zdravje starostnikov | health of the elderly
Učinki kombinirane vadbe na dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni pri starejših odraslih
Cecilija Barut, Karla Čepon, Andreja Kvas
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Srčno-žilne bolezni zasedajo prvo mesto med vzroki za smrtnost in obo-levnost svetovnega prebivalstva, predvsem pri starejših odraslih. Povezane so s številnimi dejavniki tveganja, kot so arterijska hipertenzija, hiperlipidemija, de-belost, metabolni sindrom in drugi. Z napredujočim staranjem nastopita upad mišične zmogljivosti in moči ter upad srčne funkcije, kar vodi v splošno tele-sno oslabljenost in slabšo kakovost življenja. Vadba je povezana z zmanjšanjem telesne maščobe, teže, izboljšanjem zdravja in mišične zmogljivosti, zato igra pomembno vlogo pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Aerobna vadba naj bi srčno-žilne bolezni preprečevala s stabilizacijo krvnega tlaka in gostote lipo-proteinov, zmanjšanjem vnetnih odzivov in z izboljšanjem delovanja srčno-žilnega sistema. Vendar samo z aerobno vadbo težko doseže-mo večjo mišično maso. Kombinacija aerobne vadbe in vadbe proti uporu pa naj bi bila učinkovita pri zmanjševanju telesne maščobe, zvišanju puste telesne mase ter zmanjšanju vnetnih odzivov v telesu. Javnozdravstvene organizacije zato poudarjajo vpliv vadbe kot ne-farmakološke oblike zdravljenja za srčno--žilne bolezni. Namen prispevka je bil predstaviti ugotovitve o učinkih kombini-rane vadbe na dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni pri starostnikih.
Metode. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed, PEDro, Cochrane Library in CINAHL, s ključnimi besedami in njihovimi kombinacijami v angleškem jeziku: combined exercise AND cardiovascular disease risk factors AND elderly ter po seznamih literature ustreznih člankov.
Rezultati. Analizirali smo 5 randomiziranih kontroliranih poskusov, v katerih so kombinirano vadbo primerjali z aerobno vadbo, dieto ali s skupino brez zdra-vljenja. Kombinirana vadba je v primerjavi z aerobno vadbo izboljšala pusto te-lesno maso, navor v kolenskem sklepu in gležnju, nivo CRP v eni raziskavi ter izboljšala hipertenzijo in dislipidemijo v drugi. V primerjavi s skupino brez vad-be je izboljšala telesno sestavo, sistolični krvni tlak, skupni holesterol in premer ter pretok po karotidni arteriji v eni raziskavi ter telesno sestavo, skupni hole-sterol in vrednosti trigliceridov, navor v gležnju in hitrost hoje v drugi, medtem ko se krvni tlak pri preiskovancih slednje ni spremenil. V primerjavi s skupino brez vadbe je v eni raziskavi kombinirana vadba izboljšala tudi visceralno ma-ščobo, izboljšanja v telesni teži, obsegu pasu, nivoju trigliceridov in krvnem tla-ku pa so bila najboljša v stla-kupini s kombinirano vadbo in dieto.
Razprava in zaključek. Kombinirana vadba zmanjša dejavnike tveganja za srč-no-žilne bolezni pri starostnikih v večji meri kot aerobna vadba ali zdravstvena vzgoja. Zaradi majhnega števila pregledanih raziskav in različne kakovosti do-kazov so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: aerobna vadba, vadba proti uporu, srčno-žilne bolezni, starejši odrasli
fizioterapija in zdravje starejših odraslih | physiotherapy and health of the elderly
Effects of combined exercise on cardiovascular disease risk factors in elderly
Cecilija Barut, Karla Čepon, Andreja Kvas
University of Ljubljana, Faculty of Health Sciences, Ljubljana, Slovenia
Introduction. Cardiovascular diseases represent the number one cause of mor-tality and morbidity of the world’s population, especially in older adults. They are associated with many risk factors such as arterial hypertension, hyperlipi-demia, obesity, metabolic syndrome and others. With aging a decline in mus-cle performance, strength and heart function occurs, which leads to gener-al physicgener-al weakness and poor qugener-ality of life. Exercise is associated with lower body fat, improving overall health and muscle strength and is therefore para-mount in reducing risk factors for cardiovascular disease. Aerobic exercise is thought to act as prevention from cardiovascular disease by stabilizing blood pressure, lipoprotein density, lowering inflammatory responses and by improv-ing the function of the cardiovascular system. However, with aerobic exercise alone it is difficult to increase lean body mass. A combination of aerobic exer-cise and resistance training, however, could be effective in reducing body fat, increasing lean body mass, and lowering inflammatory responses in the body.
Organizations related to public health have emphasized the role of exercise as a non-pharmacological treatment for cardiovascular disease. The purpose of this article was to present findings on the effects of combined exercise on car-diovascular disease risk factors in elderly.
Methods. The search for articles was conducted in databases PubMed, PEDro, Cochrane Library and CINAHL with key words and their combinations in Eng-lish language: combined exercise AND cardiovascular disease risk factors AND elderly and in references listed in relevant publications.
Results. We analysed five randomised controlled trials where they compared combined exercise with aerobic exercise, diet or with a group without treat-ment. In one study combined exercise compared to aerobic exercise improved lean body mass, torque in the knee and ankle joint and CRP levels, and im-proved hypertension and dyslipidemia in another study. Compared to no treat-ment, combined exercise improved body composition, systolic blood pres-sure, increased carotid flow velocity and wall shear ratio. In two other studies who also compared combined exercise with no treatment, improvement was noted in body composition, cholesterol and triglyceride levels in one, and in walking speed and ankle joint torque in the other, while blood pressure re-mained unchanged. In one study, combined exercise was compared to no ex-ercise, and reduced visceral fat, weight, lower hip to waist ratio, triglyceride levels and blood pressure were observed in the exercise group combining aer-obic and strength exercise with diet changes.
Discussion and conclusion. Combined exercise reduces risk factors for cardio-vascular diseases to a greater extent than aerobic exercise or health educa-tion. Due to a low number and various quality of reviewed studies, further re-search is needed.
Keywords: aerobic exercise, resistance training, cardiovascular diseases, older adults
zdravje starostnikov | health of the elderly
Vpliv fizioterapevtske obravnave na pomičnost bolnika s kognitivnim upadom
Kristina Batič, Marjetka Gomboc
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Dobra pomičnost je ključnega pomena za kvalitetno življenje starostnika.
Med dejavniki, ki vplivajo na pomičnost, je poleg staranja, bolezni in poškodb tudi kognitivni upad. Zapleti, povezani z njimi, so pogost razlog za sprejem sta-rostnika v bolnišnično oskrbo. Sprejem v bolnišnico starostniku predstavlja do-daten stres, kar se v praksi kaže kot dejavnik tveganja za zmanjšanje pomičnosti v času hospitalizacije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv 14-dnevne fiziotera-pevtske obravnave na ohranitev ali izboljšanje bolnikove pomičnosti.
Metode. Uporabili smo kvantitativni retrospektivni dizajn. V raziskavo je bilo vključenih 36 bolnikov, od tega 25 žensk (73,5 %) in 9 moških (26,5 %). Razde-lili smo jih na 3 skupine glede na število doseženih točk po smernicah validirane slovenske verzije Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti (KPSS), in sicer:
23–19 točk – blagi kognitivni upad (17 bolnikov), 18–11 točk – zmerni kognitiv-ni upad (12 bolkognitiv-nikov) in 10 točk ali manj – hud kogkognitiv-nitivkognitiv-ni upad (5 bolkognitiv-nikov). Bol-niki, vključeni v raziskavo, so bili sprejeti na Enoto za gerontopsihiatrijo Uni-verzitetne psihiatrične klinike Ljubljana med oktobrom 2020 in aprilom 2021.
Vključitveni kriteriji so bili starost nad 60 let, potrjen kognitivni upad s KPSS in vključitev v fizioterapevtsko obravnavo. Izključitveni kriteriji so bili poslabšanje kronične bolezni, akutno poslabšanje zdravstvenega stanja in padec med ho-spitalizacijo. Za oceno pomičnosti smo uporabili de Morton Mobility Index (de Morton indeks pomičnosti - DEMMI). Zaradi nenormalne porazdelitve analizi-ranih podatkov, smo za preverjanje razlik med prvim in drugim ocenjevanjem z DEMMI testom uporabili Wilcoxonov test. Prag statistične značilnosti smo po-stavili pri p < 0,05.
Rezultati. Pri drugem ocenjevanju je prišlo do izboljšanja rezultatov DEMMI te-sta v vseh treh skupinah. Najizrazitejše izboljšanje je vidno v skupini z zmer-nim kognitivzmer-nim upadom (18 ≤ KPSS ≤ 11 točk), ki je statistično značilno (p = 0,005). Statistično značilno izboljšanje zaznamo tudi v skupini z blagim kognitiv-nim upadom (19 ≤ KPSS ≤ 23 točk) (p = 0,005). Izboljšanje pri drugem ocenje-vanju z DEMMI testom, ki se pokaže v skupini s hudim kognitivnim upadom, ni statistično značilno (p = 0,109).
Razprava in zaključek. Raziskave, ki smo jih zasledili v literaturi, kažejo, da je ustrezna fizioterapevtska obravnava pri osebah s kognitivnim upadom bistve-nega pomena. Tudi izsledki naše raziskave potrjujejo, da z usmerjeno fiziotera-pevtsko obravnavo ohranimo ali celo izboljšamo pomičnost oseb s kognitivnim upadom ne glede na stopnjo le-tega.
Ključne besede: kognitivni upad, pomičnost, fizioterapija
fizioterapija in zdravje starejših odraslih | physiotherapy and health of the elderly
The effect of physiotherapy on the mobility of patients with cognitive impairment
Kristina Batič, Marjetka Gomboc
University Psychiatric Clinic Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Introduction. Good mobility is crucial for achieving a good quality of life among the elderly. Factors that affect mobility include aging, disease, and injury, but al-so cognitive decline. Complications asal-sociated with these factors are a com-mon reason for the admission of an elderly person to hospital care. A comcom-mon reason for admitting an elderly person to hospital care are complications asso-ciated with the factors mentioned above. Being admitted to the hospital caus-es additional strcaus-ess among the elderly, which in practice manifcaus-ests itself as a risk factor for reduced mobility during hospitalization. The aim of the present study was to determine the effect of a 14-day physical therapy aiming at maintaining or improving the patient’s mobility.
Methods. We used a quantitative retrospective design. The study included 36 patients, 25 of whom were women (73.5 %) and 9 were men (26.5 %).
They were divided into 3 groups, based on the number of points each indi-vidual achieved in the Mini-Mental State Examination test (MMSE). They were grouped according to the guidelines of validated Slovenian version of MMSE as follows: 23–19 points – mild cognitive impairment (17 patients), 18–11 points – moderate cognitive impairment (12 patients) and 10 points or less – severe cognitive impairment (5 patients). Patients included in the study were admit-ted to the gerontopsychiatric unit of the University Psychiatric Clinic Ljubljana between October 2020 and April 2021. Inclusion criteria were: aged 60 years or older, confirmed cognitive decline with MMSE, and inclusion in the physical therapy. Exclusion criteria included: worsening of chronic disease, acute deteri-oration of health or a fall during hospitalization. To assess the patient’s mobility, we used the de Morton Mobility Index (DEMMI). Due to the abnormal distri-bution of the analysed data, the Wilcoxon signed-rank test was used to exam-ine the differences between the first and second assessment with the DEMMI test. The statistical significance of p < 0.05 was taken into account.
Results. In the second assessment, the results of the DEMMI test in all three groups improved. The most visible improvement is observed in the group with a moderate cognitive decline (18 ≤ MMSE ≤ 11 points), which is statistically sig-nificant (p = 0.005). A statistically sigsig-nificant improvement was also observed in the group with mild cognitive impairment (19 ≤ MMSE ≤ 23 points) (p = 0.005).
The improvement in the second assessment with the DEMMI test, which is ev-ident in the group with severe cognitive impairment, is not statistically signifi-cant (p = 0.109).
Discussion and conclusions. Existing research shows the importance of adequate physiotherapy treatment of people with cognitive impairment. Our research has also shown that targeted physical therapy preserves or even improves the mobility of people with cognitive impairment, regardless of the degree of the latter.
Keywords: cognitive impairment, mobility, physiotherapy
zdravje starostnikov | health of the elderly
Prisotnost dejavnikov tveganja za padce pri doma živečih starejših odraslih – pilotna raziskava
Tjaša Knific, Martina Horvat, Maja Čeplak
Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Padci starejših odraslih so pomemben javnozdravstveni in socialno-eko-nomski problem, saj predstavljajo veliko breme zdravju starejših odraslih, pri-zadenejo poškodovance, njihove družine in družbo. Približno ena tretjina sta-rejših ljudi, živečih v skupnosti pade vsaj enkrat letno. Padci imajo običajno daljnosežne posledice na življenje ljudi, saj pogosto vodijo v ireverzibilno sla-bljenje telesne in duševne funkcije, institucionalizacijo in smrt. Rehabilitacija po-sledic padcev je dolgotrajna in draga za zdravstveni sistem. Vzrok padcev je kompleksna kombinacija bioloških in vedenjskih dejavnikov in dejavnikov fizič-nega ter socialno ekonomskega okolja. Glavni namen naše raziskave je bil ugo-toviti, kakšna je ogroženost za padce in funkcijski status v raziskavo vključenih, doma živečih, starejših Slovencev. Posnetek stanja bomo uporabili za nadaljnje oblikovanje preventivne obravnave starejše osebe na domu.
Metode. V pilotno raziskavo smo vključili 5984 oseb (67 % Ž, 33 % M; povpreč-na starost, 79.7 let [SD, 7.7]), starejših od 64 let, iz 27 pilotnih okolij, iz vseh zdravstvenih regij. Ocena dejavnikov tveganja je bila sestavljena iz dveh delov;
strukturiranega intervjuja s prevedenim STEADI vprašalnikom- Ocena tvega-nja za padce in ocene mišične moči, hoje in ravnotežja s funkcijskim testom - Časovno merjeni vstani in pojdi test. Končna ocena tveganja za padce je bila odvisna od števila doseženih točk na vprašalniku in rezultata funkcijskega testa.
Rezultati. Od vseh 5984 vključenih oseb smo oceno tveganja za padce pridobi-li za 4883 (81,60 %) oseb. Po anapridobi-lizi vprašalnikov smo ugotovipridobi-li, da na domu ži-vi 35 % (N= 1711) oseb z nizkim, 38,8 % (N= 1893) oseb s srednjim in 26,2 % (N=1279) oseb z visokim tveganjem za padce.
Razprava in zaključek. Iz analize podatkov lahko sklepamo, da na svojih domo-vih živi 65 % starejših, za katere lahko pričakujemo, da bodo v prihodnjem le-tu vsaj enkrat padli (srednja ali visoka ocena tveganja za padce). Naši zaključ-ki podpirajo ohranitev obravnave padcev pri starejših osebah na domu tudi po zaključku pilotne raziskave. Pri obravnavi je nujno potrebno omogočiti multidi-sciplinarno obravnavo starejše osebe na domu. Tako bi lahko obrnili naraščajo-či trend pojavnosti padcev pri starejših odraslih in delovali ekonomično, v prid aktivnemu in zdravemu staranju.
Ključne besede: padci, starejši odrasli zdravo staranje
fizioterapija in zdravje starejših odraslih | physiotherapy and health of the elderly
Fall risk assessment for home-dwelling older adults - pilot study Tjaša Knific, Martina Horvat, Maja Čeplak
National Institute of Public Health, Ljubljana, Slovenia
Introduction. Falls are an important public health and socio-economic problem, as it represents a major burden on the health of older adults, affecting the in-jured, their families and society. About one-third of older people living in the community fall at least once a year. Falls usually have far-reaching consequences for people’s lives, often leading to irreversible impairment of physical and men-tal function, institutionalization and death. Rehabilitation of the consequences of falls is time consuming and expensive for the health care system. Fall caus-es are a complex combination of biological and behavioral factors and factors of the physical and socio-economic environment. The main purpose of our re-search was to assess risk for falls and functional status of elderly people, liv-ing at home. Needs assessment will help us at further designliv-ing of preventive treatment for the elderly at their homes.
Methods. The pilot study included 5984 participants (67 % F, 33 % M; mean age, 79.7 years [SD, 7.7]), older than 64 years, from 27 pilot environments, from all Slovenian health regions. Fall risk assessment consisted of two parts; 1) struc-tured interview, with translated STEADI questionnaire- Risk assessment for falls and 2) muscle strength, gait and balance assessments with a functional test – Timed up and go test (TUG). Final assessment depended from the number of points scored on the questionnaire and the result of the functional test.
Results. The Fall risk assessment was obtained for 4883 (81.60 %) participants.
35 % (N = 1711) participants had low, 38.8 % (N = 1893) participants had me-dium and 26.2 % (N = 1279) participants had high risk of falls after the assess-ment.
Discussion and conclusions. From the analysis of the data we can conclude, there are 65 % of the included older adults, living at home, who can be expected to fall at least once in the coming year (medium or high risk of falls). Our con-clusion supports maintenance of the treatment for falls in older adults, living at home continuously after the end of a pilot study. Treatment should enable multidisciplinary treatment. In this way, we could reverse the growing trend of falls incidence in older adults and operate economically for active and healthy aging.
Keywords: falls, elderly, healthy ageing
zdravje starostnikov | health of the elderly
Učenje večje samostojnosti starejših odraslih že s pravilnim pristopom k premeščanju, posedanju in vstajanju
David Ravnik1, Vaclav Bittner2
1 Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
2 Technical university of Liberec, Faculty of Science, Humanities and Education, Liberec, Czech Republic.
Uvod. Staranje prebivalstva je že nekaj časa znan demografski pojav, ki ima po-sledice na različnih področjih. Popo-sledice staranja so tudi slabša mobilnost in slabša samostojnost starejših, slednji pa potrebujejo več zunanje pomoči. Zdra-vstveno negovalno osebje ter drugi zdravstveni delavci navajajo velik nivo težav v mišično-skeletnem aparatu, ki so lahko posledica želje, da starejšim pomaga-jo tudi pri intervencijah, kot so premeščanje, posedanje in vstajanje. Posledica tega je, da osebje naredi večji del pomoči, kot je za starejšega potrebno, starej-ši pa pri tem ne napredujejo v samostojnosti, kar pa bi moral biti eden izmed terapevtskih ciljev. Na drugi strani pa se tudi kaže, da poučevanje izvajanja in-tervencij ne sledi znanstvenim dognanjem na področju biomehanike, ergono-mije, rehabilitacije in drugih.
Metode. Pregledana je bila literature s področja opisane problematike ter iz-delan biomehanski oz. biomehanskoergonomski model. Z modelom je bil naj-prej analiziran tradicionalni pristop k izvedbi intervencij premikanja, posedanja in vstajanja. Nadalje je bil pristop k izvedbi intervencij nadgrajen v obliki bio-mehansko-ergonomskega modela pristopa k starejšim, kjer so posamezne fa-ze aktivacije analizirane in optimizirane.
Rezultati. Model fizikalno optimizira predpogoje za izvedbo premeščanja, pose-danja in vstajanja. Kot bolj optimalen se pokaže pristop brez dviganja in vlečenja (rotacija delnih centrov gravitacije pri obračanju in aktivacija starejših, rotacija centra gravitacije brez dviganja s pomočjo pritiskov v smeri gravitacije pri pose-danju), pristop iz strani namesto od spredaj (predvsem pri vstajanju, učenju sa-mostojnosti) ter zaporedje postavitev telesnih segmentov pred izvedbo inter-vencij vključno z nadzorom izvajalca nad starejšim in ne obratno.
Razprava in zaključki. Posledica uporabe modela je pravilna in večja aktivacija starejših, posledično se izboljša mobilnost in samostojnost le-teh, preprečuje se padce, na drugi strani pa se fizično razbremeni osebje, to pa bo imelo za po-sledico manj težav v mišično-skeletnem aparatu.
Optimizacija izvedbe intervencij premikanja, posedanja in vstajanja s starejšimi lahko poveča varnost zaposlenih in starejših, prav tako pa se izboljša samostoj-nost in funkcionalsamostoj-nost starejših.
Ključne besede: intervencije mobilnosti, biomehanska analiza, ergonomija, varnost in zdravje pri delu
fizioterapija in zdravje starejših odraslih | physiotherapy and health of the elderly
Learning of greater independence of the elderly with the right approach to moving, sitting and standing up
David Ravnik1, Vaclav Bittner2
1 University of Primorska, Faculty of Health Sciences, Izola, Slovenia
2 Technical university of Liberec, Faculty of Science, Humanities and Education, Liberec, Czech Republic.
Introduction. Aging of the population has been a well-known demographic phe-nomenon for some time, with its consequences in various areas. The conse-quences of aging are also poorer mobility and poorer independence of the
Introduction. Aging of the population has been a well-known demographic phe-nomenon for some time, with its consequences in various areas. The conse-quences of aging are also poorer mobility and poorer independence of the