GLIVNA KOLONIZACIJA

V vzorcih korenin japonskega (Fallopia japonica) in češkega dresnika (Fallopia × bohemica) so bili prisotni vezikli in hife, arbuskulov in svitkov nismo zasledili. Pogosteje

A B C

A B C

kot arbuskularno-mikorizne strukture so se v vzorcih pojavljali mikrosklerociji – strukture, ki so značilne za temno septirane endofite. Frekvenca glivne kolonizacije (F%), v kateri smo upoštevali le kolonizacijo z arbuskularno-mikoriznimi glivami (AM), je bila pri vzorcih japonskega dresnika z lokacije Ceste dveh cesarjev med 0 in 63,3 %. Frekvenca glivne kolonizacije češkega dresniku z lokacije Vrhovci je bila nižja, in sicer od 0 do 23,3 % (slika 50). Trenda zviševanja ali zniževanja frekvence glivne kolonizacije glede na število rezanj ni bilo zaslediti (priloga N – preglednica N.1). Splošna intenziteta AM glivne kolonizacije (M%) je bila pri japonskem dresniku od 0 do 13,9 %, pri češkem dresniku pa od 0 do 4,3 % (slika 51). Vrednosti intenzitete AM glivne kolonizacije v koloniziranih odsekih (m%) so bile pri japonskem dresniku med 0 in 30 %, pri češkem dresniku pa med 0 in 43 % (slika 52). Gostota mikrosklerocijev v koreninskem sistemu (MS%) je bila pri japonskem dresniku med 0 in 1,4 %, pri češkem pa med 0 in 4,3 % (slika 53). Pri japonskem dresniku je bila gostota mikrosklerocijev v delu koreninske skorje z glivno kolonizacijo (ms%) v vrednostih med 0 do 73,5 %, pri češkem dresniku pa od 0 do 98,1 % (slika 54).

Slika 50: Frekvenca AM glivne kolonizacije (F%) po posameznih lokacijah in številu rezanj pri japonskem (A) in češkem dresniku (B). n=5. Podatki so prikazani kot škatle s 1. kvartilom, mediano in 3. kvartilom; ročaji z neizstopajočimi podatki; izstopajoči (°) in ekstremni (*) podatki. Mann-Whitney U test, različne črke pomenijo statistično značilno razliko (p < 0,05) v okviru posamezne obravnave med različnimi lokacijami. Rezultati testa v okviru posamezne lokacije med različnimi obravnavami so prikazani v prilogi N – preglednici N.1.

Figure 50: AM mycorrhizal frequency (F%) in different locations and different numbers of cuttings of Japanese (A) and Bohemian knotweed. n=5. Data are box-whiskers plots with 1^st quartil, median and 3^rd quartil; whiskers are minimum and maximum values without outliers; outliers (°) and extreme outliers (*). A different letter indicates significant differences (p < 0,05) among locations (Mann-Whitney U test). Significant differences among treatments are shown in Appendix N – table N.1.

a

A B

Pačnik L. Razlike v izbranih ekofizioloških značilnostih japonskega in češkega dresnika.

Mag. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2016

74

Slika 51: Splošna intenziteta AM glivne kolonizacije (M%) po posameznih lokacijah in številu rezanj pri japonskem (A) in češkem dresniku (B).Podatki so prikazani kot škatle s 1. kvartilom, mediano in 3. kvartilom;

ročaji z neizstopajočimi podatki; izstopajoči (°) in ekstremni (*) podatki. Mann-Whitney U test, različne črke pomenijo statistično značilno razliko (p < 0,05) v okviru posamezne obravnave med različnimi lokacijami.

Rezultati testa v okviru posamezne lokacije med različnimi obravnavami so prikazani v prilogi N – preglednici N.1.

Figure 51: Relative AM mycorrhizal intensity (M%) in different locations and different numbers of cuttings of Japanese (A) and Bohemian knotweed. n=5. Data are box-whiskers plots with 1^st quartil, median and 3^rd quartil;

whiskers are minimum and maximum values without outliers; outliers (°) and extreme outliers (*). A different letter indicates significant differences (p < 0,05) among locations (Mann-Whitney U test). Significant differences among treatments are shown in Appendix N – table N.1.

A B

Slika 52: Intenziteta AM glivne kolonizacije v koloniziranih odsekih (m%) po posameznih lokacijah in številu rezanj rezanj pri japonskem (A) in češkem dresniku (B).Podatki so prikazani kot škatle s 1. kvartilom, mediano in 3. kvartilom; ročaji z neizstopajočimi podatki; izstopajoči (°) in ekstremni (*) podatki. Mann-Whitney U test, različne črke pomenijo statistično značilno razliko (p < 0,05) v okviru posamezne obravnave med različnimi lokacijami. Rezultati testa v okviru posamezne lokacije med različnimi obravnavami so prikazani v prilogi N – preglednici N.1.

Figure 52: Absolute AM mycorrhizal intensity (m%) in different locations and different numbers of cuttings of Japanese (A) and Bohemian knotweed. n=5. Data are box-whiskers plots with 1^st quartil, median and 3^rd quartil; whiskers are minimum and maximum values without outliers; outliers (°) and extreme outliers (*). A different letter indicates significant differences (p < 0,05) among locations (Mann-Whitney U test). Significant differences among treatments are shown in Appendix N – table N.1.

A B

Pačnik L. Razlike v izbranih ekofizioloških značilnostih japonskega in češkega dresnika.

Mag. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2016

76

Slika 53: Gostota mikrosklerocijev v koreninskem sistemu (MS%) po posameznih lokacijah in številu rezanj rezanj pri japonskem (A) in češkem dresniku (B).Podatki so prikazani kot škatle s 1. kvartilom, mediano in 3. kvartilom; ročaji z neizstopajočimi podatki; izstopajoči (°) in ekstremni (*) podatki. Mann-Whitney U test, različne črke pomenijo statistično značilno razliko (p < 0,05) v okviru posamezne obravnave med različnimi lokacijami. Rezultati testa v okviru posamezne lokacije med različnimi obravnavami so prikazani v prilogi N – preglednici N.1.

Figure 53: Relative intensity of microsclerotia (MS%) in different locations and different numbers of cuttings of Japanese (A) and Bohemian knotweed. n=5. Data are box-whiskers plots with 1^st quartil, median and 3^rd quartil; whiskers are minimum and maximum values without outliers; outliers (°) and extreme outliers (*). A different letter indicates significant differences (p < 0,05) among locations (Mann-Whitney U test). Significant differences among treatments are shown in Appendix N – table N.1.

A B

Slika 54: Gostota mikrosklerocijev v delu koreninske skorje z glivno kolonizacijo (ms%) po posameznih lokacijah in številu rezanj pri japonskem (A) in češkem dresniku (B). Podatki so prikazani kot škatle s 1.

kvartilom, mediano in 3. kvartilom; ročaji z neizstopajočimi podatki; izstopajoči (°) in ekstremni (*) podatki.

Mann-Whitney U test, različne črke pomenijo statistično značilno razliko (p < 0,05) v okviru posamezne obravnave med različnimi lokacijami. Rezultati testa v okviru posamezne lokacije med različnimi obravnavami so prikazani v prilogi N – preglednici N.1.

Figure 54: Absolute abundance of microsclerotia (ms%) in different locations and different numbers of cuttings of Japanese (A) and Bohemian knotweed. n=5. Data are box-whiskers plots with 1^st quartil, median and 3^rd quartil; whiskers are minimum and maximum values without outliers; outliers (°) and extreme outliers (*). A different letter indicates significant differences (p < 0,05) among locations (Mann-Whitney U test). Significant differences among treatments are shown in Appendix N – table N.1.

A B

Pačnik L. Razlike v izbranih ekofizioloških značilnostih japonskega in češkega dresnika.

Mag. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2016

78

Slika 55: Vezikli (V) in glivne hife (H), opaženi v koreninah neporezane rastline japonskega dresnika z lokacije C2C (foto: L. Pačnik).

Figure 55: Vesicles (V) and hyphae in roots of uncut plants of Japanese knotweed from C2C location (photo: L. Pačnik).

Slika 56: Mikrosklerociji (MS), opaženi v koreninah neporezane rastline japonskega dresnika z lokacije C2C (foto: L. Pačnik). sledeče izmerjene vrednosti: višina in št. internodijev, višina in premer baze stebla ter premer baze stebla in št. internodijev (r > 0,7; p < 0,001). Pozitivno soodvisnost, čeprav nekoliko manj močno (0,3 < r < 0,7; p < 0,001), so imeli tudi sledeči parametri: višina, datum-št. glavnih poganjkov, datum-stomatalna prevodnost, datum-potencialna fotokemična učinkovitost FS II, višina-št. stranskih poganjkov prvega reda, višina-št. listov, premer baze stebla-št. stranskih poganjkov prvega reda, premer baze stebla-št. listov, št. stranskih poganjkov prvega reda-št. internodijev, št. stranskih poganjkov prvega reda-št. listov, št.

internodijev-št. listov, št. listov-št. glavnih poganjkov, št. listov-potencialna fotokemična učinkovitost, stomatalna prevodnost-potencialna fotokemična učinkovitost. Negativna soodvisnost (0,3 < r < 0,7; p < 0,001) je bila prisotna pri sledečih kombinacijah parametrov:

obravnava-stomatalna prevodnost, premer baze stebla-št. glavnih poganjkov, št. stranskih poganjkov prvega reda-št. glavnih poganjkov, št. internodijev-št. glavnih poganjkov.

V H

MS