Človek je družabno bitje in brez družbenega okolja se ne bo primerno razvijal. Socialne vrednote in pravila, ki veljajo v družbi, medosebni odnosi, družbena vključenost in pripadnost ter občutek varnosti vplivajo na zdravje in blaginjo posameznika in družbe.
Podpora družine, prijateljev in pripadnost skupini sta pomembni, saj se razne življenjske situacije in problemi lažje rešijo ob pomoči drugih, kot če oseba ostane sama. Vključenost v družbo tudi zmanjšuje stres in socialno izolacijo. Če imamo okoli sebe ljudi, čutimo pripadnost skupini – čutimo, da je nekomu mar za nas. Ob tem se zavemo, da smo tudi mi potrebni drugim, tako se potreba po pripadnosti izraža vzajemno.
prehrana: naj bo uravnotežena; pomembna je raznolikost živil, prilagojena specifičnim potrebam posameznika, ki jih posameznik zna ustrezno pripraviti in zaužiti.
debelost: nastopi, ko telo dobiva glede na svoje potrebe visok vnos energijsko bogatih in hranilno revnih živil, presežke pa kopiči kot telesno maščobo.
kajenje: je razvada, s katero so povezane številne bolezni.
Statistika kaže, da začnejo kaditi vedno mlajši ljudje, mnogi že pred 18. letom starosti, vedno več kadilk.
alkoholizem: je bolezen sodobnega časa, ki privede do telesnih, duševnih, čustvenih in socialnih težav. Poleg tega je dejavnik tveganja za srčno-žilna, rakava in druga obolenja, povzroča duševne spremembe, prav tako se poveča nevarnost smrti zaradi nezgod. Alkoholik zdravstveno ne škoduje le sebi, ampak tudi svoji okolici, predvsem s svojim vedenjem.
droge: kemične snovi, ki ob uživanju vplivajo na delovanje centralnega živčnega sistema, kar vpliva na delovanje posameznika, ki ob tem utrpi posledice na telesni, duševni in socialni ravni.
Razvade oz. nezdrav življenjski slog ni le problem posameznika, ampak predstavljajo tudi problem družbe kot celote.
POMNI
Številne raziskave so pokazale, da ljudje, ki imajo okoli sebe razvito ugodno socialno mrežo, s pozitivnimi medosebnimi odnosi, živijo dlje, so manj pod stresom in na splošno manj bolni.
Nasprotno pa je pri ljudeh, ki živijo v konfliktnih odnosih, nerazumevanju ali pa so slabše integrirani v družbo, smrtnost dva- do trikrat višja, pogosteje tudi zbolijo. Neredko so pri teh osebah prisotne težave z duševnim zdravjem, kot npr. depresija, sovražnost, stres, čezmerna zaskrbljenost ipd.
Velik pomen za razvoj posameznika in integracijo v skupnost imajo po Musku (2005) pomembne osebe, skupine in ustanove, kot so družina, vrstniki, sošolci, znanci in prijatelji, šola, učitelji, delovno okolje, skupine, društva, mediji in podobno.
3.3.1 Osebe
V obdobju odraščanja in razvijanja človek srečuje druge posameznike in ob tem pridobiva in razvija različne življenjske izkušnje. Otroci se najprej srečajo s svojo prvo družino, potem razširjeno družino, z vstopom v vrtec pa že tudi z lokalno skupnostjo. Med tem razvojem oblikujejo osebne in kulturne vrednote, pogled na svet in obnašanje do družbe. Sčasoma razumejo skupinsko dinamiko in se znajo vklopiti v družbo. Pri tem posamezniki razvijejo medosebne odnose, znotraj katerih naj bi se počutili varne in ljubljene (slika 10).
Slika 10: Družbeni dejavniki zdravja – osebe Vir: lasten
Vzdrževanje medosebnih odnosov, s katerimi dobimo čustveno in tudi konkretno oporo, ima velik pomen za zdravstveno stanje posameznika. Pozitivna dejanja, kot je pomoč sočloveku, dobro vplivajo na človeka in zmanjšujejo dodatni stres, ki ga človek v stiski že tako ima.
Primer:
Alenka se boji operacije, zato je mož ves čas priprave na operacijo ob njej, jo tolaži in bodri. Anestezistka se možu zahvali, ker je Alenka prišla v operacijske prostore mirnejša, kot je bila zjutraj, ob prvem pogovoru.
3.3.2 Institucije in druge skupnosti
Človek živi najprej v primarni skupnosti, družini. Tu se člani poznajo osebno, njihovi stiki so neposredni in načelno redni. Primarne skupnosti so manjše. Družina ima vpliv na zdravje posameznika z vidika dednosti – genetske bolezni in druge (dedne) bolezni, h katerim so člani družine nagnjeni. Vpliv na zdravje ima tudi stanovanje, v katerem družina živi, prehrana, pomemben je družbeni status družine ipd. Člani družin, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah, ki imajo slab ekonomski položaj ipd., zbolijo pogosteje. Družina ima dokaj velik vpliv tudi pri neformalni zdravstveni vzgoji, saj osnovni vpogled v način zdravega življenja dobimo že doma.
Že z vrtcem oziroma šolo se človek vključi v sekundarno skupnost, v kateri se ljudje družijo predvsem zaradi skupnih interesov in delovanja. Ni nujno, da se med seboj poznajo in da imajo osebne odnose. To so večinoma večje skupine ljudi (slika 11). Tudi druženje s skupinami vpliva na zdravje. Nalezljive bolezni se v skupini ljudi širijo hitreje. Prav tako se znotraj skupine hitreje širijo tudi informacije, kako skrbeti za zdravje, predvsem pa se lahko pridobijo pozitivni ali negativni vzorci in izkušnje, kaj je skrb za zdravje.
Slika 11: Družbeni dejavniki zdravja – skupnosti Vir: lasten
3.3.3 Mediji in kultura
K ozaveščanju prebivalstva za zdravo življenje mnogo prispevajo tudi mediji, saj nas vsak dan zasipajo s številnimi informacijami. Te so lahko tudi stresne, kot na primer slaba gospodarska in politična situacija v državi, pogoste so informacije o smrtnih žrtvah prometnih nesreč ipd. Mediji nam lahko povzročijo stres ali pa nas ozaveščajo, kako skrbeti za svoje zdravje (slika 12).
Slika 12: Družbeni dejavniki zdravja – mediji Vir: lasten
Ljudje se slabo zavedamo, koliko dejavnikov tveganja, ki se jim je težko izogniti, vpliva na zdravje, marsikdaj namreč nanje z lastno voljo ne moremo vplivati (razen npr. v primeru menjave bivalnega ali/in delovnega okolja). Zato si v naslednjem podpoglavju poglejmo, na kaj je treba biti pozoren pri bivanju v domačem in delovnem okolju, da bo narejene čim manj škode za zdravje. Primerno bivalno in delovno okolje je potrebno tako za nas kot za uporabnike naših storitev, na kar pa se prepogosto pozabi.
Kateri družbeni dejavnik vam je podal največ informacij o zdravju?
Ste sami že kdaj podajali zdravstvene nasvete in komu? Opišite svojo družbeno vlogo pri podajanju nasvetov.
razmislite
Med družbene dejavnike zdravja prištevamo:
osebe: človek je družabno bitje, druženje z drugimi osebami je ena od osnovnih človeških potreb
skupnosti: v njih se osebe družijo predvsem zato, ker jih povezujejo skupni interesi in cilji, med njimi se vzpostavijo medosebni odnosi in vzajemni vpliv mediji: posredujejo nam številne informacije in nasvete,
tudi o zdravju POMNI