Opišite nekaj govornih položajev, v katerih se vsakodnevno znajdete kot sporočevalec oziroma naslovnik.
Ugotovite, katero socialno zvrst uporabljate v določenem govornem položaju. Ali pogosto
»preklapljate« iz ene socialne zvrsti v drugo?
Od česa je odvisen izbor socialne zvrsti?
Razmislite o vzrokih za tako veliko narečno razdrobljenost v Sloveniji.
Predstavljajte si, da živite v vasi blizu Žužemberka. Katero socialno zvrst bi uporabljali v naslednjih govornih položajih:
v pogovoru s sosedom: ____________________________
v telefonskem pogovoru z znancem iz Lendave: __________________________________
v neuradnem pogovoru s predavateljem: ______________________________________
na ustnem delu izpita: ______________________________________
v službenem pogovoru s stranko: __________________________________
Navedite nekaj narečnih besed in nekaj slengizmov.
2.4 FUNKCIJSKE ZVRSTI
Funkcijske zvrsti delimo glede na namen sporočanja, in sicer na umetnostne in neumetnostne.
Umetnostne: lirika, epika, dramatika.
Neumetnostne: praktičnosporazumevalni, strokovni, uradovalni in publicistični jezik.
☺
Razmislite, v čem se skupini funkcijskih zvrsti razlikujeta glede na namen sporočanja.
Naštejte nekaj umetnostnih besedil.
Poslovni sekretar se pri svojem delu srečuje predvsem z neumetnostnimi besedili.
Praktičnosporazumevalni jezik se uporablja v vsakdanjem življenju za tvorjenje preprostih besedil. Zanj je značilen preprost jezik, povedi so kratke in razumljive, v pisni obliki se uporablja knjižni jezik, ustno pa vse socialne zvrsti. Sporočevalec in naslovnik sta v enakovrednem položaju. Ubeseditveno stališče je večinoma subjektivno.
Govorjena besedila: pogovor v družinskem okolju, med prijatelji, v družbi znanih ali neznanih, pripovedovanje o dogodkih, telefonski pogovor …
Zapisana besedila: zasebno pismo, obvestilo, zasebno in javno vabilo, razglednica, opravičilo, zasebna in javna zahvala, sporočilo SMS, čestitka, voščilo, sožalje, opozorilo, RTV-spored, osmrtnica …
PRIMER:
Vir: Delo
☺
1. Preberite besedilo in določite sporočevalca, naslovnika, temo, sporočevalčev namen, kraj in čas sporočanja ter besedilno vrsto.
2. Utemeljite rabo velike začetnice v besedilu.
3. Poiščite prvino nebesednega jezika in utemeljite, ali je njena prisotnost v besedilu smiselna.
4. Komentirajte vsebino, zgradbo in obliko besedila.
Strokovni jezik ima več podvrst.
Navadni strokovni jezik natančno in objektivno opisuje predmetnost, namenjen pa je strokovnjakom določenega področja. Značilna je uporaba strokovnih izrazov ali terminov.
Najpogostejše besedilne vrste: opisi strojev, tehnična dokumentacija, sestavki v terminoloških slovarjih, zdravniški recept, poročilo o zdravstvenem stanju …
Praktičnostrokovni jezik je sicer natančen, a vsebuje manj strokovnih izrazov. Uporabljajo ga strokovnjaki, namenjen pa je širšemu krogu ljudi. Najpogostejše besedilne vrste so: preprosta navodila za uporabo, kuharski recept, vremenska napoved …
Znanstveni jezik je namenjen ožjemu krogu strokovnjakov, saj ne le opisuje, ampak predvsem razlaga in razčlenjuje predmetnost. Povedi so zapletene, veliko je definicij ter domačih in prevzetih strokovnih izrazov, dodani so preglednice, tabele, skice, številčni podatki ipd.
Značilne besedilne vrste so: razprave, polemike, strokovni članki …
Poljudnoznanstveni jezik z znanstvenimi spoznanji seznanja širši krog ljudi. Jezik je preprostejši, prevzetih in abstraktnih besed ter zapletenih povedi je manj. Besedilna vrsta se imenuje poljudnoznanstveni članek.
☺
Za vsako podvrsto strokovnega jezika poiščite eno značilno besedilo. Določite dejavnike sporočanja, način razvijanja teme in ubeseditveno stališče.
Razmislite o vrsti prenosnika pri posamezni podvrsti strokovnega jezika.
Katera socialna zvrst se uporablja za zapisana oziroma govorjena besedila v strokovnem jeziku?
Publicistični jezik je jezik množičnih občil in je namenjen širši javnosti. V besedilih prevladujeta predstavitvena in vplivanjska vloga. Značilni so publicizmi (publicistično besedje, sklicevanje na agencijske in druge vire, navajanje kraja in časa, stereotipi, naslovje).
Besedilne vrste so: novica, poročilo, reportaža, komentar/uvodnik, ocena/kritika, intervju, anketa in izjava.
☺
V časopisu/reviji poiščite primere publicističnih besedilnih vrst in ugotovite, kaj je za posamezno vrsto značilno. Primerjajte temo, namen, ubeseditveno stališče in zgradbo.
Ali so v teh besedilih prisotni tudi nebesedni dejavniki sporočanja?
PRIMER:
Vir: Delo
☺
1. Preberite besedilo in določite sporočevalca, naslovnika, temo, sporočevalčev namen, kraj
1. in čas sporočanja ter besedilno vrsto.
2. Ali prepoznate v besedilu predstavitveno in vplivanjsko vlogo?
3. Poiščite in poimenujte publicizme.
4. Ugotovite, katera ločila so v besedilu, in utemeljite njihovo rabo.
5. Zapišite na drug način: 500-letnica, 1578, v devetdesetih letih, štirijezični, tridesetih map.
6. Imena in priimke postavite v šesti sklon.
7. Preverite, ali je pravilno ulil (v bron) ali vlil.
8. Poiščite prevzete besede in ugotovite, v katero skupino glede na prilagojenost našemu 9. jeziku sodijo.
10. Ob primeru pojasnite, kako sklanjamo kratice. Pomagajte si z ustreznim priročnikom.
11. Utemeljite, ali je pravilno s Primožem ali s Primožom.
12. Uvrstite lastna imena v ustrezno skupino.
Uradovalni/poslovni jezik
Podrobnosti o tej funkcijski zvrsti so navedene v poglavjih Poslovno sporazumevanje in Besedilne vrste.
Kaj moram znati?
Ob izbranem neumetnostnem besedilu boste prepoznali socialno in funkcijsko zvrst, določili temo, namen, kraj in čas sporočanja, poimenovali prenosnik, nebesedne prvine sporočanja, besedilno vrsto in odgovorili na nekaj vprašanj za preverjanje razumevanja besedila.
3 JEZIKOVNI PRIROČNIKI
Pri tvorjenju besedil imamo včasih težave, ker besed ne znamo pravilno napisati ali naglasiti oziroma ne poznamo njihovega pravega pomena ali njihovih lastnosti. Namesto ugibanja ali celo malomarnega odnosa do jezika raje pogledamo v jezikovne priročnike, zato od vas pričakujemo, da jih boste znali uporabljati.
Najpomembnejši jezikovni priročniki so: