in narobe. […] Z jezikovnim (definitornim) posegom v realnost to realnost pravzaprav ustvarjamo, ne pa samo nevtralno opisujemo«.

Avtorica meni, da bi morala biti definicija oblikovana tako, da je hkrati razlikovalna, inkluzivna in operativna. To pomeni, da bi morala zajemati tiste bistvene dimenzije družine, ki jo določajo in hkrati ločijo od podobnih oblik življenja (na primer gospodinjstva), prav tako bi morala zajeti vse tiste oblike in načine, ki se realno pojavljajo, ter med njimi ne bi razlikovala na podlagi ideoloških sodb (na primer družine istospolnih partnerjev), morala pa bi biti tudi učinkovita, da bi jo bilo mogoče uporabljati v državno-administrativnem in raziskovalno-informacijskem delu (prav tam).

Trenutno je v Republiki Sloveniji v 2. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih družina definirana kot »življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo« (2. člen ZZZDR).

4

S psihološkega in sociološkega vidika je to precej ozek pogled na družino, vsekakor pa enotne definicije ni. Skupno vsem definicijam je, da družino oblikujejo odnosi ljudi v njej.

Organizacija združenih narodov definira družino takole (Rener, 2006, str. 16): »Družino predstavljajo vsaj en (odrasel) človek ali skupina ljudi, ki skrbi za otroka/e in je kot taka (torej kot družina) prepoznana v zakonodajah ali v običajih držav članic.« Skrb za otroka je edini zares pomemben del definicije in hkrati element, ki družino razlikuje od partnerske zveze, zakonske zveze, gospodinjstva in sorodstva (prav tam).

M. Tomori (1994, str. 18) opredeljuje družino kot »skupnost oseb na različnih stopnjah razvoja, skupnost, ki skrbi za otroke«. Posamezni člani družine so med seboj povezani in odvisni na različne načine že zaradi osnovnih potreb po preživetju, hkrati pa se ves čas razvijajo in dopolnjujejo v čustvenem doživljanju, spoznavnih izkušnjah, oblikovanju socialne podobe in osebne rasti vsakega od članov (prav tam).

»Družino tvorijo dva ali več posameznikov, ki so v interakciji, imajo skupne motive in cilje; povezujejo jih skupna pravila, norme in vrednote; odnose v njej odraža in določa relativno trajna struktura statusov in vlog, v družini se oblikujeta zanjo značilna struktura moči in način vodenja; izoblikuje se relativno trajna mreža komunikacij ter statusov in vlog posameznih družinskih članov; definirajo se vloge glede na delitev dela; razločijo se čustveni odnosi med člani.« (Čačinovič Vogrinčič, 2006, str. 130)

Vsakdo, ki bi ga vprašali za razlago pojma družina, bi povedal svojo definicijo, saj vsakdo v sebi nosi svojo družino. Za nekoga so to starši, za drugega stari starši, tretji bi pa kot družino navedel svoje prijatelje.

V današnjem času je družinsko življenje polno nasprotij, zaznamujejo ga raznolikost, kompleksnost in spremenljivost. Družina ni zgolj pasivni objekt, ki bi se spreminjal pod vplivom širših družbenih sprememb, ampak tudi aktivni dejavnik, ki v družbeno okolje vstopa tako, da ga spreminja, se mu prilagaja in se s tem spreminja. Posledično ni mogoče določiti enopomenske definicije sodobne družine, saj obstaja pluralizacija družinskih oblik (Švab, 2001).

5 2.1.1 Vrste družin

Kakor je veliko različnih definicij družin, tako je tudi z njihovo tipologijo. Stroke, ki proučujejo družno, si nisi enotne v njenem razlikovanju. Ob pojmu jedrna oziroma nuklearna družina najprej pomislimo na vrsto družine, ki jo sestavljajo starši in njihovi biološki ali posvojeni otroci, tako si predstavljamo normalno obliko družine, zgled, h kateremu naj bi vsi stremeli, čeprav je to le stereotipna predstava idealne družine.

Posledica tega je, da so preostale vrste družin obravnavane kot nepopolne in manjvredne.

Zelo široko in odprto tipologijo družin je predlagala Organizacija združenih narodov, in sicer (Rener, 2006):

 jedrne družine: biološke in socialne jedrne družine staršev in otrok, enostarševske družine, adoptivne družine;

 razširjene družine: tri- in večgeneracijske družine, poligamne razširjene družine (pri nas nedovoljena oblika družine), plemenske razširjene družine;

 reorganizirane družine: dopolnjene ali vzpostavljene družine, življenje v skupnostih (komunski način življenja), reorganizirane družine istospolnih partnerjev.

Glede na družinsko življenje v našem okolju T. Rener (2006) predlaga razlikovanje med dvema vrstama družin:

– jedrnimi družinami (dvostarševskimi družinami, enostarševskimi družinami in reorganiziranimi družinami);

– razširjenimi družinami (klasičnimi razširjenimi družinami, razpršenimi razširjenimi družinami – družinami, ki so geografsko ločene, vendar vzdržujejo redne sorodniške stike in si dajejo vzajemno oporo).

To, kar vsak posameznik prinaša v družino s svojo osebnostjo, in notranje dogajanje v družini je veliko pomembnejši dejavnik družinske dinamike kot pa zgolj njena osnovna sestava (Tomori, 1994).

6 2.1.2 Raznolikost nalog družine

Ljudje si sami zavestno in z zrelo odločitvijo izbiramo različne oblike družinskih skupnosti, v katerih želimo vzgajati svoje otroke, in ne glede na formalno sestavo večina teh družin opravlja enake, nezamenljive naloge v osebnostnem razvoju in medsebojni dinamiki svojih članov (Tomori, 1994). Vsaka družina se na svoj način spopada z nalogami, ki so ji postavljene na pot, zato glede na to govorimo o funkcionalnih in nefunkcionalnih družinah. Nekateri avtorji pri tem za funkcionalno družino uporabljajo izraze zdrava ali uspešna ali dobra družina, njeno nasprotje pa je nezdrava, neuspešna in slaba družina.

Temeljne naloge družine so (Crnkovič, 2008, str. 11):

 biološko-reproduktivna,

 ekonomska,

 seksualna,

 čustvena,

 vzgojno-izobraževalna,

 socializacijska.

G. Čačinovič Vogrinčič (1998, str.10) piše, da je naloga družine, »da na svoj poseben, edinstven način obvlada neskončno raznolikost razlik med posamezniki in ustvari sistem oziroma skupino, ki bo omogočala srečanje, soočenje in odgovornost«. Družina se tako vedno znova spoprijema s sposobnostjo reševanja konfliktov ali skupaj v dogovarjanju in sodelovanju ali pa v spopadu in boju drug proti drugemu. Pri tem pa mora družina vsakemu družinskemu članu zagotoviti zadovoljitev potrebe po avtonomiji in potrebe po povezanosti (prav tam). Pomembno je usklajevanje obeh potreb, da živiš svoj "jaz", vendar tudi živiš kot "mi" (Crnkovič, 2008).

Družine uspešno premagujejo naloge, če imajo (Satir, 1995, str. 11):

 visoko stopnjo samovrednotenja,

 neposredno, jasno, določeno komunikacijo,

 prilagodljiva, človeška pravila, ki ustrezajo trenutnim potrebam in dani situaciji,

 zaupljivo in odprto povezavo z družbo, ki temelji na izbiri.

7

»Značilnosti funkcionalne družine (Crnkovič, 2008, str. 12):

 omogoča zaščito pred nevarnostmi in gmotni obstoj družine;

– pripada skupnosti in je vanjo integrirana;

– je navznoter enotna in sposobna, da se sama stabilizira in raste;

– se prilagaja spremembam;

– ima cilje in uresničljive vrednote;

– omogoča zadovoljevanje temeljnih potreb članov družine;

– sposobna reševati konflikte;

– sposobna poiskati rešitev;

– pri vzgoji mora upoštevati otrokove telesne in duševne potrebe;

– sprejema posameznikovo identiteto.«

Družina ima veliko nalog, funkcij in pogojev, povezanih z vsakim od njenih članov.

Kako pomembna je družina, ve vsak od nas ne glede na to, ali je naša izkušnja dobra ali slaba. Po lastnih izkušnjah v otroštvu se kot odrasli odločimo, kakšno obliko življenja bomo imeli. Ali si bomo ustvarili lastno družino in ponavljali oziroma poskušali preseči vzorce, ki smo jih dobili v otroštvu, ali pa bomo odločili za kakšno drugo obliko življenja.

8