3.5.2 Viskozimeter in merjenje viskoznosti
Za merjenje viskoznosti binarnih mešanic etanola in metanola smo uporabili Ubbelohdejev viskozimeter V1 kap/53610.
Viskozimeter smo sprali z vodo in etanolom ter posušili s prepihovanjem z dušikom. Nato smo s pomočjo avtomatske pipete v bučko odpipetirali 4 mL binarne mešanice etanola in metanola.
Zatem smo viskozimeter vpeli v stojalo in ga vstavili v termostatsko kad z etilen glikolom, ki s termostatsko enoto Lauda ECO SILVER in hladilnim sistemom Lauda DLK 10 omogoča spreminjanje temperature v željenem temperaturnem območju. V stojalo za viskozimeter je vgrajen optični senzor, ki preko merilne enote Viscosystem® AVS 370 omogoča avtomatsko merjenje pretočnega časa skozi kapilaro. Senzor signal pretvori in ga prenese na računalnik, ki ima nameščen program WinVisco s pomočjo katerega nastavljamo temperaturo, sledimo meritvam in odčitamo rezultate meritev.
Med potekom meritve smo opazovali, če je vse v redu ter smo izvedli 5 ponovitev, pri katerih se pretočni časi niso smeli razlikovati za več kot za 1 %. Začetna temperatura pri vseh razmerjih etanola in metanola je bila 5 °C in po vsaki opravljeni meritvi smo temperaturo nastavili na naslednjo s korakom 10 °C do temperature 55 °C za določeno množinsko razmerje. Iz vseh petih meritev smo dobili izračunano povprečje pretočnih časov, ki so nam bili potrebni za nadaljnje računanje viskoznosti.
18
3.5.2.1 Umeritev viskozimetra
Pred meritvami smo morali viskozimeter umerili. To smo storili tako da smo določili, kakšno vrednost imata konstanti C in E v enačbi za kinematično viskoznost (ν). Enačba za kinematično viskoznost se glasi:
ν = Ct – 𝐸
𝑡2 , (7)
kjer je ν kinematična viskoznost, t je pretočni čas, E in C pa sta konstanti.
Za izračun konstante smo potrebovali podatke o kinematični viskoznosti vode, ki smo jih pridobili iz literature ter pretočne čase trikrat destilirane vode, ki smo jih izmerili z Ubbelohdejevim viskozimetrom.
Kinematična viskoznost vode pri 15 °C je 1,139 mm2/s [15], izmerjen pretočni čas pa je bil 110,84 s.
Kinematična viskoznost vode pri 25 °C je 0,893 mm2/s [15], izmerjen pretočni čas pa je bil 86,88 s.
Iz teh podatkov smo z uporabo naslednjih dveh enačb izračunali konstanti C in E.
Enačba za izračun konstante C:
𝐶 =ν
Enačba za izračun konstante E:
𝐸 = (𝐶 ∗ 𝑡25°𝐶
19
4 REZULTATI
4.1 Rezultati meritev gostot
V tabeli 2 so poleg podatkov, ki smo jih eksperimentalno določili vpisani tudi podatki o gostoti čistega etanola in metanola pri temperaturah 0 °C, 20 °C, 30 °C, 40 °C in 60 °C [16].
Prav tako imamo podatke iz literature za gostoto čistega etanola in metanola pri temperaturi 25 °C.
0,785339 0,776676 0,7718 0,767857 0,758827 0,754
20
Graf 1: Gostota binarnih mešanic etanola in metanola pri različnih temperaturah, v odvisnosti od množinskega deleža etanola v metanolu.
Iz grafa 1 lahko razberemo, da se gostota zmanjšuje z naraščanjem množinskega deleža etanola v metanolu pri temperaturah 5 °C, 15 °C, 25 °C in 35 °C. Pri višjih temperaturah, 45 °C in 55
°C pa pride do anomalij in celo do naraščanja gostote z naraščanjem množinskega deleža etanola v metanolu. Tu lahko le delno potrdimo prvi del prve hipoteze, ki se glasi: Gostota binarnih mešanic etanola in metanola pada s povečevanjem množinskega deleža etanola v metanolu in pada z naraščajočo temperaturo.
Graf 2: Gostota binarnih mešanic etanola in metanola pri različnih množinskih deležih etanola v
21
Iz grafa 2 lahko razberemo, da se gostota zmanjšuje z naraščajočo temperature na celotnem temperaturnem območju. Tu lahko potrdimo drugi del iste hipoteze: Gostota binarnih mešanic etanola in metanola pada s povečevanjem množinskega deleža etanola v metanolu in pada z naraščajočo temperaturo.
4.2 Rezultati meritev viskoznosti
Izmerjene povprečne vrednosti pretočnih časov skozi kapilaro za vse preiskovane binarne mešanice so zbrane v tabeli 3.
Tabela 3: Povprečne vrednosti pretočnih časov binarnih mešanic etanola in metanola pri različnih množinskih razmerjih in temperaturah.
t [s]
T[°C]
x (etanola v
metanolu) 5 15 25 35 45 55
0 87,01 76,52 66,34 58,66 52,24 46,5
0,2 102,88 88,61 77,09 67,6 59,7 52,84
0,4 121,37 103,74 89,47 77,66 68,01 59,49
0,6 141,61 119,7 102,36 87,99 76,37 66,41
0,8 165,44 138,19 117,15 99,75 85,3 73,82
1 192,85 159,07 132,71 111,74 94,61 80,77
Iz pretočnih časov iz tabele in že prej izračunanih konstant C in E izračunali kinematične viskoznosti vseh binarnih mešanic etanola in metanola ter čistega etanola in metanola s pomočjo enačbe:
ν = Ct – 𝐸
𝑡2 (7) Vrednosti kinematičnih viskoznosti so podane v spodnji tabeli.
22
Tabela 4: Kinematična viskoznost binarnih mešanic etanola in metanola pri različnih množinskih razmerjih in temperaturah.
ν [mm2 s-1] T [°C]
x (etanola v
metanolu) 5 15 25 35 45 55
0 0,894 0,786 0,681 0,602 0,537 0,478
0,2 1,057 0,910 0,792 0,694 0,613 0,543
0,4 1,246 1,065 0,919 0,798 0,698 0,610
0,6 1,454 1,229 1,051 0,904 0,784 0,682
0,8 1,699 1,419 1,203 1,024 0,876 0,758
1 1,981 1,634 1,363 1,148 0,972 0,823
Iz kinematičnih viskoznosti smo izračunali tudi dinamično viskoznost z uporabo izmerjenih gostot binarnih mešanic etanola in metanola. Za to smo uporabili enačbo:
η = νρ , (10)
kjer η predstavlja dinamično viskoznost, ν je kinematična viskoznost in ρ je gostota.
Izračunane vrednosti dinamičnih viskoznosti smo zbrali v tabeli 5.
V tabeli 5 so vpisani tudi podatki o dinamični viskoznosti čistega etanola in metanola pri temperaturah 0 °C, 20 °C, 30 °C, 40 °C in 60 °C [16]. Prav tako imamo podatke iz literature za gostoto čistega etanola in metanola pri temperaturi 25 °C.
23
Tabela 5: Dinamična viskoznost binarnih mešanic etanola in metanola pri različnih množinskih razmerjih in temperaturah.
η [mPa s]
T [°C]
x (etanola v
metanolu) 0 5 15 20 25 35 40 45 55 60
0 0,795 0,720 0,626 0,583
0,544 [17]
0,536 0,468 0,447 0,412 0,362 0,348
0,2 / 0,850 0,724 / 0,622 0,539 / 0,471 0,411 /
0,4 / 1,002 0,847 / 0,722 0,620 / 0,536 0,463 /
0,6 / 1,168 0,977 / 0,826 0,702 / 0,602 0,517 /
0,8 / 1,364 1,127 / 0,945 0,796 / 0,673 0,575 /
1 1,783 1,589 1,297 1,184
1.040 [18]
1,070 0,891 0,819 0,746 0,629 0,587
24
Graf 3: Dinamična viskoznost binarnih mešanic etanola in metanola pri različnih temperaturah, v odvisnosti od množinskega deleža etanola v metanolu.
Iz grafa 3 lahko razberemo, da viskoznost binarnih mešanic etanola in metanola narašča s povečevanjem množinskega deleža etanola v metanolu na celotnem temperaturnem območju.
Razlike v viskoznosti so še posebej opazne pri nižjih temperaturah. Potrdimo lahko prvi del druge hipoteze, ki se glasi: Viskoznost binarnih mešanic etanola in metanola narašča s povečevanjem množinskega deleža etanola v metanolu in pada z naraščajočo temperaturo.
Graf 4: Dinamična viskoznost binarnih mešanic etanola in metanola pri različnih množinskih deležih etanola v metanolu, v odvisnosti od temperature.
0
25
Iz grafa 4 lahko razberemo, da viskoznost binarnih mešanic etanola in metanola pada z naraščajočo temperaturo. To opazimo pri vseh množinskih deležih in zato lahko potrdimo tudi drugi del druge hipoteze, ki pravi: Viskoznost binarnih mešanic etanola in metanola narašča s povečevanjem množinskega deleža etanola v metanolu in pada z naraščajočo temperature.
26
5 GOSTOTA IN VISKOZNOST PRI POUKU NARAVOSLOVJA V OSNOVNI ŠOLI
Gostota in viskoznost sta pogosto problematična pojma za učence, saj ju le s težavo razlikujejo in pogosto pride do mnenja, da sta pojma med seboj povezana ali da sta celo enaka. Za boljše razumevanje so najbolj primerni praktični prikazi in demonstracije, saj tako lahko bolje razložimo razlike med pojmoma ter pomen le-teh.
Učenci se že v 4. razredu osnovne šole pri pouku naravoslovja in tehnike srečajo z gostoto pri vsebinskem sklopu Snovi, pri Razvrščanju snovi in lastnostih snovi, ko morajo znati razvrstiti, uvrstiti in urediti snovi po njihovih lastnostih (gnetljivost, stisljivost, trdota, gostota).
Natančneje se s pojmom gostote srečajo v 5. razredu pri pouku naravoslovja tehnike pri vsebinskem sklopu Snovi, pri Shranjevanju snovi, ko morajo znati razložiti pojem gostote. Pred tem se naučijo, kaj pomeni prostornina in masa ter da se pri plinih s spreminjanjem prostornine (posode) masa ohranja, gostota pa spreminja [19].
Pri pouku naravoslovja v 6. razredu pri vsebinskem sklopu Snovi, pri Lastnostih snovi in njihovi uporabi učenci spoznajo lastnosti snovi (npr. električna prevodnost, toplotna prevodnost, magnetne lastnosti, gostota, kaj se dogaja s snovmi, ko jim damo v vodo) [20]. Na tem mestu se mi zdi pomembno da učenci dokončno usvojijo pojem gostote, in da jo ne zamenjujejo z viskoznostjo. Z gostoto se bodo namreč ponovno srečali v 8. in 9. razredu pri pouku kemije in fizike in je zato pomembno, da razumejo kaj je gostota in na kaj vpliva. Pri kemiji se bodo srečali z gostoto v vsebinskem sklopu Družina ogljikovodikov s polimeri, pri Lastnostih ogljikovodikov in v vsebinskem sklopu Kisikova družina organskih spojin, pri vsebinski enoti Ogljikovi hidrati kot polifunkcionalne spojine in njihove lastnosti [21].
Naredil sem delovni list za učitelja in za učenca 6. razreda osnovne šole, pri predmetu naravoslovje. Delovni list učenca vodi skozi skupinsko eksperimentalno delo in s pomočjo njega lahko učenec beleži rezultate eksperimentalnega dela. Delovni list za učitelja pomaga učitelju pri vodenju eksperimenta, usmerjanju učencev in pri ocenjevanju delovnih listov po zaključku dela. Delovni list za učenca in učitelja vsebuje tudi navodila za izvedbo merjenja gostote, opazovanja razporeditve snovi v vodi glede na gostoto in merjenja časa padanja kroglice v različnih snoveh. Ti eksperimenti učencem pomagajo razumeti pojma gostoto in viskoznost na primeru snovi, s katerimi se dnevno srečujejo. Delovni list za učence vsebuje tabele, v katere učenec beleži rezultate meritev in izračunov. Učenec mora tudi opisati svoja opažanja in na podlagi njih zapisati sklepe o gostoti in viskoznosti snovi, ki so jih uporabljali
27
pri eksperimentalnem delu. Na koncu so še vprašanja za ponovitev in razmislek. Po koncu izvedenega eksperimentalnega dela in reševanja delovnega lista bi učenec moral razumeti, da je gostota masa prostorninske enote snovi in da sta pretakanje snovi in hitrost potovanja objekta v neki snovi odvisna od viskoznosti in ne od gostote, kot nekateri učenci zmotno zaključijo.
Pomembno je torej, da učenci razumejo, da se lahko snovi z veliko gostoto enostavno pretakajo, če imajo majhno viskoznost, prav tako se lahko snovi z manjšo gostoto pretakamo s težavo, če so zelo viskozne.
Snovi, ki sem jih izbral za eksperimentalno delo so voda, med, rastlinsko olje in motorno olje.
Vodo sem izbral, ker je to snov, s katero se najpogosteje srečujemo in ima večjo gostoto od rastlinskega in motornega olja in zato lahko jasno pokažemo, da olji plavata na njej, ker imata manjšo gostoto. Med sem izbral, ker ima zelo veliko viskoznost in največjo gostoto od izbranih snovi. Za kemikalije z majhnimi viskoznostmi sem izbral dve olji – rastlinsko in motorno. Oba imata manjšo gostoto kot voda, vendar ima motorno olje glede na rastlinskega manjšo gostoto in večjo viskoznost. S pomočjo teh snovi lahko učencem razložimo, da gostota in viskoznost nista povezana, čeprav so nekatere goste snovi tudi viskozne – kot je to na primer med. Pri našem eksperimentu, v katerem smo merili gostoto in viskoznost binarnih mešanic etanola in metanola in tudi čistega etanola in metanola smo prišli do zaključka, da je etanol kljub temu da ima nekoliko manjšo gostoto kot metanol bolj viskozen na celotnem temperaturnem območju.
Vidimo, da bolj goste snovi niso nujno tudi bolj viskozne in da viskoznost in gostota nista med seboj odvisni. Namen eksperimentalnega dela, ki ga predlagam je, da učenci izmerijo gostoto snovi, povežejo to da nekatera tekočina plava na drugi tekočini z gostoto ter povežejo hitrost padanja kroglice v neki snovi in pretakanje tekočin z viskoznostjo. Vrednosti gostot in viskoznosti so zbrane v Tabeli 6.
Tabela 6: Gostote in viskoznosti kemikalij uporabljenih v delovnem listu.
Gostota pri 20 °C (g/mL) Viskoznost pri 20 °C (mPa s)
Voda (vodovodna) 0.9982 [15] 1.0016 [15]
Med (mešani cvetlični) 1.38 - 1.45 [22] 1760 [23]
Rastlinsko olje (sončnično) 0,9200 - 0,9250 [24] 68 [24]
Motorno olje (SAE 10W-60) 0.8504 [25] 381.08 [25]
28
5.1 Delovni list za učenca
Ime in priimek učenca:____________________________
VISKOZNOST IN GOSTOTA SNOVI OKOLI NAS
1. Uvod
Snovi se med seboj razlikujejo v gostoti in viskoznosti. Na zadnje ste se pri pouku
naravoslovja in tehnike srečali z gostoto in se jo naučili razložiti. Sedaj bomo skupaj obnovili vaše znanje o gostoti in predstavili novo lastnosti tekočin – viskoznost.
Gostoto lahko enostavno izračunamo, če poznamo maso in prostornino snovi. Je lastnost snovi, ki nam pove maso izbrane prostornine snovi. Označimo jo z grško črko ρ (ro). Je razmerje med maso in prostornino telesa: ρ=m/V.
Viskoznost je lastnost, od katere je odvisna hitrost pretakanja tekočin. Označimo jo z grško črko η (eta). Tekočina z večjo viskoznostjo se počasneje pretaka in težje meša. Viskoznost vpliva tudi na hitrost premikanja predmeta v taki snovi. Predmet se bo v bolj viskozni premikal počasneje kot v manj viskozni snovi.
Pogosto se zgodi, da učenci ne poznajo razlike med gostoto in viskoznostjo in pojma narobe uporabljajo, zato je pomembno, da se naučite ločiti med obema pojmoma.
V skupinah boste merili gostoto in viskoznost vode, medu, rastlinskega olja in motornega olja ter ugotavljali kakšne so gostote in viskoznosti teh snovi, če jih primerjate med seboj.
2. Namen
Učenci v skupinah izmerijo gostoto snovi, s katerimi se dnevno srečujejo, povežejo to da nekatera tekočina plava na drugi tekočini z gostoto in povežejo hitrost padanja kroglice v neki snovi in pretakanje tekočin z viskoznostjo. Želimo dokazati, da sta gostota in viskoznost neodvisni tekočini in ugotoviti kakšne so gostote in viskoznosti snovi, s katerimi se dnevno srečujemo.
Učenci se učijo tehtati in odmerjati prostornine tekočin. Ponovijo, kako se izračuna gostota iz mase in prostornine, ki ju pred tem določijo. Sodelujejo v skupini in si razdelijo delo (eden uporablja štoparico, drugi opazuje kroglico, tretji jo izpusti,...).
Na koncu eksperimentalnega dela razumejo, da je gostota masa prostornine snovi in znajo na primeru vode, medu, rastlinskega olja in motornega olja primerjati gostote. Za snovi, ki nastopajo v eksperimentu znajo povedati katera je bolj in katera manj viskozna in s svojimi besedami razložiti, kaj pomeni viskoznost.
29 3. Cilj
Pri eksperimentu želimo ugotoviti, kako se razlikujejo gostote in viskoznosti različnih snovi iz vsakdanjega življenja in ali so bolj goste snovi tudi bolj viskozne.
4. Naloga
V merilne valje vlijemo enake prostornine snovi in jih stehtamo. V čaše z vodo vlijemo ostale kemikalije in opazujemo, kaj se zgodi. Nato vzamemo štoparico in v vsak merilni valj
spustimo kroglico iz enake višine ter merimo čas po katerem se dotakne dna merilnega valja.
5. Potrebščine in kemikalije
Potrebščine Kemikalije
Tehtnica Voda
4x 100 mL merilni valj Med
4x enake kovinske kroglice Rastlinsko olje
3x 100 mL čaše Motorno olje
3x 10 mL merilni valj Kovinska kroglica Štoparica
6. Zaščita in varnost pri delu
Pri delu je obvezna uporaba halje, zaščitnih očal in zaščitnih rokavic.
7. Potek dela po stopnjah 1. MERJENJE GOSTOTE:
1. Merilne valje označimo s številkami od 1 do 4.
2. Stehtamo merilne valje in zapišemo mase v tabelo 1.
3. V 100 mL merilne valje, ki smo jih označili od 1 do 4 vlijemo snovi, kot jih prikazuje Tabela 1.
4. Vsak merilni valj s posamezno snovjo od 1 do 4 stehtamo in zapišemo mase. Od dobljenih mas odštejemo prej stehtano maso merilnega valja in maso posamezne snovi zapišemo v Tabelo 1.
5. Opažanja zapišemo v tabelo 2.
2. RAZPOREDITEV SNOVI V ČAŠI:
30
1. Vzamemo tri čaše, jih označimo od 1 do 3 in v njih natočimo vodo do oznake 50 mL.
2. 10 mL merilne valje označimo od 1 do 3 in vlijemo v prvega med, v drugega rastlinsko olje in v tretjega motorno olje do oznake 10mL.
3. Vsebino 10 mL merilnih valjev zlijemo v čaše s pripadajočo številko.
4. Opažanja zapišemo v Tabelo 2.
3. MERJENJE ČASA PADANJA KROGLICE:
1. Vzamemo štoparico in kroglico. Kroglico držimo nad oznako 100 mL v merilnem valju.
2. Kroglico izpustimo in v istem trenutku na štoparici pritisnemo gumb start.
3. Ko se kroglica dotakne dna, pritisnemo gumb stop in odčitamo čas.
4. Čas padanja vpišemo v Tabelo 1.
5. Opažanja vpišemo v Tabelo 2.
8. Rezultati
31 Tabela 2. Opažanja in sklepi
Opažanja Sklepi
Tehtanje snovi:
•
Merjenje viskoznosti:
•
Opazovanje – sklepanje glede gostote posameznih snovi:
•
•
•
•
9. Zaključki
Kaj smo se pri eksperimentu naučili?
POVZETEK 1:
POVZETEK 2:
POVZETEK 3:
32 10. Vprašanja in naloge
1. Kaj ste opazili pri pretakanju medu in kaj pri pretakanju vode? Kaj je vzrok za to?
Odgovor:
2. Kaj bi se zgodilo, če bi v isto čašo vlili motorno in rastlinsko olje, če bi sklepali da se ne mešata med seboj ?
Odgovor:
3. Kako bi določili gostoto kroglice, če imamo na voljo tehtnico in merilni valj z vodo?
Odgovor:
4. Kakšna je povezava med viskoznostjo snovi in hitrostjo padanja kroglice v njej?
Odgovor:
11. Vrednotenje dela učenca:
1. Ocena eksperimentalne spretnosti: /3T 2. Učenčeva skrb za varnost: /3T
3. Ocena dobljenih rezultatov učenca (opažanja in sklepi): /6T 4. Ocena učenčevih odgovorov na vprašanja: /4T
Največje število točk: 16T Število doseženih točk:
Odstotek:
Podpis učitelja:
33
5.2 Delovni list za učitelja
Ime in priimek učenca:____________________________
VISKOZNOST IN GOSTOTA SNOVI OKOLI NAS
1. Uvod
Snovi se med seboj razlikujejo v gostoti in viskoznosti. Na zadnje so se učenci z gostoto srečali pri pouku naravoslovja in tehnike in se jo naučili razložiti. Skupaj z učenci obnovimo njihovo znanje o gostoti in predstavimo novo lastnosti tekočin – viskoznost.
Gostoto lahko enostavno izračunamo, če poznamo maso in prostornino snovi. Je lastnost snovi, ki nam pove maso izbrane prostornine snovi. Označimo jo z grško črko ρ (ro). Je razmerje med maso in prostornino telesa: ρ=m/V
Viskoznost je lastnost, od katere je odvisna hitrost pretakanja tekočin. Označimo jo z grško črko η (eta). Tekočina z večjo viskoznostjo se počasneje pretaka in težje meša. Viskoznost prav tako predstavlja zaviralno silo na telo, ki se giblje v taki tekočini. Viskoznost vpliva tudi na hitrost premikanja predmeta v taki snovi. Predmet se bo v bolj viskozni tekočini premikal počasneje kot v manj viskozni tekočini. Vzrok za viskoznost so interakcije na molekulski ravni, saj se v viskoznih snoveh molekule povezujejo z medmolekulskimi vezmi, kar otežuje gibanje. Je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Ker se pogosto zgodi, da učenci ne poznajo razlike med gostoto in viskoznostjo in pojma narobe uporabljajo je pomembno, da poznajo razliko med obema pojmoma.
Učenci bodo merili gostoto in viskoznost vode, medu, rastlinskega olja in motornega olja ter ugotavljali, kakšne so gostote in viskoznosti teh snovi, če jih primerjajo med seboj.
2. Namen
Učenci v skupinah izmerijo gostoto snovi, s katerimi se dnevno srečujejo, povežejo to da nekatera tekočina plava na drugi tekočini z gostoto in povežejo hitrost padanja kroglice v neki snovi in pretakanje tekočin z viskoznostjo. Želimo dokazati, da sta gostota in viskoznost neodvisni tekočini in ugotoviti kakšne so gostote in viskoznosti snovi s katerimi se dnevno srečujemo.
Učenci se učijo tehtati in odmerjati prostornine tekočin. Ponovijo, kako se izračuna gostota iz mase in prostornine, ki ju pred tem določijo. Sodelujejo v skupini in si razdelijo delo (eden uporablja štoparico, drugi opazuje kroglico, tretji jo izpusti,...).
Na koncu eksperimentalnega dela razumejo, da je gostota masa prostornine snovi in znajo na primeru vode, medu, rastlinskega olja in motornega olja primerjati gostote. Za iste snovi znajo povedati katera je bolj in katera manj viskozna in s svojimi besedami razložiti kaj pomeni viskoznost.
34 3. Cilj
Pri eksperimentu želimo ugotoviti, kako se razlikujejo gostote in viskoznosti različnih snovi iz vsakdanjega življenja in ali obstaja kakšna povezava med viskoznostjo in gostoto.
4. Naloga
V merilne valje vlijemo enake prostornine snovi in jih stehtamo. V čaše z vodo vlijemo ostale kemikalije in opazujemo, kaj se zgodi. Nato vzamemo štoparico in v vsak merilni valj
spustimo kroglico iz enake višine ter merimo čas po katerem se dotakne dna merilnega valja.
5. Potrebščine in kemikalije
Potrebščine Kemikalije
Tehtnica Voda
4x 100 mL merilni valj Med
4x enake kovinske kroglice Rastlinsko olje
3x 100 mL čaše Motorno olje
3x 10 mL merilni valj Kovinska kroglica Štoparica
6. Zaščita in varnost pri delu
Pri delu je obvezna uporaba halje, zaščitnih očal in zaščitnih rokavic.
7. Potek dela po stopnjah 1. MERJENJE GOSTOTE:
1. Merilne valje označimo s številkami od 1 do 4.
2. Stehtamo merilne valje in zapišemo mase v tabelo 1.
3. V 100 mL merilne valje, ki smo jih označili od 1 do 4 vlijemo snovi, kot jih prikazuje Tabela 1.
4. Vsak merilni valj s posamezno snovjo od 1 do 4 stehtamo in zapišemo mase. Od dobljenih mas odštejemo prej stehtano maso merilnega valja in maso posamezne snovi zapišemo v Tabelo 1.
5. Opažanja zapišemo v tabelo 2.
35 2. RAZPOREDITEV SNOVI V ČAŠI:
1. Vzamemo tri čaše, jih označimo od 1 do 3 in v njih natočimo vodo do oznake 50 mL.
2. 10 mL merilne valje označimo od 1 do 3 in vlijemo v prvega med, v drugega rastlinsko olje in v tretjega motorno olje do oznake 10mL.
3. Vsebino 10 mL merilnih valjev zlijemo v čaše s pripadajočo številko.
4. Opažanja zapišemo v Tabelo 2.
4. Opažanja zapišemo v Tabelo 2.