3. EMPIRIČNI DEL
3.4 Dvolomnost lesa
Značilnost dvolomnih materialov je različen lomni količnik za mikrovalove z dvema med seboj pravokotnima polarizacijama. Za določanje dvolomnosti lesa moramo najprej razdeliti električno polje linearnega valovanja na dve komponenti (ena je vzporedna, druga pravokotna na lesna vlakna). Faza obeh komponent je enaka. Ko se valovanje razširja skozi les, se pojavi fazna razlika, ki je posledica različnih lomnih količnikov. Zaradi tega pri izstopu iz lesa dobimo
50
eliptično polarizirano valovanje. Za to, da pri vstopu v les zagotovimo enako zastopanost obeh komponent, polarizator orientiramo pod kotom 45° glede na lesna vlakna. Iz enačbe (14) ob upoštevanju, da je 𝛽 = 45°, za amplitudo električnega polja prepuščenega valovanja dobimo
𝐸𝐴 =12𝐸0√sin2𝛼 𝑒−2Λ𝑟𝑑+ cos2𝛼𝑒−2Λ𝑖𝑑− 𝑒−(Λ𝑟+Λ𝑖)𝑑sin2𝛼 cos𝛿. (23)
Merjenje dvolomnosti lesa
Eksperiment je podoben tistemu za merjenje absorpcijskih koeficientov s to razliko, da tu oddajnik orientiramo tako, da je kot 𝛽 med vlakni lesa in prepustno smerjo oddajnika ves čas poteka eksperimenta 45° (Slika 39). S tem zagotovimo enako velikost obeh komponent električnega polja pri vstopu v les. Sprejemnik vrtimo okrog vodoravne osi od začetnega kota 𝛼 = 0° do 𝛼 = 180°. Tudi pri tem eksperimentu uporabimo iste tri vzorce smrekovega lesa [1].
Slika 39: Postavitev oddajnika in sprejemnika mikrovalov, med katerima je na podstavku nameščen vzorec smrekovega lesa (levo) ter shema postavitve (desno) za merjenje dvolomnosti. Puščici na shemi označujeta prepustni smeri
analizatorja (A) in polarizatorja (P) [1].
Grafi na slikah 40, 41 in 42 prikazujejo odvisnost amplitude električnega polja prepuščenih mikrovalov od kota med prepustno smerjo sprejemnika in lesnimi vlakni za dve različni vlažnosti posameznih kosov lesa.
51
Slika 40: Graf odvisnosti amplitude električnega polja prepuščenih mikrovalov (𝑬𝒂) od kota med prepustno smerjo sprejemnika in lesnimi vlakni (α) za dve vlažnosti lesa številka 1: modra večja in rdeča manjša vlažnost.
Slika 41: Graf odvisnosti amplitude električnega polja prepuščenih mikrovalov (𝑬𝒂) od kota med prepustno smerjo sprejemnika in lesnimi vlakni (α) za dve vlažnosti lesa številka 2: modra večja in rdeča manjša vlažnost.
52
Slika 42: Graf odvisnosti amplitude električnega polja prepuščenih mikrovalov (𝑬𝒂) od kota med prepustno smerjo sprejemnika in lesnimi vlakni (α) za dve vlažnosti lesa številka 3: modra večja in rdeča manjša vlažnost.
S prejšnjim eksperimentom smo pokazali, da absorpcija narašča z vlažnostjo, kar potrjujejo tudi grafi na slikah 40, 41 in 42. Večja absorpcija se namreč odraža v manjši amplitudi električnega polja prepuščenih mikrovalov (modra krivulja - večja vlažnost). Poleg tega lahko iz slike razberemo še eno značilnost dvolomnih materialov in sicer, da je amplituda prepuščenih mikrovalov različna od nič, tudi ko sta prepustni smeri analizatorja in polarizatorja pravokotni ena na drugo.
Zaradi uporabe istih treh kosov lesa, kot pri prejšnjem eksperimentu, poznamo že vse absorpcijske koeficiente in tako v teoretičnem modelu prilagajamo zgolj vrednosti dvolomnosti
∆𝑛, ki se odraža v fazni razliki 𝛿. Dobljenim meritvam prilagajamo teoretično krivuljo po metodi najmanjših kvadratov s spreminjanjem razlike lomnih količnikov za vsak vzorec in vlažnost lesa posebej [1]. Ko se teoretična krivulja v največji meri ujema z meritvami, izpišemo dobljeno vrednost dvolomnosti za določen primer.
Na takšen način dobljene vrednosti dvolomnosti prikažemo na slikah 43, 44 in 45 za vse tri kose smrekovega lesa.
53
Slika 43: Graf odvisnosti dvolomnosti od mase lesa za kos številka 1. Z modrimi pikami so označene meritve za primer sušenja lesa, s črnimi pa za primer vlaženja.
Slika 44: Graf odvisnosti dvolomnosti od mase lesa za kos številka 2. Z modrimi pikami so označene meritve za primer sušenja lesa, s črnimi pa za primer vlaženja.
54
Slika 45: Graf odvisnosti dvolomnosti od mase lesa za kos številka 3. Z modrimi pikami so označene meritve za primer sušenja lesa, s črnimi pa za primer vlaženja.
Opazimo, da pri vseh treh kosih lesa, meritve v veliki meri odstopajo od izbrane modelske funkcije. Postopek določanja dvolomnosti je kompleksen, sestavljen iz več korakov, kar pomeni, da je bolj občutljiv na merske napake, poleg tega se napake oziroma nedoločenosti zaradi večjega števila zaporednih izračunov oziroma korakov v analizi seštevajo. V prvem delu, ko merimo amplitude prepuščenih mikrovalov pri različnih kotih med prepustno smerjo oddajnika in sprejemnika, naredimo določeno napako pri orientaciji sprejemnika glede na oddajnik. Dobljenim meritvam nato prilagajamo teoretično krivuljo, pri čemer absorpcijska koeficienta vzamemo kot znana. Oba koeficienta pa sta že določena z neko napako. To napako vidimo na grafih, ki prikazujejo odvisnost absorpcijskih koeficientov od mase posameznega kosa lesa (slike 30, 31, 32, 33, 34 in 35). Na podlagi meritev amplitude prepuščenih mikrovalov ter že poznanih absorpcijskih koeficientov, v teoretičnem modelu prilagajamo zgolj dvolomnost. To počnemo toliko časa, dokler se modelska funkcija v največji meri ujema z izmerjenimi vrednostmi. ''Seštevek'' vseh napak se odraža na slikah 43, 44 in 45.
Pravilen izbor modelske funkcije v primeru tako ''raztresenih'' meritev še zdaleč ni očiten.
Izbrati je potrebno takšno modelsko funkcijo, ki se meritvam najbolje prilega, torej ima največjo vrednost 𝑅2, najmanj parametrov, ob tem pa mora biti tudi fizikalno smiselna. Med funkcijami z dvema parametroma nekoliko izstopa eksponentna funkcija, ki ima manjšo vrednost 𝑅2 v primerjavi z linearno in potenčno funkcijo. Povečanje parametrov (polinomska funkcija 3,4,... stopnje) bistveno ne poveča vrednosti 𝑅2, z izjemo pri kosu lesa številka 3, kjer
55
pa se na koncu (pri največji vlažnosti) polinomska funkcija 4. stopnje obrne navzdol, kar pa ni skladno s splošnim trendom naraščanja dvolomnosti z vlažnostjo. Zato se odločimo za linearno funkcijo. Pozitivni koeficient premic na slikah 43, 44 in 45 kaže na naraščanje dvolomnosti s povečevanjem vlažnosti.
4. ZAKLJUČEK
V nalogi raziskujemo vpliv vlažnosti na dielektrične lastnosti lesa. Iz literature povzamemo osnovne značilnosti zgradbe lesa in se posebej posvetimo vezavi vode v les. Voda se v les veže na dva kvalitativno različna načina, ali se veže v stene lesnih vlaken oziroma celic ali zapolnjuje lesne pore. V primeru zapolnjevanja por se lesu spreminja gostota, a oblika ostaja bolj ali manj nespremenjena. Ko les sušimo preko točke, ko vode v porah ni več, se začne izločati v stenah celic vezana voda. Takrat se lesu poleg gostote spreminja tudi oblika, kar je le ena od posledic anizotropne strukture lesa. Delež vode v lesu v nalogi izražamo s tako imenovano relativno vlažnostjo, kar je ugodno zato, ker je tako definirana vlažnost linearna funkcija mase, maso pa je eksperimentalno enostavno meriti.
V empiričnem delu naloge smo s pomočjo prehoda mikrovalov skozi izbrane kose lesa določali dvolomnost in linearni dikroizem oziroma anizotropijo v absorpciji, oboje v odvisnosti od vlažnosti lesa. V nalogi smo si zastavili dva glavna cilja. Po eni strani kvalitativno določiti, kako sta omenjeni optični lastnosti odvisni od vlažnosti lesa, in po drugi strani preveriti, ali se pojav dvolomnosti in linearnega dikroizma dovolj jasno opazi pri katerikoli vlažnosti lesa. Prvi cilj je zanimiv že povsem s fizikalnega stališča, medtem ko je drugi pomemben zaradi potencialne uporabe lesa skupaj s šolskim mikrovalovnim kompletom za demonstracijske ali samostojne poskuse pri pouku fizike vzdolž celotne izobraževalne vertikale.
Rezultati naloge potrjujejo, da sta tako dvolomnost kot linearni dikroizem dobro merljiva oziroma opazna pri vseh v nalogi doseženih vlažnostih lesa. Čeprav vlažnosti zaradi tehnične zahtevnosti nismo uspeli meriti zelo natančno, lahko iz meritev mas posameznih kosov lesa sklepamo, da smo spreminjali relativno vlažnost v razponu nekaj deset odstotkov, najverjetneje od okoli 10 % do okoli 40 %. Pri najnižjih vlažnostih smo zagotovo že bili v režimu, ko se izloča v stene vezana voda, pri največjih pa v režimu, ko se voda nahaja tudi v lesnih porah.
Ker sta pri vseh vlažnostih izmerjena dvolomnost vsaj reda velikosti ∆𝑛 ≈ 0,2 in relativna razlika med absorpcijskima koeficientoma reda velikosti 𝛬i
𝛬r ≈ 2,5, je les ne glede na vlažnost
56
primeren material za prikaz obeh optičnih lastnosti pri pouku fizike in se da obe lastnosti vsaj kvalitativno tudi enostavno izmeriti.
Ker se vlažnost lesa spreminja na dva kvalitativno različna načina in je prehod med obema režimoma pri vrednostih relativne vlažnosti okoli 30 %, smo pričakovali dva različna načina obnašanja dvolomnosti in obeh absorpcijskih koeficientov nad in pod določeno vlažnostjo, v literaturi označeno kot točka nasičenosti celičnih sten, TNCS. Rezultati kažejo, da vse omenjene količine z vlažnostjo naraščajo, a je natančnost meritev premajhna, da bi opazili različno obnašanje nad in pod TNCS. Tako smo na celotnem merjenem intervalu vlažnosti odvisnost dvolomnosti od vlažnosti zadovoljivo opisali z linearno modelsko funkcijo oziroma ugotovili linearno naraščanje dvolomnosti z vlažnostjo. Po drugi strani smo odvisnost obeh absorpcijskih koeficientov znatno bolje kot z linearno opisali s parabolično modelsko funkcijo, čeprav fizikalnega vzroka za parabolično v primerjavi z linearno odvisnostjo ne poznamo in ostaja kot izziv za prihodnje raziskave.
Da bi natančnost določanja odvisnosti tako dvolomnosti kot linearnega dikroizma od vlažnosti povečali, bi se morali meritev z mikrovalovi lotiti s kvalitetnejšo opremo, zlasti pa bi morali ali teoretično ali eksperimentalno podrobneje odstraniti vpliv večkratnih odbojev in pojava stoječega valovanja, kar pri meritvah s šolskim kompletom mikrovalovnega oddajnika in sprejemnika po naših izkušnjah lahko opazno vpliva na posamezne meritve, hkrati pa je ta vpliv zelo težko kvantitativno oceniti. Druga okoliščina, ki zmanjšuje izvedljivost natančnejših meritev, je povezana s spreminjanjem vlažnosti lesa in z merjenjem vlažnosti lesa. Da ne pride do poškodb, je les potrebno sušiti relativno počasi, tudi pri uporabi mikrovalovne pečice traja sušenje med dvema opazno različnima vlažnostma kosa lesa nekaj ur, pri čemer je potrebno proces ves čas ročno kontrolirati. Po drugi strani je za doseganje znatnega povečanja vlažnosti lesa potrebno les pustiti v celoti potopljenega v vodi nekaj dni ali celo tednov. V nalogi smo poleg te časovno zahtevne komponente ugotovili tudi to, da je določanje relativne vlažnosti z na trgu dostopnimi električnimi merilniki precej nenatančno, medtem ko z bolj natančno gravimetrično metodo ne moremo enostavno določiti ničelne vrednosti vlažnosti, saj je les z opremo, ki je dosegljiva šolam, nemogoče popolnoma posušiti.
Nalogo lahko kljub zgornjemu odstavku sklenemo z ugotovitvama, da se z lesom ne glede na vlažnost da s šolskim mikrovalovnim kompletom pokazati tako dvolomnost kot linearni dikroizem in da smo v nalogi pokazali izrazito naraščanje tako dvolomnosti kot obeh absorpcijskih koeficientov z naraščajočo vlažnostjo.
57
5. VIRI
[1] S. Ziherl, Anizotropne lastnosti lesa v mikrovalovnem območju (Doktorska disertacija, Maribor, 2013). Dosegljivo: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40486. [28.11.2020].
[2] L. Vereš, Pleteni vzorci kot model anizotropnih materialov (Diplomsko delo, Ljubljana, 2012). Dosegljivo:
http://pefprints.pef.uni-lj.si/1037/1/Pleteni_vzorci_kot_model_anizotropnih_materialov.pdf. [28.11.2020].
[3] M. Čepič. (7.6.2011). ''Anizotropne snovi in tekoči kristali.'' Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani [PowerPoint]. Dosegljivo: https://www.pef.uni-lj.si/~mojcac/prednar8.pdf.
[9.8.2020].
[4] D. Coster. (10.4.2012). ''Mortgage Rates Hold as Earnings Parade Begins.'' total mortgage [Online]. Dosegljivo: https://www.totalmortgage.com/blog/current-mortgage-rates/mortgage-rates-hold-as-earnings-parade-begins/16406. [9.8.2020].
[5] A. C. Wiedenhoeft. (9.10.2012). ''Structure and Function of Wood''. Handbook of Wood Chemistry and Wood Composites [Online]. Roger M. Rowell. Boca Raton: Taylor & Francis Group, str. 9-32. Dosegljivo:
https://www.fpl.fs.fed.us/documnts/pdf2013/fpl_2013_wiedenhoeft001.pdf. [9.8.2020].
[6] B. Kovačič. (2007). ''Osnove lesarstva; lepotne in fizikalne lastnosti lesa.'' Center RS za poklicno izobraževanje [Online]. Dosegljivo:
https://www.lesarska.sclj.si/images/Obvestila/2014/lepotne_fizikalne_lastnosti_lesa.pdf.
[22.10.2020].
[7] M. A. Ritter. (6.1990). ''Properties of wood and structural wood products.'' Timber
Bridges; Design, Construction, Inspection and Maintenance [Online]. US Dept of Agriculture publications. Washington: USDA Forest Service, 3-(1-60). Dosegljivo:
http://www.dot.state.mn.us/bridge/pdf/insp/USFS-TimberBridgeManual/em7700_8_chapter03.pdf. [9.8.2020].
[8] J. E. Winandy, ''Wood Properties,'' Encyclopedia of Agricultural Science, vol. 4, str. 549-561, oktober 1994. Dosegljivo: https://www.fpl.fs.fed.us/documnts/pdf1994/winan94a.pdf.
[28.11.2020].
58
[9] M. Lawrence in Y. Jiang, ''Chapter 2 Porosity, Pore Size Distribution, Micro-structure,'' Materials Science, str. 39-71, 2017. Dosegljivo: https://doi.org/10.1007/978-94-024-1031-0_2. [28.11.2020].
[10] R. A. Parham in R. L. Gray, ''Formation and Structure of Wood,'' Advances in Chemistry, vol. 207, št. 1, str. 3-56, maj 1984. Dosegljivo: https://pubs.acs.org/doi/pdf/10.1021/ba-1984-0207.ch001. [28.11.2020].
[11] A. J. Lays, ''Wood Properties,'' Forest Learning, str 1-7. Dosegljivo:
https://forestlearning.edu.au/find-a-resource/article/16/wood-properties.html. [28.11.2020].
[12] T. M. Boake. (2013). ''Structure and Properties of Wood.'' Terri Meyer Boake
[PowerPoint]. Dosegljivo: https://www.tboake.com/2014/172-Structure_and_prop-2016.pdf.
[9.8.2020].
[13] A., Howard in B., Miller. ''Moisture and wood'', National Wood Flooring Association: St.
Louis Missouri, U.S., A100, 2017. Dosegljivo:
https://www.peacheyhardwoodflooring.com/wp-content/uploads/2017/07/NWFA-Moisture-Wood.pdf. [28.11.2020].
[14] R. J., Ross, ''Wood Handbook''. Forest Products Laboratory USDA Forest Service:
Madison, U.S., GTR-190, 2010. Dosegljivo:
https://www.fpl.fs.fed.us/documnts/fplgtr/fpl_gtr190.pdf. [28.11.2020].
[15] B. Ahmed, Determination of density and moisture content of wood using tetrahertz time domain spectroscopy, Ann Arbor: University of northern british columbia, 2014. Dosegljivo:
https://unbc.arcabc.ca/islandora/object/unbc%3A16923. [28.11.2020].
[16] H. E., Desch in J. M., Dinwoodie, Timber: Structure, Properties, Conversion and Use, London: Macmillan Press LTD, 1996. Dosegljivo:
https://link.springer.com/book/10.1007%2F978-1-349-13427-4. [28.11.2020].
[17] R. Pipa, Anatomija in tehnologija lesa, Ljubljana: Lesarska založba, 1993.
[18] M. J. Hill, The Microwave Palaeointensity Technique and its Application to Lava (Doktorska disertacija, Liverpool, 2000).
[19] T. Cigler. (b.d.). ''Sources and detectors in microwave region.'' Fakulteta za matematiko in fiziko [Online]. Dosegljivo:
http://mafija.fmf.uni-59
lj.si/seminar/files/2013_2014/Sources_and_detectors_in_the_MW_region_Tadej_Cigler_AN G.pdf. [9.8.2020].
[20] H. Zhang, Microwave heating of Foods, 2017. Dosegljivo:
https://www.researchgate.net/publication/312192922_Microwave_Heating_of_Foods.
[8.12.2020].
[21] M. Gaba in N. Dhingra, ''Microwave Chemistry: General Features and Applications,'' Indian Journal of Pharmaceutical Education and Research, vol. 45, št. 2, str. 175-183, 2010.
Dosegljivo: http://ijper.org/sites/default/files/IJPER_45_2_11.pdf. [28.11.2020].
[22] ''Electromagnetic fields and public health: Microwave Ovens.'' (2005). World Health Organisation [Online]. Dosegljivo:
https://www.who.int/peh-emf/publications/facts/microwaveovens_infosheet.pdf?ua=1. [9.8.2020].
[23] D. Draškovič, Segrevanje snovi z mikrovalovi brez konvekcije (Diplomsko delo, Ljubljana, 2012). Dosegljivo: http://pefprints.pef.uni-lj.si/839/1/Diplomsko_delo.pdf.
[28.11.2020].
[24] J. Japelj, K. Križaj, M. Grasselli in K. Pečnik. (b.d.). ''Absorbcija mikrovalov.'' Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani [Online]. Dosegljivo: http://projlab.fmf.uni-lj.si/arhiv/2005_06/naloge/izdelki/mikrovalovi/index.htm. [9.8.2020].
[25] J. Kamenšek, Anizotropija lomnega količnika in absorpcijskega koeficienta lesa v mikrovalovnem področju (Diplomsko delo, Maribor, 2011). Dosegljivo:
https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=21456. [28.11.2020].
[26] E., Ayars, ''Microwave optics''. PASCO scientific: Roseville, U.S., 012-04630G, (b.d.).
Dosegljivo: http://web.physics.ucsb.edu/~phys128/experiments/microwave/microwave.pdf.
[27.11.2020].
[27] G. Dolenšek. (b.d.). ''Voda v lesu.'' Šolski center Ljubljana; Srednja lesarska šola [Online]. Dosegljivo:
https://www.lesarska.sclj.si/images/Obvestila/2014/6-VODA%20V%20LESU.pdf. [23.10.2020].
[28] P. Dietsch, S. Franke, B. Franke, A. Gamper in S. Winter, ''Methods to determine wood moisture content and their applicability in monitoring concepts,'' Journal of Civil Structural
60
Health Monitoring, vol. 5, str. 115-127, april, 2015. Dosegljivo:
https://doi.org/10.1007/s13349-014-0082-7. [28.11.2020].
[29] T. Morgan. (b.d.). ''Temperature's Impact on Wood Moisture Content.'' Wagner meters [Online]. Dosegljivo:
https://www.wagnermeters.com/moisture-meters/wood-info/temperature-impact-wood-moisture-content/. [9.8.2020].
[30] ''Managing Moisture and Wood.'' (b.d.). Canadian wood council [Online]. Dosegljivo:
https://cwc.ca/wp-content/uploads/publications-BP6_ManagingMoistureAndWood.pdf.
[9.8.2020].
[31] M. Novak, Sušenje lesa, Ljubljana: Lesarska založba, 2008. Dosegljivo:
http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Susenje_lesa-Novak_NU.pdf.
[26.11.2020].
[32] R. Govett, T. Mace in S. Bowe. (2010). ''A practical guide for the determination of moisture content of woody biomass.'' Wisconsin Department of Natural Resources [Online].
Dosegljivo: http://www.tropicaltimber.info/wp-content/uploads/2015/06/A-Practical-Guide- for-Determination-of-Moisture-Content-of-Woody-Biomass-2010GovettR.University-of-WisconsinStevens-Point20-pp.pdf. [9.8.2020].
[33] J., Hartley in J., Marchant, ''Methods of determing the moisture content of wood''. State Forests of New South Wales: Sydney, Australia, 41, 1995. Dosegljivo:
https://www.dpi.nsw.gov.au/__data/assets/pdf_file/0007/389689/Methods-of-Determining-the-Moisture-Content-of-Wood.pdf. [27.11.2020].
[34] Videofon. (b.d.). ''Fizikalne lastnosti lesa.'' Slovensko izobraževalno omrežje [Online].
Dosegljivo: https://skupnost.sio.si/egradiva/lesarstvo/videofon_les_lastnosti/html/index.html.
[23.10.2020].
[35] C. A., Eckelman, ''Forestry & Natural Resources: Wood Moisture Calculations''. Purdue University: West Lafayette, U.S., FNR-156, (b.d.). Dosegljivo:
https://www.extension.purdue.edu/extmedia/FNR/FNR-156.pdf. [27.11.2020].
[36] ''Determination of Moisture Content.'' (b.d.). International coffee organization [Online].
Dosegljivo:
http://www.ico.org/projects/Good-Hygiene-Practices/cnt/cnt_sp/sec_3/docs_3.2/Determine%20m%20c.pdf. [9.8.2020].
61
[37] Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. (b.d.). ''Metode določevanja vlažnosti lesa.'' yumpu [PowerPoint]. Dosegljivo:
https://www.yumpu.com/xx/document/read/36502925/metode-doloaevanja-vlaa-1-2-nosti-lesa. [9.8.2020].
[38] W. L., James, ''Electric Moisture Meters for Wood''. Forest Products Laboratory:
Madison, U.S., FPL-GTR-6, 1988. Dosegljivo:
https://www.fpl.fs.fed.us/documnts/fplgtr/fplgtr06.pdf. [27.11.2020].
[39] S., Tronstad in S., Flфtaker, ''Description and initial test of 8 principles for in-kiln measuring and end-point control of wood moisture content''. Norwegian Institute of Wood Technology: Oslo, 47, Norway, 2000. Dosegljivo:
http://www.treteknisk.no/resources/filer/publikasjoner/rapporter/Rapport-47.pdf.
[27.11.2020].
[40] C. Peterson. (2008). ''Hand Held Moisture Meters.'' Wood Flooring education [Online].
Dosegljivo: http://woodflooringedu.org/archives/downloads/moisturemeters.pdf. [9.8.2020].
[41] W. L., James, ''Electric moisture meters for wood''. Forest products laboratory: Madison, U.S., FPL-08, 1963. Dosegljivo: https://www.fpl.fs.fed.us/documnts/fplrn/fplrn008.pdf.
[27.11.2020].
[42] S. Vongpradubchai in P. Rattanadecho, ''Microwave and Hot Air Drying of Wood Using a Rectangular Waveguide,'' Drying Technology, vol. 29, št. 4, str. 451- 460, 2011. Dosegljivo:
https://doi.org/10.1080/07373937.2010.505312. [28.11.2020].
[43] I. Lapajne, Vpliv sušilnega postopka na kakovost sušenja bukovine (Diplomsko delo, Ljubljana, 2007). Dosegljivo: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=183.
[28.11.2020].
[44] G. Dolenšek. (2014). ''Sušenje lesa: delovno gradivo MAL.'' Šolski center Ljubljana;
Srednja lesarska šola [Online]. Dosegljivo:
https://www.lesarska.sclj.si/index.php/dijaki/ucitelji/gradiva/gabi-dolensek. [9.8.2020].
[45] ''Wood drying.'' [Online]. Dosegljivo:
http://home.eng.iastate.edu/~shermanp/STAT447/STAT%20Articles/Wood%20Drying.pdf.
[9.8.2020].
62
[46] T. Kettula. (2015). ''Wood kiln drying.'' Southern African Development Community [Online]. Dosegljivo: http://sadc-forest.org/wp-content/uploads/2016/01/Field-guide-28-09-2015.pdf. [9.8.2020].
[47] J. E., Reeb, ''Drying wood''. University of Kentucky: Frankfort, U.S., FOR-55, 1997.
Dosegljivo: http://owic.oregonstate.edu/sites/default/files/pubs/for55.pdf. [28.11.2020].
[48] E. Cserta, Drying Process of Wood Using Infrared Radiation (Doktorska disertacija, Budimpešta, 2012). Dosegljivo: http://doktori.nyme.hu/378/1/disszertacio.pdf. [28.11.2020].
[49] L. Hansson, Microwave Treatment of Wood (Doktorska disertacija, Skellefteȧ, 2007).
Dosegljivo: http://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:999526/FULLTEXT01.pdf.
[28.11.2020].
[50] B.-K. Lee in Y.-J. Cho. (b.d.). ''The principal of microwave oven and microwave heating.'' Yonsei University; Department of Electrical and Electronic Engineering [Online].
Dosegljivo: http://tera.yonsei.ac.kr/class/2004_2/project/microwaveoven_team2.pdf.
[9.8.2020].
[51] A. Leggieri, D. Passi, G. Felici, S. De Stefano in F. Di Paolo, ''Magnetron High Power System Design,'' International Journal of Simulation; System, Science and Technology, vol.
16, št. 1, str. 1-13. Dosegljivo: https://ijssst.info/Vol-16/No-1/paper3.pdf. [28.11.2020].
[52] ''Drying turned objects in the microwave.'' [Online]. Dosegljivo:
http://www.adirondackwoodturners.com/Forms/MicrowaveDryingFranklin011813.pdf.
[9.8.2020].