Z drogami povezana kriminaliteta

Staša Šavelj

Kazniva dejanja in prekrški

V letu 2012 je slovenska policija zabeležila za skoraj 3 % več kaznivih dejanj kot v letu 2011, in sicer 91.430 (88.722), od tega je bilo 1.969 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog (Tabela 9.1). Število zabeleženih kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v letu 2012 ostaja približno enako številu iz let 2011 in 2010, kar pomeni, da se stanje na tem področju v Sloveniji ni poslabšalo. Tudi število osumljenih storitve kaznivega dejanja s področja prepovedanih drog se v primerjavi z letom 2011 ni bistveno spremenilo. Zaznali pa smo manjši upad števila kršitev in števila kršiteljev zakona s področja prepovedanih drog.

Podatki, prikazani v Tabeli 9.1, se nanašajo na kazniva dejanja, ki jih opredeljujeta 186. in 187. člen Kazenskega zakonika Republike Slovenije¹⁵, ne zajemajo pa tako imenovane sekundarne kriminalitete (izvršitev drugega kaznivega dejanja zaradi pridobitve sredstev za nakup prepovedane droge). Kar dve tretjini vseh evidentiranih kaznivih dejanj se nanašata na področje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (186. člen), in sicer gre najpogosteje za nakup, proizvodnjo, ponujanje naprodaj in prodajo prepovedanih drog.

Tabela 9.1: Skupno število evidentiranih kaznivih dejanj, število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, število osumljenih storitve kaznivega dejanja, število prekrškov s področja prepovedanih drog in število kršiteljev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 2009–2012

2009 2010 2011 2012 Število vseh kaznivih dejanj 87.463 89.489 88.722 91.430 Število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog 2.231 1.969 1.925 1.969 Število osumljenih zaradi storitve kaznivih dejanj s področja PD 2.570 2.240 2.229 2.235 Število prekrškov po Zakonu o proizvodnji in prometu s PD 3.338 3.328 3.691 3.423 Število kršiteljev Zakona o proizvodnji in prometu s PD 3.336 3.327 3.690 3.421 Vir: MNZ, Zamrznjena baza elektronskega računalniškega centra

Poleg kaznivih dejanj je policija v letu 2012 zaznala tudi 3.423 prekrškov s področja prepovedanih drog, ki so opredeljeni v Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Konoplja še naprej ostaja tista prepovedana droga, s katero je povezanih največ kaznivih dejanj in prekrškov s področja prepovedanih drog, sledijo ji heroin, amfetamin in kokain.

Kazniva dejanja, storjena pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog

Policija lahko na podlagi zakonitega pooblastila v predkazenskem postopku osumljenemu storitve kaznivega dejanja odredi strokovni pregled krvi in urina. S tem se preverja, ali je bil osumljeni v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom alkohola in/ali prepovedanih drog.

Odvzem in analizo krvi in urina izvede pristojna zdravstvena institucija.

15 Člen 186 Kazenskega zakonika R Slovenije – »Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog« in člen 187 Kazenskega zakonika R Slovenije –

»Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu«

V letu 2012 je policija obravnavala 386 osumljencev, ki so bili ob storitvi kaznivega dejanja pod vplivom alkohola, 69 pa jih je bilo pod vplivom prepovedanih drog (Tabela 9.2). To pomeni, da se je število osumljencev (v primerjavi z letom 2011) ob storitvi kaznivega dejanja pod vplivom alkohola in/ali prepovedanih drog zmanjšalo.

Tabela 9.2: Število osumljencev, ki so kaznivo dejanje izvršili pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, 2009–2012

2009 2010 2011 2012 Število osumljenih storilcev KD, ki so dejanje izvršili pod vplivom alkohola 625 535 463 386 Število osumljenih storilcev KD, ki so dejanje storili pod vplivom prepoved. drog 137 94 128 69 Skupno št. osumljenih pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog 762 629 537 437 Vir: MNZ, Zamrznjena baza elektronskega računalniškega centra

Največ kaznivih dejanj (opredeljenih po Kazenskem zakoniku), ki so bila storjena pod vplivom prepovedanih drog, se ne uvršča več v premoženjsko kriminaliteto, temveč so to neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ter omogočanje uživanja le-teh, nasilje v družini, nasilništvo in velika tatvina (Tabela 9.3).

Tabela 9.3: Število osumljencev, ki so kaznivo dejanje storili pod vplivom prepovedanih drog;

razvrščeno po nekaterih vrstah kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika, 2009–2012

Kaznivo dejanje po dikciji iz KZ 2009 2010 2011 2012

Tatvina, čl. 204 KZ 7 18 19 1

Velika tatvina, čl. 205 KZ 11 10 21 4 Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami,

nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, čl. 186 KZ

36 11 11 14

Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu,

čl. 187 KZ 5 7 5

Nasilništvo, čl. 296 KZ 3 10 8 4

Rop, čl. 206 1 2 2 1

Preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, čl. 299 KZ 7 2 4 4

Lahka telesna poškodba, čl. 122 6 3 11 1

Uboj, čl. 115 2 3 2 3

Poškodovanje tuje stvari, čl. 220 KZ 1 5 4 1

Nasilje v družini, čl. 191 9 6

Vir: MNZ, Zamrznjena baza elektronskega računalniškega centra

Sekundarna kriminaliteta

Tudi v letu 2012 se nadaljuje trend zmanjšanja števila kaznivih dejanj, storjenih z namenom pridobitve sredstev za nakup prepovedane droge. Policisti so obravnavali za 41,4 % manj tovrstnih kaznivih dejanj kot v letu 2011, in sicer le 123 (leta 2011 je bilo obravnavanih 210 kaznivih dejanj). Večina teh kaznivih dejanj so premoženjski delikti (tatvina, velika tatvina, rop), kazniva dejanja hude telesne poškodbe, izsiljevanje in nasilništvo.

Vožnja pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi

Voznik je pod vplivom prepovedane droge, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, kadar se s posebnimi sredstvi, z napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi in/ali slini oziroma urinu. Za kršilce Zakona o pravilih cestnega prometa se na osnovi višjega dokaznega standarda in nedvomno dokazanega vpliva na vožnjo predvideva globa 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Vozniku bo prepovedana nadaljnja vožnja in začasno (24 ur) odvzeto vozniško dovoljenje. Če vpliv ne bo dokazan, ugotovljena pa bo prisotnost teh snovi v urinu, bo voznik napoten na kontrolni zdravstveni pregled. Za takšnega kršilca ni predpisane globe ali drugih sankcij. Vozniku bo prepovedana nadaljnja vožnja in začasno (24 ur) odvzeto vozniško dovoljenje.

V primerjavi z letom 2011 (1.162) je policija v letu 2012 odredila še veliko manj (le 780) strokovnih pregledov, v katerih se je pri voznikih ugotavljala prisotnost prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Tako je bilo v primerjavi z letom prej odrejenih za 33 % manj tovrstnih strokovnih pregledov, za 56,8 % pa se je pri kontroliranih voznikih zmanjšala tudi ugotovljena prisotnost navedenih snovi. Od odrejenih strokovnih pregledov je analiza krvi/sline ali urina prisotnost nedovoljenih snovi pokazala v 280 primerih (Tabela 9.4). Slovenska policija beleži upad prisotnosti psihoaktivnih snovi med udeleženci v cestnem prometu od leta 2010 dalje. Zaradi višjega dokaznega standarda in dokazovanja nedvomnega vpliva na vožnjo se je zmanjšalo tudi število odrejenih strokovnih pregledov.

Nedovoljene snovi se v krvi načeloma razgradijo bistveno prej kot v urinu. Zaradi tega je sedaj postopek dokazovanja prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi bistveno kompleksnejši in tudi dražji.

Tabela 9.4: Število odrejenih strokovnih pregledov za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter število pozitivnih rezultatov pregleda krvi/sline in urina, 2010–2012

2010 2011 2012 Odrejeni pregledi 1.501 1.162 780 Pozitivni pregledi 870 648 280 Vir: MNZ, Zamrznjena baza elektronskega računalniškega centra

Tabela 9.5: Odkrite prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi v izidih pozitivnih analiz, 2010–2012

Vir: MNZ, Zamrznjena baza elektronskega računalniškega centra

Izidi pozitivnih analiz krvi in urina pri odrejenih strokovnih pregledih v letu 2012 so pokazali, da so vozniki najpogosteje vozili pod vplivom metadona, sledi vožnja pod vplivom kanabinoidov, opiatov in kokaina (Tabela 9.5).