Preglednica 18: Prikaz površin ekološkega omrežja leta 2006, 2010 in 2013 Table 18: Presentation of the areas of ecological network in years 2006, 2010, 2013
Površina
Tekoče vode z drevesnim koridorjem 15,41 13,98 13,39
Tekoče vode 17,19 18,84 18,85
Stoječe vode 91,02 95,57 95,95
Mrtve struge z drevesnim koridorjem 14,13 13,39 13,37
Melioracijski jarek 35,42 36,51 36,96
Melioracijski jarek z drevesnim
koridorjem 2,64 2,13 2,13
Poplavne površine, porasle z drevesi 21,31 15,23 15,08 Površine, porasle z drevesi 221,33 219,78 218,9 Površina ekološkega omrežja 490,08 486,09 485,55 Delež površine območja raziskave
(%) 18,17 18,02 18,00
V preglednicah 17 in 18 podajamo, da je od leta 1953 do 2013 prišlo do velikega upada površin ekološkega omrežja.
V preglednici 18 podajamo spremembe v površinah ekološkega omrežja med leti 2006, 2010 in 2013. Vidimo, da se površina ekološkega omrežja zmanjšuje, iz 490,08 ha leta 2006 na 485,55 ha leta 2013. Tudi same kategorije površin v ekološkem omrežju se spreminjajo.
Večina trendov je v zmanjševanju površin, ki so porasle z drevesi in drevesnim koridorjem.
Zmanjšanje površin, poraslih z drevesi, je delno posledica gradnje avtoceste, vzdrževalnih del ob vodotokih in melioracijskih jarkih ter zasipavanja mokrišč.
Poudariti moramo, da se površina »gluhega prostora« od leta 2006 do 2013 zmanjšuje. Imamo zmanjšanje površin, poraslih z drevesi, in hkrati zmanjšanje površine »gluhega prostora« od leta 2006 do 2013. Rezultati prikazujejo, da je kljub zmanjševanju površin, poraslih z drevesi, njihova prostorska razporeditev v krajini takšna, da zmanjšuje površino »gluhega prostora«.
Tukaj moramo upoštevati nasipe avtoceste, kjer so na izbranih lokacijah sadili drevesa, drugi deli nasipov se zaraščajo z drevesi in grmovjem ter ustvarjajo drevesni koridor skozi krajino, ki zmanjšuje »gluhi prostor«.
Pri kategoriji stoječe vode se površina povečuje, deloma zaradi izgradnje nadomestnih habitatov ob gradnji avtoceste, ob potoku Globovnica, pred izlivom v akumulacijo Radehova, in z izgradnjo zadrževalnikov/usedalnikov za meteorne vode iz avtoceste. Prikazujemo, da se je površina stoječih vod povečala od leta 2010 do 2013, vendar ne toliko kot od leta 2006 do 2010.
Tudi v tem poglavju dokazujemo, da so krajine dinamične in po izgradnji hidromelioracijskega sitema ima človek največji vpliv na dinamiko krajine, ki je, kot prikazujemo, negativen. To povzroča izgubo krajinske pestrosti ter potrjuje potrebo po strokovnem predlogu za izgradnjo ekološkega omrežja, s poudarkom na preprečevanju negativnih vplivov človeka na okolje.
Vpogled v spremembe površin in kategorij ekološkega omrežja od leta 1953 do 2013 podajamo v preglednici 19.
Preglednica 19: Prikaz spremembe v površinah ekološkega omrežja in poplavnih površin, poraslih s travinjem med leti 1953 in 2013
Table 19: Presentation of differences in ecological network area and in floodplains covered with grassland between years 1953 and 2013
porasle s travinjem (ha) 1446,62 70,92 1375,70 Delež površine območja
raziskave (%) 53,64 2,63 51,01
V preglednici 19 podajamo, da se je površina ekološkega omrežja zmanjšala za več kot polovico površine območja raziskave (52,30 %), izginilo je celotno mokrišče. Z izginotjem mokrišča so se zmanjšale tudi poplavne površine. Spremenila se je matica v krajini in z njo tudi vpliv na kontroliranje dinamike — poplave.
Z izgradnjo hidromelioracijskega sistema so na novo izkopali vodotoke v Pesniški dolini, in ne samo, da je izginilo celotno mokrišče, tudi vodotoke so spremenili z namenom čim hitrejšega odtekanja vode.
Potrjujemo hipotezo, da so imele hidromelioracije in komasacije negativen vpliv na krajinsko pestrost na območju raziskave, in da je imela kulturna krajina v Pesniški dolini leta 1953 visoko krajinsko pestrost.
V preglednicah 20, 21 in 22 podajamo površine tekočih in stoječih voda leta 1953 in 2013 ter površino melioracijskih jarkov leta 2013.
Preglednica 20: Prikaz površin tekočih in stoječih voda leta 1953
Table 20: Presentation of areas of flowing and standing waters in year 1953
Površina (ha)
Delež celotne površine voda (%) Tekoče vode z drevesnim koridorjem 42,3 34,11
Tekoče vode 6,07 4,89
Stoječe vode 37 29,83
Občasno stoječe vode 38,65 31,17
Površina 124,02 100,00
Preglednica 21: Prikaz površin tekočih in stoječih voda leta 2013
Table 21: Presentation of areas of flowing and standing waters in year 2013
Površina (ha)
Delež celotne površine voda (%) Tekoče vode z drevesnim koridorjem 13,39 7,29
Tekoče vode 18,85 10,26
Stoječe vode 95,95 52,25
Mrtve struge z drevesnim koridorjem 13,37 7,28
Melioracijski jarek 39,96 21,76
Melioracijski jarek z drevesnim
koridorjem 2,13 1,16
Površina 183,65 100,00
V preglednicah 20 in 21 podajamo, da imamo leta 2013 več kategorij tekočih in stoječih vod kot leta 1953, tudi njihova površina je večja. Najbolj so se povečale površine stoječih vod, katerih razlike v površinah podajamo v preglednici 22.
Preglednica 22: Primerjava površin stoječih voda med leti 1953 in 2013 Table 22: Comparision of areas of standing waters between years 1953 in2013
Površina (ha)
Delež površine stoječih voda leta 2013 (%)
Stoječe vode leta 1953 37 38,56
Stoječe vode leta 2013 95,95 100,00
Razlika 58,95 61,44
Na območju raziskave so naredili tri akumulacijska jezera. Namen akumulacijskih jezer je zadrževanje visokih voda in preprečevanje poplav. Povečanje površine med leti 1953 in 2013 za 61,44 % (58,95 ha) iz zornega kota habitatov stoječih voda pomeni, da so naredili nove habitate stoječih vod – vodna telesa z veliko odprto vodno površino.
Ker je prvotnih mokriščnih habitatov ostalo v Pesniški dolini in na območju raziskave zelo malo, imajo ta vodna telesa velik ornitološki pomen (Gregori, 1989). Trditve Gregorija (1989) potrjuje preglednica 19, v kateri podajamo veliko zmanjšanje poplavnih površin, in preglednica 22, v kateri podajamo povečanje površin stoječih vod od leta 1953 do 2013.
Zaradi spremembe matice v Pesniški dolini imajo akumulacijska jezera pomembno funkcijo habitatnih nodulov (vozlov), ki v povezavi z vodotoki delujejo kot razbremenilniki; le-ti blažijo posledice slabih ekomorfoloških razmer in prehranskih možnosti v tekočih vodah za vidro (Hönigsfeld Adamič, 2003) in ptice (Gregori, 1989).
Z izvedbo agrarnih operacij so na novo naredili celotno mrežo vodotokov. V preglednicah 23, 24 in 25 podajamo površine tekočih voda z drevesnim koridorjem in brez ter razlike v posameznih kategorijah tekočih voda leta 1953 in 2013.
Preglednica 23: Primerjava površin tekočih voda med leti 1953 in 2013 Table 23: Comparision of areas of flowing waters between years 1953 in 2013
Površina
V preglednici 23 podajamo zmanjšanje površine tekočih voda od leta 1953 do 2013 za 16,13 ha in potrjujemo negativen vpliv hidromelioracij in komasacij na vodne koridorje. Leta 1953 je imela večina vodotokov drevesni koridor (87,45 %), leta 2013 pa večina vodotokov nima drevesnega koridorja. V preglednici 24 podajamo površine tekočih voda z drevesnim koridorjem in brez, za leto 2013.
Preglednica 24: Prikaz površin tekočih voda leta 2013 Table 24: Presentation of areas of flowing waters in year 2013
Površina (ha)
Delež celotne površine voda (%) Tekoče vode z drevesnim koridorjem 13,39 41,53
Tekoče vode brez drevesnega koridorja 18,85 58,47
Skupaj 32,24 100,00
Poudariti moramo, da so vsi vodotoki leta 2013 delo človeka, od tekočih voda z drevesnim koridorjem iz leta 1953 imamo ohranjene mrtve struge vodotokov.
V preglednici 25 podajamo površine mrtvih strug vodotokov leta 2013 ter površine tekočih voda z drevesnim koridorjem leta 1953 in 2013.
Preglednica 25: Primerjava površin tekočih voda z drevesnim koridorjem med leti 1953 in 2013 Table 25: Comparision of areas of flowing waters with tree corridor between years 1953 and 2013
Površina
koridorjem med leti 1953 in 2013 28,91 68,35 Mrtve struge z drevesnim koridorjem leta
2013 13,37 31,61
Preglednica 25 podaja, da sta površini tekočih voda z drevesnim koridorjem in mrtvih strug leta 2013 skoraj enaki. Tekoče vode z drevesnim koridorjem leta 2013 predstavljajo 31,65 % površine tekočih vod iz leta 1953, mrtve struge 31,61 %. Imamo zmanjšanje površine tekočih vod z drevesnim koridorjem za 28,91 ha (68,35 %) od leta 1953 do 2013, dejansko se je ohranilo samo 13,37 ha (31,61 %) mrtvih strug vodotokov iz leta 1953, katerih površina je skoraj enaka kot površina vodotokov z drevesnim koridorjem leta 2013. Rezultati potrjujejo, da je potrebno mrtve struge vključiti v izgradnjo ekološkega omrežja in jim vrniti tekočo vodo, da bodo lahko opravljale vlogo habitatnega koridorja.
Matica je bila leta 1953 pod vplivom vode, ki je pogojevala prilagoditev rastlin na habitate pod vplivom vode. Skupno ime za to skupino rastlin so makrofiti.
V karti rabe prostora za leto 2013 smo označili površine, kjer so prisotni makrofiti. Prisotnost makrofitov in njihova razporeditev v območju raziskave podaja nove vpoglede v zgradbo ekološkega omrežja leta 2013.
Površin, kjer so prisotni makrofiti na kartah rabe prostora za leto 1953, nismo mogli prikazati, ker se jih na ortofoto posnetkih ne vidi, drevesa pa so zaradi svoje velikosti lepo vidna.
Na karti rabe prostora za leto 2013 smo označili kategorijo makrofiti, saj smo prisotnost makrofitov na območju raziskave potrjevali s terenskimi ogledi.
Na sliki 43 in v preglednici 26 prikazujemo površine, kjer so prisotni makrofiti leta 2013.
Legenda slike 43:
Ostale površine
Površine, kjer so prisotni makrofiti
Slika 43: Površine, kjer so prisotni makrofiti leta 2013