Vsi dinamično ustvarjeni okenski gradniki že poznajo dogodke, ki jih pri statično ustvarjenih objektih najdemo v oknu Properties→Events. Njihova implementacija je pri statičnih gradnikih enostavna: v fazi načrtovanja projekta v oknu Properties→Events dvokliknemo na ustrezni dogodek in razvojno okolje nam ustvari ogrodje odzivne metode, v katero le še zapišemo ustrezno kodo. Pri dinamično ustvarjenih okenskih gradnikih pa moramo to storiti programsko.
To storimo v dveh korakih:
Najprej moramo poimenovati novo odzivno metodo za dogodek dinamično ustvarjenega gradnika in jo uvrstiti v seznam ostalih metod, ki obdelujejo dogodke. Tem metodam pravimo tudi obdelovalci dogodkov - event handlers.
/*dinamično ustvarjenemu gradniku mojGumb določimo ime odzivne metode dogodka Click: odzivno metodo poimenujmo mojGumb_Click*/
mojGumb.Click += new EventHandler(mojGumb_Click);
Popolnoma isto se zgodi tudi pri ustvarjanju odzivnih metod gradnikom, ki jih na obrazec postavljamo pri gradnji projekta. A v tem primeru je razvojno okolje tisto, ki poskrbi za dodajanje metode v seznam, kar se odrazi v datoteki .designer.cs
Odzivno metodo mojGumb_Click moramo nato še napisati. Tako kot vse odzivne metode, mora tudi ta vsebovati dva parametra: parameter sender (pošiljatelj) in parameter tipa EventArgs (parameter s pomočjo katerega lahko pridemo do dodatnih informacij o dogodku).
public void mojGumb_Click(object sender, EventArgs e) {
//stavki, ki naj se izvedejo ob kliku na dinamično ustvarjen gumb MessageBox.Show("Ups! KLiknil si me!");
}
Pri dinamičnem ustvarjanju okenskih dogodkov pa nam v veliki meri priskoči na pomoč tudi razvojno okolje. Ko namreč začnemo pisati najavo novega dogodka, se v okvirčku pokaže zelo koristna pomoč (zapis mojGumb.Click+=… je krajša oblika zapisa mojGumb.Click=mojGumb.Click + …):
Slika 74: Pomoč pri dinamičnem ustvarjanju okenskega dogodka.
Razvojno okolje ponudi možnost, da najavo novega dogodka zaključimo s pritiskom na tipko tabulator (Tab). In še več: če tipko Tab pritisnemo, se najava dogodka zapiše do konca (metoda dobi privzeto ime, v našem primeru mojGumb_Click), razvojno okolje pa nam ponudi tudi možnost zapisa ogrodja metode, ki jo proži ta dogodek:
Slika 75: Razvojno okolje nam ponudi možnost zapisa ogrodja odzivnega dogodka.
Če torej tipko Tab pritisnemo še enkrat, nam razvojno okolje zapiše glavo in ogrodje odzivne metode, mi pa moramo poskrbeti le še za njeno vsebino.
Za vajo ustvarimo obrazec, na katerem bomo vse gradnike (dve plošči, oznako, vnosno polje in dva gumba), ter njihove lastnosti ustvarili dinamično. Dinamično ustvarimo tudi tri dogodke:
dogodek Load obrazca in dva dogodka Click gumbov, ki sta na obrazcu. Končna oblika obrazca naj bo taka:
Slika 76: Dinamično ustvarjeni okenski gradniki na obrazcu.
Vse gradnike bomo ustvraili v metodi Load, torej preden se obrazec sploh prikaže. Tako bomo takoj videli vse, tudi dinamično ustvarjene gradnike. Ker v sami kodi ni nič novega, jo takoj navedimo v celoti.
public Form1() {
InitializeComponent();
/*Ustvarjanje odzivne metode dogodka Load obrazca Form1 - ime metode bo Form1_Load*/
this.Load += new EventHandler(Form1_Load);
this.Text = "Dinamično ustvarjanje gradnikov!"; //napis na obrazcu this.Width = 330;
this.Height = 160;
}
private void Form1_Load(object sender, EventArgs e) {
//Prva plošča
Panel panel1 = new Panel();
panel1.Parent = this; //plošča je postavljena na obrazec
panel1.Dock = DockStyle.Bottom; //plošča je prilepljena na dno obrazca panel1.Height = 30; //višina lošče
panel1.BackColor = Color.LightGoldenrodYellow; //barva ozadja //plošča ima enojni okvir
panel1.BorderStyle = BorderStyle.FixedSingle;
//Druga plošča
Panel panel2 = new Panel();
panel2.Parent = this; //plošča je postavljena na obrazec //plošča je raztegnjena čez preostali del obrazca panel2.Dock = DockStyle.Fill;
panel2.BackColor = Color.Gainsboro; //barva ozadja Panel (panel2)
Panel (panel1) TextBox (tBArtikel) Button (bIzhod)
Button (bPotrdi)
//plošča ima enojni okvir
panel2.BorderStyle = BorderStyle.FixedSingle;
//Oznaka
Label mojaLabela = new Label();
mojaLabela.Parent = panel2;
mojaLabela.Text = "Naziv artikla"; //Napis na oznaki
mojaLabela.Top = 17; //oddaljenost od zgornjega roba obrazca
mojaLabela.Left = 10; //oddaljenost od levega roba obrazca //Vnosno polje
TextBox tBArtikel = new TextBox();
tBArtikel.Parent = panel2;//TextBox je postavljen na ploščo panel2 tBArtikel.Width = 200; //širina vnosnega polja
tBArtikel.Top = 40;
bPotrdi.BackColor = Color.Gold; //barva ozadja
/*Napoved dogodka Click gumba bPotrdi - ime odzivne metode bo bPotrdi_Click*/
bPotrdi.Click += new EventHandler(bPotrdi_Click);
Button bIzhod = new Button(); //Drugi gumb je na spodnji plošči bIzhod.Parent = panel1; //Gumb je postavljen na ploščo panel1 bIzhod.Top = 3;
bIzhod.Left = 120;
bIzhod.Text = "Izhod";
bIzhod.BackColor = Color.Gold; //barva ozadja
//Napoved dogodka Click gumba bIzhod - ime odzivne metode bo bIzhod_Click bIzhod.Click += new EventHandler(bIzhod_Click);
}
public void bPotrdi_Click(object sender, EventArgs ee) {
/*stavki, ki se izvedejo ob kliku na gumb Potrdi npr. zapis artikla v datoteko ...*/
}
public void bIzhod_Click(object sender, EventArgs ee) {
if (MessageBox.Show("Zaključek programa?", "OPOZORILO!", MessageBoxButtons.OKCancel) == DialogResult.OK)
Close();
}
Povzetek
V poglavju so zapisane le osnove izdelave okenskih aplikacij. V primerih smo uporabili večino standardnih gradnikov, spoznali njihove osnovne lastnosti in dogodke. Vemo pa tudi to, kako ustvarimo nove vizuelne objekte in njihove odzivne metode. Pri gradnji aplikacij pa lahko uporabimo tudi številne brezplačne gradnike, ki so dostopni preko spleta in s katerimi bodo naši projekti vizuelno privlačnejši in sodobnejši. Ponudnikov takih gradnikov je veliko npr.
https://www.devexpress.com/Products/Free/NetOffer/#winforms
Obdelali smo tudi enega najkompleksnejših gradnikov DataGridView, ki ga bomo potrebovali tudi v zadnjem delu učbenika, pri prikazovanju vsebine tabele iz baze podatkov. Naučili smo se tudi uporabljati že izdelana pogovorna okna, ter spoznali dogodke tipkovnice, miške in ure. Na koncu poglavja smo še spoznali, da lahko objekte gradnikov okenskih aplikacij ustvarjamo tudi dinamično, kar razvijalcem projektov omogoča izdelavo bolj kompleksnih rešitev z manj pisanja kode.
Ker so vsi gradniki primerki objektov iz pripravljenih razredov, zapisani primeri omogočajo, da bo objektni pristop k programiranju postal bolj domač. Znanje pa bo potrebno utrditi tako, da boste napisali kar največ uporabnih programov.
Pridobljeno znanje bomo nadgradili z izdelavo večokenskih aplikacij in vpogledom v naslednja ključna pojma objektno orientiranega programiranja – dedovanje in polimorfizem.
Kot zaključek spoznavanja osnov izdelave okenskih aplikacij pa sedaj rešimo naš uvodni izziv – program za igranje igrice Tri v vrsto. Seveda pa se bomo tudi tu spoznali s čim novim, uporabili kakšen nov gradnik. A osnovno znanje potrebno za naš program smo si doselej že pridobili.