BS 1 BS 2 BS 3 BS 4
Aplikacija omogoča tudi prikaz sedanje vrednosti denarnega toka za posamezni načrtovani biomasni sistem (slika 41). Taka primerjava omogoča hiter pregled nad razlikami v denarnem toku pri posameznem biomasnem sistemu. Pomembna točka na grafikonu je leto, pri katerem krivulja seka abcisno os – to je točka, v kateri je kumulativa sedanje vrednosti prihodkov večja, kot je kumulativa sedanje vrednosti izdatkov (skupaj z začetno investicijo).
-6.000.000
Slika 41 Primer prikaza neto sedanje vrednosti denarnega toka za štiri od osmih možnih biomasnih sistemov
Dejansko aplikacija ni namenjena podrobni ekonomski analizi predvidenih sistemov, namenjena je predvsem celostnemu prikazu prednosti oziroma slabosti, ki jih lahko povzročijo načrtovani biomasni sistemi. Hkrati pa vendarle omogoča grobo ekonomsko oceno in primerjavo načrtovanih biomasnih sistemov.
Skupni rezultati ekonomske analize procesa rabe lesne biomase
Za oceno socialno-ekonomskih in nekaterih okoljskih vplivov proizvodnje energije potrebujemo ocene novo ustvarjene vrednosti v regiji, ki izhaja iz posameznih faz v procesu postavitve biomasnih sistemov in proizvodnje energije. Novo ustvarjena vrednost, ki je osnova za izračun neposrednih, posrednih in induciranih delovnih mest, je ocenjena na osnovi izračuna investicijskih stroškov, stroška dela (gradnja sistema ter redno vzdrževanje in delovanje) in na oceni skupnih stroškov rednega vzdrževanja in delovanja sistema (preglednica 36). Bistven je izračun stroškov, ki izvirajo in ostajajo v regiji.
Stroški, ki bodo predvidoma nastajali v posameznih fazah v našem modelu, predstavljajo oceno vrednosti, ki je osnova za izračun delovnih mest. Delež vrednosti, ki ostaja v regiji, je odvisen predvsem od ocen deležev, ki so jih uporabniki pri posamezni vrednosti vnesli v vnosni list – gre za ocene, kolikšen delež posameznega dela, strojev, storitev prihaja iz regije.
Preglednica 36 Skupni rezultati - osnova za oceno socialno-ekonomskih vplivov proizvodnje energije (preglednica 7 na delovnem listu »Biomasni sistemi«)
Vrednost
z biomasnimi sistemi, ki ostane v regiji 386.700 19.335 49.000 Neposredna vrednost zemljišča in
zgradbe, ki se ohrani v regiji 457.896 22.895 0
Neposredna vrednost proizvodnih sredstev, povezanih z biomasnimi sistemi, ki se ohrani v regiji
1.601.740 80.087 653.890 Neposredna vrednost storitev,
povezanih s pripravo LB, ki se ohrani v regiji
395.455 19.773 102.036 Skupna neposredna vrednost dela,
proizvodnih sredstev, zemljišč in zgradbe ter storitev, povezanih z biomasnimi sistemi
9.955.841 497.792 985.506
Skupna neposredna vrednost dela, proizvodnih sredstev, zemljišč in zgradbe ter storitev, povezanih z biomasnimi sistemi, ki se ohrani v regiji
2.841.791 142.090 804.926
%, ki ostane v regiji 29 29 82
Skupna letna neposredna vrednost dela, proizvodnih sredstev, zemljišč in zgradbe ter storitev, povezanih z biomasnimi sistemi, ki se ne ohrani v regiji
7.114.050 355.703 180.580
%, ki gre iz regije 71 71 18
Pri biomasnih sistemih je prav tako predvidena uporaba domače delovne sile za postavitev sistemov ter za njihovo redno vzdrževanje in upravljanje, medtem ko tehnologija in drugi materiali ne izvirajo iz regije, ampak so uvoženi. Zaradi tega je delež skupne neposredne vrednosti, ki ostaja v regiji, v tem primeru veliko nižji (29 %).
9.5 OCENA NEKATERIH IZBRANIH SOCIALNO-EKONOMSKIH VPLIVOV POVEČANE RABE LESNE BIOMASE V REGIJI
9.5.1 Ocena novih neposrednih, posrednih in induciranih delovnih mest ter ocena povečanja dohodka v regiji
Ocena temelji na keynesianskem modelu multiplikatorja. Ta model13 je najpreprostejši prijem za razumevanje načina, kako spremembe agregatnega povpraševanja vplivajo na narodni output. V skladu z najpreprostejšim mehanizmom multiplikatorja rast naložb poveča dohodek potrošnikov in zato vodi v verigo ponavljajočega se, vendar vse manjšega nadaljnjega povečanja izdatkov (Samuelson in Nordhaus 2002).
Osnova za izračun novonastalih neposrednih delovnih mest je ocena vrednosti dela, ki ga potrebujemo za pripravo ustrezne količine lesne biomase (biomase, ki jo za svoje delovanje potrebujejo biomasni sistemi), ter vrednosti dela, ki ga potrebujemo za postavitev, delovanje in vzdrževanje sistemov. Za izračun neposrednih delovnih mest potrebujemo še vrednost povprečne letne plače v posameznih sektorjih.
Neposredna delovna mesta (DMnp) (pri pripravi lesne biomase) so izračunana po formuli (15).
Pri tem se upošteva le tisti del potrebnega dela, ki prihaja iz regije. Izračun dela, ki prihaja iz regije, omogočajo podatki iz vnosnega obrazca, saj moramo pri vnosu vedno ocenjevati, koliko dela, dobrin, storitev ali strojev prihaja iz regije. Velikokrat je te deleže težko natančno določiti, zato gre tu bolj za subjektivne ocene. Z vnosom različnih deležev pa lahko uporabnik vidi odvisnost posameznih socialno-ekonomskih vplivov od domačih virov.
Posredna in inducirana delovna mesta so izračunana s pomočjo modela multiplikatorja. V makroekonomiji je to teorija, ki jo je razvil J.M. Keynes in poudarja pomen sprememb avtonomnih izdelkov (zlasti naložb) pri določanju sprememb outputa in zaposlenosti.
Multiplikator označuje spremembe v povzročeni (inducirani) spremenljivki (kot sta bruto
13 John Maynard Keynes (1883-1946) je vsestranski znanstvenik, ki je pridobil ugled na področju matematike, fizike in literature. Najpomembnejši pa je njegov prispevek k razvoju makroekonomske znanosti. V razvoju ekonomije je njegovo delo »Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja«, ki jo je izdal leta 1936, pravcata prelomnica. Kljub velikemu nasprotovanju ob izidu knjige je njegov pogled na brezposelnost ter na vladno denarno in proračunsko politiko postal temelj makroekonomije. V 20.stoletju je skorajda vsaka analiza makroekonomske politike temeljila na Keynesovem pogledu na svet (Samuelson in Nordhaus 2002).
domači proizvod in ponudba denarja) na enoto spremembe zunanje spremenljivke (kot so vladni izdatki ali bančne rezerve) (Samuelson in Nordhaus, 2002). Ločimo posredni in inducirani multiplikator.
V predlagani aplikaciji se uporablja multiplikator za izračun novih posrednih in induciranih delovnih mest.
Inducirana delovna mesta, ki naj bi se ustvarila zaradi povečanega dohodka ter novih delovnih mest, ki jih v regiji ustvarjata povečana proizvodnja lesne biomase ter novi biomasni sistemi, so izračunana na osnovi neto dobička. Inducirani vplivi pa izhajajo tako iz neposrednega kot posrednega neto dobička.
Stroški dela na zaposlenega14 vključujejo stroške plač, stroške pokojninskih in drugih zavarovanj ter druge stroške dela. Med stroške plač sodijo kosmati zneski plač in kosmati zneski nadomestil plač, ki bremenijo podjetje. To področje je urejeno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Delež stroška plač v stroških dela je bil v letu 2002 kar 71.6 % (Novak, 2003).
Stroški pokojninskih in drugih zavarovanj vključujejo stroške pokojninskih zavarovanj (prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za dodatno pokojninsko zavarovanje) in druge stroške socialnih zavarovanj (prispevke za zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje in za starševsko varstvo), ki bremenijo podjetje. Njihov delež v stroških dela v letu 2002 je znašal 12.4 %.
Drugi stroški dela vključujejo regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo in z dela, za prehrano, za ločeno življenje) in druge prejemke zaposlenih, druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlenih ter nagrade vajencem skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje. Njihov delež v stroških dela v letu 2002 je znašal 16.0 % (Novak, 2003).
V aplikaciji upoštevamo povprečni strošek dela v obravnavanem letu. Uporabnik lahko uporabi podatke, ki jih objavlja Urad za makroekonomske odnose RS v letnih poročilih o poslovanju gospodarskih družb. Podatek o stroških dela potrebujemo za izračun induciranih delovnih mest. To pa so delovna mesta, ki nastanejo v drugih dejavnostih kot posledica povečanega dohodka pri proizvodnji in rabi lesne biomase. Zaradi tega potrebujemo podatek le o povprečnem strošku dela na zaposlenega (povprečje za vse dejavnosti v izbranem letu).
Dodatni dohodek v regiji, ki izhaja tako iz procesa proizvodnje biomase kot proizvodnje energije je izračunan na osnovi stroškov in prihodkov v posamezni fazi, upoštevane pa so tudi subvencije ter davek na dobiček.
14 Delovni zvezek 1/2003 UMAR Poslovanje gospodarskih družb v letu 2002 (Novak 2003)
Izračun neposrednih, posrednih in induciranih delovnih mest ter dodatnega dohodka je kompleksen, zato so vse povezave in izračuni predstavljeni v posebni preglednici (preglednica 37), ki je identična delovnem listu ˝Del. mesta in doh.-biomasa˝ v računalniški aplikaciji.
Preglednica 37 Izračun neposrednih, posrednih in induciranih delovnih mest in dodatnega dohodka